8. april 1965 (št. 785) - Dolenjski list

More documents

Recommendations

Info

1 april - svetovni dan zdravja Spet je leto okoli, spet praznujemo svetovni dan zdravja. Vsako leto ga praznujemo pod posebnim geslom. Letošnji je boj proti kozam, nevarni nalezljivi bolezni, ki še vedno ogroža svet- Letošnje leto je tudi dvajseto lepo po končani drugi svetovni vojni in zaradi tega jubilejno. Svetovni dan zdravja je zato posvečen poglobljenemu mednarodnemu sodelovanju pri zatiranju nalezljivih bolezni in pri preprečevanju njihovega širjenja. Morda včasih pozabimo, da so koze pomenile nekdaj eno najnevarnejših bolezni, da so pustile sledove na obrazih egipčanskih faraonov, da so iztrebile cele kontinente, da niso prizanašale nikomur, ne kraljem in ne preprostemu ljudstvu. Pozabljamo tudi, da še ni dolgo, ko je bolnik iz Mehike povzročil, da se je cepilo proti kozam 6 milijonov Newyorčanov, da je bolan ameriški turist razburil Neapelj, da je artist, ki je zbolel za to boleznijo, povzročil pravcati poplah v Moskvi, da je bolan mornar sprožil množično cepljenje v Stockholmu. Vsi časopisi so pisali o manjših epidemijah koz 1959. leta v Zahodni Nemčiji, leta 1960 v ZSSR, .1962 v Veliki Britaniji, Zahodni Nemčiji in na Poljskem in leta 1963 na Poljskem in na Švedskem. Nevarnost črnih koz še ni rninila, nasprotno: izpostavljenost kjerkoli na svetu je večja. Bolezen potuje z ladjami po vseh svetovnih morjih, z reaktivnimi letali pa povsod. Ni je točke na zemeljski krogli, ki ne bi bila v kratkem času dosegljiva od katerekoli druge točke z modernimi prometnimi sredstvi. Ljudje veliko potujejo in bodo potovali kot diplomati, kot trgovci, kot turista in drugi. Zaradi tega pa je tudi vedno več možnosti okužbe in prenosa. Pomembno mednarodno sodelovanje Za pregon te in podobnih bolezni in za preprečevanje epidemij je nujno mednarodno sodelovanje. Vse države, ki so članice Svetovne zdravstvene organizacije, pa tudi tiste, ki niso, najkasneje v 24 urah po ugotovitvi bolezni to sporoče sedežu SZO v Ženevo, odkjer gre brzojavka v vse dežele, kjer je oboleli Kmetje-borci, preberite! Z zakonom o zdravstvenem varstvu kmetov — borcev NOV in njihovih družinskih članov, ki je objavljen v Uradnem listu SRS št. 10/65, je zagotovljeno borcem NOV in njihovim družinskim članom zdravstveno varstvo v istem obsegu kot zaposlenim delavcem po zakonu o zdravstvenem zavarovanju (Ur. list FLRJ št. 22/62). Ta pravica pripada borcem NOV in njihovim družinskim članom od 1. 4. 1965 dalje in jo bodo uveljavili na podlagi posebne zdravstvene izkaznice, ki jo bo izdal Komunalni zavod za socialno zavarovanje Novo mesto za območje občine Novo mesto in Trebnje in na podlagi zdravstvene izkaznice, ki jo bo izdala podružnica za socialno zavarovanje v Črnomlju za območje občine Črnomelj in Metlika. Kmetje-borci pridobijo pravico do zdravstvenega varstva pod pogojem, če so zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev (Ur. Ust LRS št. 30/61), če jim je priznano svojstvo kmeta-borca NOV oz. da imajo priznano posebno dobo v dvojnem štetju ali če jim je priznano invalidsko svojstvo iz NOV po zakonu o vojaških vojnih invalidih ali če že niso uveljavili pravice do zdravstvenega varstva na podlagi kakšnega drugega predpisa. Tudi vdova in otroci umrlega kmeta-borca, za katerega je ugotovljeno svojstvo borca NOV, imajo pravico do zdravstvenega varstva po navedenem zakonskem predpisu. Otrokom kmeta-borca NOV pripada pravica do zdravstvenega varstva do 15. leta oz. do 26. leta starosti, če se šolajo, če pa je postal otrok nezmožen za delo (invabd 1. kategorije) pred dopolnjenim 15 letom, mu pripada zdravstveno varstvo, dokler traja taka nezmožnost za delo. Udeležba v narodnoosvobodilni vojni ni vezana na pogoj sodelovanja pred 9. 9. 1943, kot je to potrebno za nekatere druge pravice borcev NOV. Zadostuje samo pogoj, da je kmetu-horcu NOV priznana dvojna neprelrinjena posebna doba do 15. 5. 1945. Kmetom borcem NOV in njihovim družinskim članom bodo izdane zdravstvene izkaznice na podlagi dokazil, ki so jih dolžni predložiti Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje Novo mesto oz. podružnici Črnomelj, in sicer: 1. za kmeta-borca NOV: odločbo o priznanju posebne dobe v dvojnem štetju, ki jo je izdala komisija za ugotovitev posebne in delovne dobe tiste občine, na katere območju je kmet borec evidentiran kot kmečki proizvajalec; 2. za družinske člane kmeta-borca NOV: izpisek iz poročne matične knjige, izpisek iz rojstne matične knjige za otroke ali potrdilo matičnega urada o družinski skupnosti, v katerem naj bodo navedeni tudi rojstni podatki otrok in šolsko potrdilo za tiste otroke, Id so že dopolnili 15. leto starosti. Za otroke, ki so nezmožni za delo, pa je potrebno predložiti izvid in mnenje invalidske komisije. Kmet-borec, ki še nima odločbe pristojne komisije o dvojnem štetju udeležbe v NOV, naj čimprej vloži zahtevek za izdajo odločbe o priznanju posebne dohe v dvojnem štetju pri občinskem organu, ki je pristojen za delo in delovna razmerja. Kmetje-borci, ki že imajo tako odločbo, naj jo z ostalo dokumentacijo in starimi zdravstvenimi izkaznicami vred dostavijo Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje Novo mesto oz. podružnici v Črnomlju zaradi izdaje novih zdrastvenih izkaznic. Komunalni zavod za socialno zavarovanje NOVO MESTO potoval ah kjer je pristal. Takoj se poostri nadzor nad vsemi osebami, ki so bile ah pa bi mogle biti v stiku z obolelo osebo. Vse sumljive ljudi pošljejo na opazovanje v bolnišnice, da ne bi bolezni prenašali dalje. Že iz tega vidimo izreden pomen Svetovne zdravstvene organizacije. V bistvu je to speciahzirana ustanova Zdru- Piše dr. Božo Oblak ženih narodov s svojo finančno avtonomijo in z izvršno močjo. Proučuje zdravje prebivalcev našega planeta, predlaga izboljšave, preprečuje epidemije, izobražuje zdravstvene delavce in opravlja še druge naloge. Svetovna zdravstvena organizacija je bila ustanovljena z namenom, da vse narode sveta čimprej privede na čimvišjo zdravstveno raven. Do julija 1964 je imela SZO 123 članic in 5 izrednih Članic. Sedež organizacije je v Ženevi, regionalni uradi pa so: za Evropo v Kobenhavnu, za Afriko v Brazzavi- Uu, za obe Ameriki v Washingtonu, za Jugovzhodno Azijo v New Delhiju, za Vzhodno Sredozemlje v Aleksandriji in za Zahodni Pacifik v Manili. SZO sprejema sklepe na svoji vsakoletni skupščini. Vsaka država članica ima v tej skupščini po en glas, prav tako kot v Generalni skupščini Združenih narodov. Izvršni odbor SZO pa sestavlja 24 vidnih zdravstvenih osebnosti z vsega sveta. Imenovati je za tri leta, vsako leto pa se menja tretjina članstva. Koristna pomoč naši državi V naši državi je bilo nekaj programov SZO, ki so bili že izvršeni ali pa še tečejo. Projekt zdravljenja trahoma — očesne nalezljive bolezni — je že skoraj zatrl to bolezen. V vsaki republiki se razširja poseben program skrbi za zdravje matere in otroka, ki ima že lepe uspehe. Enako velja za šolski zdravstveni Na nedeljskih sejala so občinske skupščine verificirale mandate novo izvolje&ih odbornikov, nato pa so odborniki občinskih skupščin izvolili poslance oziroma potrdili poslanske kandidate v tistih volilnih enotah, kjer je poslancem republiške in zvezne skupščine potekel mandat. Odborniki so dokončno izvolili poslance v gospodarski, prosvetno kulturni, socialno zdravstveni in organizacijsko politični zbor republiške ter zvezne skupščine, medtem ko so poslanske kandidate za republiški zbor republiške skupščine in zvezni zbor zvezne skupščine samo potrdili. Poslance omenjenih dveh zborov bodo volivci volili na neposrednih volitvah v nedeljo, 18. aprila. Naj omenimo še to, da volivoi v spodnjeposavskih občinah Brežice, Krško in Sevnica 18. aprila ne bodo volilki zveznega poslanca za zvezni zbor, ker mu v njihovi volilni enoti nd potekel mandait, pač pa bodo volili samo poslance v republiški zbor republiške skupščine. Na našem področju so bili v nedeljo potrjeni naslednji poslanski kandidati in izvoljeni naslednji posT.anci za republiško skupščino: BREŽICE: potrjen za poslanskega kandidata v republiški zbor Mirko Kambič, izvoljeni pa Ivan živič za poslanca gospodarskega zbora program. Boj proti malariji, ki se je začel leta 1959, je bil tako uspešen, da malarije pri nas od leta 1962 naprej sploh ni več. Povečala se je proizvodnja cepiv zoper nalezljive bolezni. Cepljenje zoper jetiko je postalo obvezno. Veliko Jugoslovanov odhaja v tujino na visoke šole, kjer študirajo zdravstvene veje, ki so pri nas premalo razvite. Seveda je poleg teh programov vsa zdravstvena služba organizirana po načelih te organizacije, saj ima z njo skupne namene. če se vrenemo k vodilni misli letošnjega svetovnega dne zdravja, potem lahko rečemo, da pri nas koz ni, ker je cepljenje proti kozam obvezno in dobro obiskano. V slučaju nevarnosti, kakor je bilo to pred nekaj leti, ponovno cepimo ogroženo prebivalstvo ah pa zaposlene v strokah, ki so najbolj izpostavljene okužbi ali pa prenosu. Razen tega cepljenja je obvezno cepljenje proti jetiki ah besežiranje, proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju ter proti otroški paralizi. V vojski cepijo proti tifusu in paratifusu. Močno pa se zadnje čase uveljavlja cepljenje proti gripi, predvsem po kolektivih. Prav zaradi teh cepljenj so nekatere bolezni v zadnjem času praktično izginile, kar velja predvsem za davico in otroško paralizo, jetika, oslovski kašelj in tetanus pa upadajo. Mednarodno zdravstveno sodelovanje na vseh poljih medicine služi glavnemu namenu Svetovne zdravstvene organizacije: »Dvigniti vse narode na najvišjo možno zdravstveno stopnjo.« Svetovni dan zdravja ne proslavljamo samo en dan, poslavljamo ga vse leto. Najlepše ga proslavljamo z delom za zdravje ljudi. S tem se najprej in najbolje približujemo tistemu stanju človeškega zdravja, ki ga definira uvod v statut Svetovne zdravstvene organizacije: »Zdravje je stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja in ne samo odsotnost bolezni ali okvare.« in Stane Škaler za poslanca prosvetno kulturnega zbora; ČRNOMELJ: izvoljen dr. Albin Pečavar v socialno zdravstveni zbor in Lado Mišica v organizacijsko politični zbor; KOČEVJE: izvoljen inž. Savo Vovk v gospodarski zbor in Danica Kaplan v prosvetno kulturni zbor; KRŠKO: potrjen za poslanskega kandidata v republiški zbor Milan Ravbar, izvoljena pa Edi Komočar v gospodarski zbor in Marij Urbančič v prosvetno kulturni zbor; METLIKA: potrjen za poslanskega kandidata v republiški zbor Niko Belopavlovič, Takole so volili občinski odborniki v nedeljo v Ribnici nove poslance (Foto: Drago Mohar, Ribnica) Jutri posvet poslanskih kandidatov v Novem mestu Jutri dopoldne ob 9. uri bosta pripravila ObO SZDL in ODGOVORI VOLIV CEM: NA JAVNIH TRIBUNAH V času do volitev poslancev (18. aprila) bodo v več krajih trebajnjske občine javne tribune, na katerih bodo družbeno politični delavci odgovarjali na številna vprašanja občanov z zborov volivcev. Tokrat se bodo pogovarjali tudi o značilni krajevni problematiki, za kar bodo osrednja vprašanja pripravile krajevne organizacije Socialistične zve- občinski sindikalni svet razgovor s poslanskimi kandidati. O vprašanjih, ki zelo zanimajo družbene in druge javne delavce s področja družbenih služb (zdravstva, kulture, prosvete, socialnega skrbstva in pod.), bodo govorili Tilka Blaha, Boris Mikoš in Vinko Kastclic. Posvetovanje bo v sindikalnem domu v Novem mestu. Ludvik Golob v Žužemberku 3. aprila je obiskal Žužemberk kandidat za zveznega poslanca Ludvik Golob. Tcr/ariš Golob se je zanimal za gospodarska vprašanja in se posvetoval z zastopniki družbenopolitičnih in delovnih organizacij. Kandidat je odgovoril na nekaj vprašanj, ki so mu jih zastavili pri posvetu. KRAJEVNA SKUPNOST NOVO MESTO razpisuje delovno mesto TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI NOVO MESTO Pogoji: višja strokovna izobrazba s 3-letno prakso v upravno finančnih poslih ah srednja strokovna izobrazba s 5-letno praleso v upravno finančnih poslih. — Osebni dohodek bo v primeru sprejete ponudbe sporazumno določen. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjega dela ter dokazilom o šolski izobrazbi je treba poslati KRAJEVNI SKUPNOSTI NOVO MESTO Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. izvoljena pa dr. Albin Pečavar v socialno zdravstveni zbor in Lado Mišica v organizacijsko politični zbor; NOVO MESTO: potrjen za poslanskega kandidata v republiški zbor Jurij Levičnik, izvoljeni pa Ivan Kočevar v gospodarski zbor, Slavko Vutc v prosvetno kulturni zbor, dr. Erna Primožič v socialno zdravstveni zbar in Zvone šuštarčič v organizacijsko politični zbor; RIBNICA: potrjen za poslanskega kandidata v republiški zbor Matija Maležič, izvoljena pa Jože Lesar v gospodarski zbor in Vanda škodnik v prosvetno kulturni zbor; Odborniki volijo republiške poslance na nedeljski skupščini M. S. SEVNICA: potrjen za poslanskega kandidata v republiški zbor Bogo Gorjan, izvoljena pa Albin Žumcr v socialno zdravstveni zbor in Rudi Jonozovič v organizacijsko poliitični zbor; TREBNJE: potrjen za poslanskega kandidata za republiški zbor Franc Kolar, izvoljena pa Marija Vraničar v socialno zdravstveni zbor in Marjan Jenko v organizacijsko politični zbor. V zvezni volilni enoti, ki jo sestavlja:jo občine Cerknica, Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje, so bili na seijah občinskih skupščin v nedoiljo ozvočeni za zvezne poslance: v gospodarski zbor zvezne kupščine: dr. Marjan Dermastia, v prosvetno kulturni zbor Boris Mikoš, v socialno zdravstveni zbor Jože Kastelic in v organizacijsko politični zbor Tilka Blaha, za poslanskega kandidata v zvezni zbor zvezne skupščine pa je bil potrjen Ludvik Golob. Volivce, ki so na volitvah 28. marca res zavestno opra- \ili svojo državljansko dolžnost, saj je bila udeležba izredno lepa, čaka enaka naloga še 18. aprila, ko bodo volili poslance v republiški zbor republiške slcupšcin.? in v zvezni zbor zvezne skupščine. Prepričani smo, da bodo tudi te volitve opravljene enako uspešno kot so bile občinske!
JJ GORJANCI": tako kritično še ni bilo! Pomanjkanje avto-plaščev za tovornjake grozi paralizirati javni promet Pri podjetju GORJANCI v Straži — ukvarjajo se z avtobusnim prometom in tuzemsko špedicijo — so zelo zaskrbljeni. Pravijo, da podjetje v vsem času obstoja še ni bilo v tako kritičnem stanju. Vzroki? Na vprašanje, če jih morda skrbijo obratna sredstva, so odgovorili, da jim teh zaenkrat še ne primanjkuje. Kot vse kaže, pa se bodo tudi s pomanjkanjem obratnih sredstev prej ali slej srečali zaradi dolžnikov. Stanje dolžnikov se je v prvem četrtletju povečalo za 20 odst., kar pomeni, da primanjkuje obratnih sredstev njihovim odjemalcem. Velike nevšečnosti imajo z reprodukcijskim materialen. Najteže je z avtomobilskimi plašči. V skladišču nimajo na zalogi niti enega plašča dimenzije 11.00 x 20. Kaj pomeni to za podjetje, v katerem čejo sprejemati blaga, za katerega so sklenila pogodbe pred tem rokom. Prodajati bi ga morala po starih cenah, proizvajalci pa ga jim zaračunavajo že po novih. Zvišali so jih pred 22. marcem. V Brežicah je predstavnik trgovskega p o d je tja takole pojasnil zadevo: »Ukrep za ustalitev cen odobravamo, ne zdi pa se nam prav to, da moramo blago prodajati z izgubo, ki smo ga plačali proizvajalcu po zvišanih cenah. Pogodbe so sklenjene in podpisane in proizvajalec blaga noče sprejeti nazaj. Prizadeta bo torej trgovina. Če to ne bo kmalu rešeno, bo nekaterih stvari zmanjkalo. V Brežicah na primer nismo imeli na zalogi koles, okenskega in votlega stekla ter cementa. Pošiljke smo prejeli in vendar blagu po starih cenah ne moremo prodajati. V Krškem gre prodaji teh stvari normalno, ker so jih imeli 22. marca v skladiščih. Ne gre mi v račun, da bi moral biti prizadet tisti, ki je prodajal blago bolj pocini. Sproženih bo verjetno precej tožb s proizvajalci. Pričakujem, da bodo ta problem začele reševati zbornice s uradi za cene.« uporablja 40 tovornjakov na vožnji kar 350 takšnih avtoplaščev, si lahko mislite! Domača gumarska industrija je te plašče, dokler se niso začele težave z uvozom kavču ka, delala. Odtlej pa jih na tržišču ni dobiti. Uvoz kavčuka je bil v začetku letošnjega leta nekako odobren, nato pa je zmanjkalo plutovine, brez katere plaščev ni mogoče izdelovati. Po zagotovilih Sveta za promet pri Zvezni gospodarski zbornici je z normalno domačo proizvodnjo in z odobrenimi devizami zagotovljenih le 30 odst. avto-plaščev, potrebnih za javni cestni promet- Domača gumarska industrija že od zadnjih mesecev lanskega leta ne obratuje normalno, prav zaradi težav z uvozom kavčuka in plute. To pomeni, da bo vsak tovornjak podjetja GORJANCI, ki se bo v teh dneh ustavil zaradi obrabljene gume, stal tako dolgo, dokler ne bodo nevšečnosti s pomanjkanjem plaščev odpravljene, oziroma tako dolgo, dokler ne bomo iz uvoza zagotovili plaščev, ki jih ni dobiti na domačem tržišču. Nič boljše ni z drobnim reprodukcijskim materialom. Za vozila domače izdelave tega materiala (nadomestnih delov) ni mogoče dobiti. Za vozila tuje izdelave je reprodukcijskega materiala dovolj po vseh konsignacijskih skladiščih, pa spet ni deviznih sredstev za nakup. Do konca marca letos podjetje GOR JANCI še nima akreditiva (gre za 260.000 obračunskih dinarjev) za nakup reprodukcijskega materiala iz uvoza. Javni cestni promet devize potrebuje, čeprav jih podjetja tuzemske špedicije ne morejo ustvarjati. Ne smemo pozabiti, da je javni cestni promet gospodarstvu še kako potreben, tako tovorni, ki prevaža blago, kot potniški, ki prevaža potnike! Za nakup plaščev in ostalega reprodukcijskega materiala, ki ga doma ni dobiti, bi za ves javni promet potrebovali 5 milijonov 200 tisoč dilarjev, s tem pa bi bile odpravljene vse nevšečnosti. Devize, ki bi zagotovile normalno obratovanje, pač ne bi smele biti problem! Ker je to nerešeno, pa pri GORJAN CIH (najbrž pa tudi pri drugih transportnih podjetjih) čakajo kdaj se bodo avtomobili začeli ustavljati. Vlado Lamut: Obnova Novega mesta Skrbi semiške ISKRE Zaradi težav pri nabavi reproduk cijskega materiala je tovarna kondenzatorjev v Semiču v negotovosti - Delavci so na enotedenskem rednem letnem dopustu. Kaj pravijo k vsemu temu v tovarni? - Kakšne so možnosti za izhod Iz sedanjega neugodnega položaja? 2e dalj časa je tovarna IS kršnim bi se lahko na svetovžišče zelo težko prodremo. KRA v Semiču v silnih težanem tržišču uveljavili. Raču Naši izdelki — kondenzatorji vah. Govori se, da ji dela nali smo, da bo nova proi — so odvisni od industrije, ki zmanjkuje in da bodo odpuzvodna hala prej gotova, v se zelo težko odloči za nove Kak® je ¥ Posavju s čebelarstvom ščali delavce. Koliko je res resnici pa smo v njej začeli ga dobavitelja, zlasti še, če nice in kakšne so težave, s delati šele konec leta. To je je neznan, kot smo mi. katerimi se bori tovarna v glavni vzrok, da smo od pla Notranje odnose v podjetju Kako dela In načrtuje Čebelarsko društvo v Brežicah zadnjem času, je tehnični diniranih 80.000 dolarjev izvo otežkoča tudi plan proizvodrektor ISKRE v Semiču taza v letu 1964 dosegli le polonje. Proizvedli bi lahko za 3 »Kdor se loti gojenja čebel, kole pojasnil: nega sladkorja in prodati vico. ajdova in kostanjeva paša. milijarde dinarjev blaga z iz se ga loti s srcem in z dušo — Ne skrivamo trenutnega med. Prodaja medu je bila Letos imamo dokaj ugodne Pašnino ne sme pobirati čeboljšanim tehnološkim po in ne odneha prej, dokler kritičnega položaja, ki je na riaba zato, ker je neko trgov delovne pogoje, zato smo belarska družina ne občina. stopkom v novj proizvodni ne izdahne,« je rekel na ob. stal predvsem zavoljo tega, sko podjetje uvozilo med, na- sprejeli izvozni plan v višini Pobira pa se lahko stojnina; dvorani in z istim številom čnem zboru 17. marca najsta ker moramo 70 odst. repro *;e čebelarje pa je s polnimi 200.000 dolarjev. V prvem tro- kdo bo to delal, je stvar do zaposlenih. Ker pa ne bomo rejši čebelar čebelarskega dukcijskega materiala za pro zalogami pustilo na cedilu! mesečju 1965 smo za 100.000 govora. Mora pa imeti vsak dobili toliko reprodukcijske društva ob "ine Brežice tovaizvodnjo naših artiklov uva Potrošniki so izgubili zaupa dolarjev izvoza že uresničili: čebelar, ki pripelje čebele na ga materiala iz uvoza, smo riš Franc Vadnal. Povedali žati, ne ustvarjamo pa dovolj nje v kvaliteto medu, ker je za Indijo smo izdelali kom pašo, zdravstveno spričevalo morali planirati le za 2,5 so, da je bilo v občini Bre lastnih deviz v izvozu, da bi bil preveč mešan s sladkorpletno opremo za proizvod od veterinarja. Važno za če milijarde dinarjev proizvodžice ustanovljeno čebelarsko kondenzatorski papir in drujem. Društvo take proizvanjo styroflex kondenzatorjev. belarja je, da smatra za članje. Tako se nam kaže od društvo leta 1964, da ima go "lahko kupovali v inozemjalce obsoja in bo storilo vse, Za drobne izdelke si skušamo na društva tistega čebelarja, visna delovna sila. društvo 91 članov, ki imajo stvu. da čebelarji zopet dobe za tržišče v tujini šele ustvari ki je naročen na strokovno Nove devize za delo v dru skupaj 2065 čebeljih panjev, upanje potrošnikov, čebelar, Do lani tudi nismo imeli ti. Prve pošilke našega blaga glasilo. gem polletju si skušamo za da je še dosti čebelarjev, ki sko društvo se je obrnilo na delovnih pogojev za proi že gredo v Avstrijo, Nemčijo Marija Sušnik gotoviti na več načinov, da bi v društvo niso vključeni, ker pomoč h kmetijskim zadruzvodnjo takega blaga, s ka- in v Egipt. Na inozemsko tr- proizvedli še za pol milijarde je baje članarina previsoka gam, ker čebele veliko pri dinarjev blaga, če nam bo to (za panj 20 din), da z Bizeljpomorejo k dobrim pridel uspelo, še ne vemo. skega ni nihče včlanjen v kom v sadjarstvu. Kmetijske V sedanji kritični situaciji društvo, čeprav bi lahko organizacije se še vse pre Sečnika LISŠS največ izvaža je delavski svet sprejel nekaj imeli svojo družino, da ima malo zanimajo za razvoj če začasnih ukrepov: 1. vsak de tudi KGP Brežice v Veliki belarstva, če nameravajo golavec naj takoj izkoristi te Dolini čebelnjak, ki pa za jiti sadjarstvo. Ugodna predaja doma ne bi smela vplivati na zmanjševanje izvoza den dni rednega letnega do društvo nič ne ve itd. itd. čebelarji želijo, da bi pri pusta; 2. morebitna izpraz čebelarsko društvo svoje nas vsaj ena trgovina odku Gospodarstvo občine Sevni uveljavlja Mizarska zadruga- njena delovna mesta v proi člane izobražuje in jim na povala med po sprejemljivi ca se že nekaj let uspešno vozila manj, kot je planirala Lisca je začela izvažati šezvodnji (izvzemši delovnih razne načine pomaga. Uredi ceni. Ker je izredno hranljiv, vključuje v mednarodno bla v začetku leta. Občinska skuple lani in je že prvo leto pro mest strokovnjakov) ne bolo je pašni kataster ter bi ga pri šolskih malicah govno menjavo. Med industrijščina meni, da je poglaviten : dala na tuje tržišče tretjino mo nadomeščali z novo de skrbelo za strokovno litera lahko koristno uporabljali. skimi izvOzniki so: konfekcij razlog za "akšno zmanjševanje j celotne vrednosti izvoza v oblovno silo. izvoza turo in časopis. Pomagalo je Z veseljem so starejši česko podjetje Lisca, Tovarna ugodna prodaja na dočini. Jugotanin ni izpolnil mačem tržišču. Ob vsem tem je treba pou tudi svojemu članu z denarno belarji pozdravili ustanovitev kopit in Jugotanin; v kmetij plana, Mizarska zadruga pa je i dariti, da je ISKRA kot celo pomočjo, ki je ob poplavi iz čebelarskih krožkov v šoli ski panogj izvažata svoje pri uresničila komaj 53 odst. V kmetijstvu so povečali iz- t ta izpolnila svoje obveznosti gubil 18 panjev. Ni pa moglo Artiče, Cerklje, Dobova in delke obe kmetijski zadrugi, predvidenih izvoznih obvez voz za 50 odst. V tujino so do < izvoza in deviz ni dobila nabaviti željenega denaturia- Velika Dolina. Tem krožkom v obrti pa se kot izvoznik nosti. Tudi Kopitarna ie iz- prodajali predvsem hmelj ift i toliko, kot bi jih morala, če bodo izkiišeni čebelarji po živino. Kopitarna je izvažala I bo banka v prihodnjih mesemagali s svojim znanjem in napenjače in kopita, Mizarska i cih izpolnila svoje obvezno nasveti. Odbor je 'tudi naročil 60EUANCE: za 38 odst. manj ne zadruga pa pohištvo. Skupna i sti po pogodbi in bomo po strokovne knjige in jih raz drugi strani mi uresničili iz KDO III vrednost izvoza je bila 732.730 delil predstavnikom šolskih sreč in za 64 odst. manj škode dolarjev. Po letošnjem planu vozne naloge, se bodo vse te krožkov. Društvo bo organižave v nekaj mesecih bistve 4. aprila so v podjetju se bo povečala n a 1,348 934 ziralo po šolah predavanja. sadove tudi v tem, da je bilo no zmanjšale. GORJANCI v Straži na lepi dolarjev. V industriji bo zna lani za 39 odst. manj nesreč Tov. Ivan Cvetko, delegat Ukrep zveznega izvršnega prireditvi podelili članom košalo to povečanje 114,5 odst.. kot 1963. in škoda, povzroče IO ČZS, je razen organizacij sveta o zamrznjenju cen z lektiva 13 zlatih in 41 srebr v kmetijstvu 32,6 odst. m v na od nesreč, za 39 odst. skih vprašanj pojasnil tudi 22. marcem je vzdignil med nih značk za vožnjo brez ne obrti 184,3 odst. Razveseljiv manjša. Leta 1963. je bilo 92 kako je s pašnino, ki je čla trgovci precej prahu. Dogaja zgod. Po posebnem pravilni je podatek, da se zmanjšuje ČEVLJARSKO prometnih nesreč, od tega 29 ne najbolj zanimala, posebno se, da trgovska podjetja noku, ki ga je sprejel delavski izvoz surovin in polizdelkov v avtobusnem in 63 v tovor PODJETJE iz tistih vasi, kjer je obilna svet, podeljujejo zlate značke in da narašča izvoz končnih nem prometu, vozila pa so voznikom, ki v zadnjih dveh proizvodov. MOKRONOG utrpela za 32 milijonov 500 Spoznajte Dolenjsko! Njene talne razmere, podnebja, agrikulturo, razvoj prebivalstva in naselij itd. Vse to najdete v knjigi geografskih razprav DOLENJSKA ZEMLJA IN LJUDJE letih niso imeli nobene ne tisoč din škode, lani pa je zgode, srebrno pa onim, ki v bilo 56 nesreč, od tega 21 v zadnjem letu dni niso imeli avtobusnem in 33 v tovor nezgode. Za 1963. so podelili nem prometu, škode pa je bi v avtobusnem in tovornem lo za 11 milijonov 800 tisoč. prometu dve zlati in osem Pri podelitvi so posebej po srebrnih značk, za 1964. pa hvalili voznike Ludvika Pirca, je bilo podeljenih za 170 odst. Slavka Kumerja in Miho Hra- Dosedanje izkušnje kažejo, da je treba stremeti za pri. dobitev trajnega tržišča v tujini in da ugodna prodaja doma ne sme vplivati na zmanjševanje izvoza. To se je pokazalo lani in letos, vendar to ni koristen pojav. Nič ni laž razpisuje delovna mesta za 5 čevljarskih pomočnikov ali priučenih delavcev 300 strani, veliko slik in več takih značk ali 13 zlatih skic. Cena samo 1500 din. in 41 srebrnih. Spodbuden ševca v tovornem ter voznika Alojza prometu Zaletelja jega, kot tržišče zgubiti, toda potem traja nekaj. le', preden Nastop službe je možen takoj. Dobite jo v knjigarnah! ukrep kolektiva kaže svoje v avtobusnem prometu. se izvoznik ponovno uveljavi. JEZIK! ' - ^ L ykronično v^tjeT^ PR6VEČ žASLUhTB ] v ^ " -? NJIM i
Page 1 and 2: Št. 14 (785) Leto XVI NOVO MESTO,
Page 3 and 4: DINARJEV rajo pogled na Rog in Gorj
Page 5 and 6: Iz predzgodovine Novega mesta Odli
Page 7: PRVA SKUPNA SEJA OBEH ZBOROV OBČIN
Page 11 and 12: KRŠKO: uspešna vztrajnost Prosvet
Page 13 and 14: Obrtnikom se je obrnilo rja bolj®
Page 15 and 16: IN KOP KOČEVJE: V prvi vrsti večj
Page 17 and 18: Še naprej razvijati kmeiijstvo, tu
Page 19 and 20: Ženske iščejo 2ap®siit§w Lani
Page 21 and 22: Do šole in nazaj vsak dan 15km pe
Page 23: V TEM TEDNU VAS ZANIMA Tedenski kol

8. april 1965 (št. 785) - Dolenjski list

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?