8. april 1965 (št. 785) - Dolenjski list

More documents

Recommendations

Info

USTANOVNO PISMO NOVEGA MESTA V božjem imenu amen. Mi, Rudolf četrti, po milosti božji nadvojvoda v Avstriji, štajarski, Koroški in Kranjski, gospod v Slovenski Marki in Pordenonu, grof Habsburški, Tirolski in Pfirdski ter Kiburški, mejni grof v Burgauu in deželni grof v Elsassu. Sporočamo in naznanjamo s tem pismom vsem, ki ga vidijo, berejo ali slišijo brati, sedaj ali v bo čami tudi enega meščana. Tudi naj k letnim sejmom v prej imenovanem našem mestu vsakdo pride in naj bo osem dni prej in osem dni kasneje siguren na telesu in na imetju zaradi sovraštva ali zaplembe, razen edino zaradi umora ne. Karkoli se zgodi v mestu in v pomirju, ki je spodaj opisan, to naj sodi mestni sodnik in ne deželski sodnik, kajti v imenovanem pomirju in v mestu naj sodi le mestni sod- še naseli, prost in svoboden (dajatev). Tudi naj bodo meščani našega imenovanega mesta s svojim trgovskim blagom prosti in svobodni carine in mitnine v Kosta da je težko zapadel v našo knežjo nemilost in nam mora zato za kazen plačati brez vsake milosti sto funtov zlata, ki jih prejmemo petdeset mi v našo blagajno in petdeset imenovano dočih časih, karkoli naj to bo: Ker mi vse naše njevici, Višnji gori in na mesto za občinsko zida Raščici in cesta iz Ogrske nje. na Kranjsko in proti mor Teh stvari so priče čaju naj gre skozi to mesto stitljivi gospodje Ortolf, in tu naj bo tudi (obvez nadškof Apponski, Alno) skladišče. breht, škof v Passau, Jo- K temu dajemo in dolohan, škof v Briksnu, naš čamo omenovanemu mestu ljubi knez in kancler, ple njegovo za pomirje krog, meniti naši strici grof Ru kot je obsežen z naslednjidolf Habsburški, grof Rumi mejniki: dolf z Nidawa, grof Ulrik (Prevedel višji arhivar Božo Oforepec) Prvo nad mostom do z Schaunberga in naši lju vode, ki se imenuje Prečibi zvesti grof Bertold iz na in od izliva Prečine do Maidburga, Henrik z Rau- podložnike in zveste po nik in nihče drug. Luknje in okoli vsega chenstaina, Ulrik z Liec- prirojeni dobroti z knežjo Plemiči in neplemiči, re hriba, ki se imenuje Kal, tenstaina, pl. Greitzen- naklonjenostjo radi oskrveži in bogati, ki imajo in od tod do mejnikov pod stetten, glsavar v Neustatbujemo in se jih spomni hiše in dvore v prej ime Strmcem in do mejnikov tu, Andrej Liechtenstainmo s takimi pravicami in novanem mestu Rudolfo- proti ždinji vasi in preko ski iz Gmundena, Štefan iz naklonjenostmi, s katerivem sedaj ali si jih bodo v dveh dvorov na griču do Meissama vrhovni maršal, mi lahko v svojem obsto bodoče pridobili in Jci hoče potoka, ki tam teče pod Albert iz Puchhaima vrju in vsakdo izmed njih v jo uživati pravico trgovanja Zgor. Grčevjem po zemljihovni strežaj, Haidenreich svojem bitju pri pravici le-tu, morajo, kadar je sišču do Alteburga in češ- iz Meissawa vrhovni toča j, Prva stran ustanovnega pisma Novega mesta z dne in dobri zaščiti ostane. la, pomagati mesto ponjic ter do Krke pod me Peter iz Oberstorffa vr 7. aprila 13G5 Vendar smo zaradi naravpravljati, patruljirati in stom Rudolfovim. In kar hovni komornik in Viljem ne težnje še posebno na siražiti in mu dajati služ je v tem (krogu) naj sodi iz Kreuspekha vrhovni Rappacha naš dvorni mojstvu Kristusovem trinajstklonjeni, da pomagamo tinosti. mestni sodnik v Rudolfo- lovski mojster v Avstriji, ster in ostalih častiljivih sto let in nato v peinseststim, jih množimo in jim vem in ne deželski sodnik Leopold iz Stadeka, dežel ljudi dovolj. desetem letu, naše starosti dodeljujemo milosti, ki Nihče naj nima v prej pa naj bo (zločin storjen) ni maršal v Avstriji, Hen In povrh tega v večno v šestindvajsetem letu in smo jih sami skupaj spra imenovanem mestu svojih na polju ali v vaseh ali v rik iz Hackhenberga Eber- pričevanje in celotno trd naše vlade v sedmem vili in z ustanovitvijo no ščitencev razen samo de samotnih dvorih ali kakorhart iz Dachsberga, Albert nost, smo zapovedali obe letu. vega mesta združili in utrželni knez; le-ti morajo koli se že imenuje. Zato Stuchs, Jans Turs iz Rausiti naš veliki knežji pečat dili. Zato ker smo mi me pred mestnim sodnikom Mi, imenovani vojvoda zapovedujemo pri 7iaši chenegkha, Kador iz Ek- na to pismo, ki je dano sto imenovano Rudolfovo, terjali pravico in pred ni Rudolf podkrepimo to naklonjenosti za nas in za hertzaio starejši, Ulrik iz na Dunaju na ponedeljek ki leži v Slovenski Marki, komur drugem in morajo pismo s podpisom naše naše brate in dediče vsem Kranichperga in Henrik iz po cvetni nedelji, po roj na novo ustanovili in ime tudi opravljati vse druge lastne roke. našim deželnim gospodom, novali po našem imenu, služnosti kakor drugi me glavarjem, vitezom in mu dajemo z knežjo močščani. oprodam, vsem sodnikom, jo to-le pravo in zakone, Meščani ne smejo nobe gradiščanom, oskrbnikom, ki so tu dalje napisani: ne hiše v mestu prodati vicedomom, mitničarjem, Prvič: Vse kar se v do plemičem ali komur dru carinikom in vsem ostalim brem miru (brez slabega gemu, temveč samo tiste našim uradnikom, slu namena) prinese v mesto mu, ki je meščan ali hoče gam in podložnikom, ka v hrambo, naj bo to žito, to postati in z občino strakorkoli se že imenujejo, titd ivn nviUuiu*? ttiHk'*iv.i :^{juVu'T«r» ivu ii^Uvicti-M+tM' Vt fiTvV y> pa >u nu> a. &i & --v i.u \ % u.
Iz predzgodovine Novega mesta Odlična nji avtomobilske ceste se je bojna izvežbanost rimskih pokazalo, da je stara rimska vojaških oddelkov in pa iz cesta potekala po isti trasi, daje so prisilili upornike po kar so potrdile neštete najd triletnih bojih k predaji. Z be starega cestišča. Namenje odločnimi ukrepi uvajajo na je bila hitremu tranzitne Rimljani v deželi nov red in mu prometu in je povezova nove družbene odnose po zgledu Italije. V okviru province Panonije je Dolenjska spadala pod mestno okrožje Piše: TONE KNEZ Neviodunum (Drnovo), ki je zajemalo vso Dolenjsko od Save do Višnje gore. Rimljani takoj zgradijo prvo cesto na Dolenjskem — predhodnico avtomobilske ceste. Pri grad- Rudolf IV. USTANOVITELJ (Nadaljevanje s 4. str.) di j značaja: pretirano same 1" v Verono in hitel no vil tudi univerzo, ki še davest, nasilnost in precenjevadalje v Milan. Tu so se resna Potovanja menjavala s res nosi njegovo ime. Ta nje- gova dejavnost pa je obenem nje lastne moči, *: na drugi j . slavji, kmalu pa je Rudolf tudi dokaz, da mladega habs- strani pa, zlasti v razmerju težko zbolel. V slutnji bližnje burškega vojvodo, ki ga zgo- do goriških grofov, Benetk in smrti je izdajal še zadnje dovinarji imenujejo najbist- takrat najmočnejšega rodu v ukrepe in odloke, ki naj bi rejšo politično glavo med severni Italiji, do milanskih predvsem zagotavljali "tnr- vsemi Habsburžani, ni preve- Viscontijev, pa svojo dalekodnost in enotnost habsburške vala samo neugnana sla po hiše, popravljal nekatere pri- moči in oblasti, ampak je Keltski meč z nožnico, izvidnost, energijo in neutrud zadejane krivice, 17. julija imel tudi posluh in smisel kopan v Novem mestu; no vztrajnost. Vso njegovo 1365 pa je še ne sedemin- za višje interese duha, Vix\- zdaj je shranjen v muzeju politiko, ki naj bi v srednji dvajseitleten umrl. Pepeljali ture in umetnosti, na Dunaju Evropi, prednjealpskih deželah in ob obalah severnega so ga na Dunaj in pokopali Jadrana trajno utrdila moč v Štefanovi cerkvi, ki jo je in oblast Habsburžanov, mor on zapovedal dogotoviti v da najbolj označuje Rudolfo- njeni sedanji podobi in veliva priljubljena rečenica, da čini, da bi bila nekak simbol njegovih visokoletečih Vsem samoupravnim hoče v svojih deželah sam bit.j papež, cesar, škof in de sanj in načrtov. kan. V zgodovino je Rudolf IV. organom in ©fceinsktm Zadnji njegov politični us prešel z vzdevkom »Ustanovipeh je bilo zavezništvo z Vitelj«. Ta naslov si je pridobil scontiji, kar je na zunaj iz predvsem kot graditelj Štefapričala poroka njegovega najnove cerkve in ustanovitelj odborom SZDL mlajšega brata Leopolda z dunajske univerze, katere Virido, hčerjo Barnaba Vi- ustanovno pismo je podpisal scontija. Sredi maja 1365, to 12. marca 1365. Oboije je sirej dober mesec po tem, ko cer imelo morda pobudo v je na Dunaju podpisal usta ljubosumnem tekmovanju s novno pismo Novega mesta, cesarskim tastom Karlom je Rudolf hitel prek štajer IV., ki je v Pragi zidal Sveske in Koroške na Tirolsko, tovitski hram in Karlov most kjer je že čutil kali bolezni, ter vrsto drujih pomembnih si malo opomogel, prišel sre- zgradb, leta 1347 pa je usta- Izvršni odbor glavnega odbora SZDL Slovenije sklicuje za 8. maj t. 1. v Ljubljani zborovanje samoupravljavcev SR Slovenije v počastitev 20-letnice osvoboditve in zmage socialistične revolucije. Zborovanje samoupravljavcev SR Slovenije naj bi v okviru obsežnih proslav 20-letnice osvoboditve podčrtalo osnovne pridobitve naše revolucije in spodbudilo nadaljnje poglabljanje samoupravljanja. Posvečeno bo predvsem sedanjim problemom samoupravljanja pri nas, obravnavanju perečih vprašanj, njegovega utrjevanja in prikazu perspektiv, ki jih odpira proces popolnega uveljavljanja nove ustave. Na zboru samoupravljavcev SR Slovenije bo govoril predsednik zvezne skupščine tovariš Edvard Kardelj. resolucije. Govoru bosta sledila razprava in sprejem Izvršni odbor glavnega odbora SZDL Slovenije poziva vse samoupravne organe delovnih organizacij in občinske skupščine, naj zberejo delegate za to veliko srečanje samoupravljavcev SR Slovenije. število delegatov posameznih delovnih organizacij bodo določili občinski odbori SZDL na osnovi ključa: 1 delegat na približno 100 zaposlenih. Pri tem morajo zagotoviti, da bo na zborovanju neposredno zastopanih kar največ delovnih organizacij iz gospodarstva, kulture in znanosti, šolstva^ zdravstva, socialnega varstva in z vseh drugih področij v občinah, ne glede na število zaposlenih. Občinske skupščine izberejo 5 do 7 delegatov. Vse delegate naj bi izbrali najkasneje do 20. aprila t. 1. Vodstva družbeno-poli- Učnih in družbenih organizacij ter društev bodo posebej povabljena na zborovanja. Občinski odbori SZDL naj čimprej začno potrebne priprave za zbiranje delegatov za zborovanje samoupravljavcev in naj spremljajo vsebinske priprave na zborovanje. Vsa podrobnejša navodila glede zborovanja bo dajal odbor za proslavo 20-letnice osvoboditve SR Slovenije. Ljubljana, 10. marca 1965. Pečat na naši sliki je iz prve polovice 15. stoletja. Sicer precej poškodovan, je pa do sedaj najstarejši ohranjeni odtis novomeškega mestnega pečatnika, ki je bil v rabi že od ustanovitve mesta. SESTSTO LET NOVEGA MESTA Za izvršni odbor glavnega odbora SZDL Slovenije: predsednica VIDA TOMŠIČ, 1. r. OBIŠČITE RAZSTAVE V DOLENJSKI GALERIJI la Emono (Ljubljano) s Siscdjo (Sdsak). Na določenih razdaljah so zrasla ob njej večja naselja, kjer so bile poštne postaje, gostišča s prenočišči, orožniške postaje itd. Čeprav Novo mesto v rim skem času, tako kot danes, ni ležalo ob velika cesti, je tudi tukaj bila močna rimska postojanka, ki se je gotovo razvila iz že obstoječe iiirsko-keltske. To nam spet do kazujejo odkriti rimski grobovi južno pod Marofom, v neposredni soseščini že omenjenega latenskega grobišča. Prav tako so bili najdeni rimski grobovi v Bršlinu, tam, kjer danes stoji velika dvorana nove steklarne. V časov nem razponu tisoč let pokopavajo ljudje spet na skoraj istem mestu. Pri kopanju te meljev za steklarno smo našli nekaj lepih zidanih rimskih grobnic, ki pa so bile že izropane. Po vsej verjetnosti so to tisti grobovi, ki jih je odkril in izpraznil že Jernej Pečnik leta 1902, izkopanine pa poslal na Dunaj. Iz teh grobov izvira izredno lepa steklena čaša, ki ima pri vrhu vgravirano napitnico v grškem jeziku. Staroslovanskih najdb iz Novega mesta zaenkrat še ne poznamo. Zelo verjetno pa je, da bomo našli tudi te ostaline na kapiteljskem hribu, saj kaže na staroslovensko naselbino že ime kraja — Gradec. — preden je bilo ustanovljeno mesto. Tako smo se sprehodili skozi čas, preden je bilo "mesto ustanovljeno in orisali njegovo predzgodovino. Iz naštetega je prav lepo vidna postopna poselitev novomeškega prostora, ki se prične s prazgodovinsko naselbino ia Marofu in se tam nadaljuje tudi v antiki. Srednjeveška mestna zasnova se razvije na kapiteljskem hribu, po ustanovitvi pa s središčem v iztegnjenem prostornem trgu in s kapiteljsko cerkvijo kot dominanto na vrhu skalnate ga pomola. V zadnjih deset letjih je intenzivna naselitev zajela tudi desni breg Krke, nekdanje predmestje Kandijo, ki je danes strnjeno naseljeno in že sestavni del mesta. Lepo je vidna organska rast in urbanizacija tega kraja od severa proti jugu: od prazgodovinskega gradišča na Marofu, preko utrjenega srednjeveškega mesta na okljuku Krke, vse do moder nega mesta, ki se razrašča že na obeh bregovih Krke. mm^mimS^^^iki i Izredno fina steklena čaša iz rimskega groba v Bršlinu, zdaj v muzeju na Dunaju
Page 1 and 2: Št. 14 (785) Leto XVI NOVO MESTO,
Page 3: DINARJEV rajo pogled na Rog in Gorj
Page 7 and 8: PRVA SKUPNA SEJA OBEH ZBOROV OBČIN
Page 9 and 10: JJ GORJANCI": tako kritično še ni
Page 11 and 12: KRŠKO: uspešna vztrajnost Prosvet
Page 13 and 14: Obrtnikom se je obrnilo rja bolj®
Page 15 and 16: IN KOP KOČEVJE: V prvi vrsti večj
Page 17 and 18: Še naprej razvijati kmeiijstvo, tu
Page 19 and 20: Ženske iščejo 2ap®siit§w Lani
Page 21 and 22: Do šole in nazaj vsak dan 15km pe
Page 23: V TEM TEDNU VAS ZANIMA Tedenski kol

8. april 1965 (št. 785) - Dolenjski list

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?