20210909- TP NSi 29

Dobro vprašanje. Kaj menite?
Bralci želijo vaš odgovor.
Vabilo na pogovore običajno ponudi zmagovalec volitev oziroma potencialni mandatar. S tem sem
odgovoril na vprašanje.
Predsednik vlade je dejal, da ga zanima sodelovanje z NSi na širši ravni.
Dovolite mi, da se najprej vrnem k naši sedanji vlogi. Izkušnje preteklih dveh let in pol smo prenesli v
našo opozicijsko držo z močnim zavedanjem, da Slovenija potrebuje jasno desnosredinsko
alternativo sedanji koaliciji. To je naša motivacija in naš kompas za delo v državnem zboru. Ob
besedni naklonjenosti, ki jo omenjate glede predsednika vlade, smo jasno povedali, da ne vidimo
težave pri sodelovanju v določenih projektih, ki so dobri in nujni za državo. Naštejem lahko nekaj
primerov, ki potrebujejo širše soglasje znotraj parlamenta. Gre za spremembo volilne zakonodaje,
ustanavljanje pokrajin in upravljanje z epidemijo covida. Na teh področjih smo pripravljeni sodelovati
in prispevati svoje rešitve. Glede konkretnega sodelovanja pa se znova lahko vrnem k temu, da
vljudnostnega pogovora o sodelovanju zaenkrat še ni bilo. V stranki lahko situacijo ocenjujemo na
podlagi dejanj, ne besed. V parlamentu imamo jasno pozicijo. Dobre stvari podpremo, medtem ko
slabim stvarem – predvsem radikalnim predlogom Levice – nasprotujemo in jih zavračamo. Vsekakor
pa ne upočasnjujemo procesov, ki jih vlada potrebuje za svoje delo. Že res, da se ne strinjamo z
zakonom o vladi, ker ne verjamemo, da bo povečanje števila ministrstev prineslo tudi večjo
učinkovitost, a kljub temu ne podpiramo predloga za referendum.
Se dogaja zloraba instituta referenduma?
Referendum je orodje, ki ga imata na voljo tako koalicija kot opozicija. Zelo težko je presojati, kdaj je
zlorabljen ali uporabljen konstruktivno. Pri razpravi o tem velja spomniti na delovanje opozicije KUL v
prejšnjem mandatu, ki je bilo v povezavi z uporabo referendumi zelo ostro in brezkompromisno. V
NSi smo se odločili, da referenduma o zakonu o vladi ne bomo podprli, ker želimo, da se vlada čim
prej organizira, kot si je to zamislila, in prične z delom. Nočemo namreč poslušati izgovorov, da vlada
ne more delovati zaradi nagajanja opozicije. Nova Slovenija pri nagajanju ne sodeluje.
Kako aktivni boste v kampanji ob seriji drugih referendumov, ki se obetajo jeseni?
Podprli bomo razpis referenduma o zakonu o RTV Slovenija. Ocenjujemo, da ima Slovenija problem
z medijsko krajino. Novinarji bi morali imeti zagotovljeno visoko stopnjo profesionalnega dela v svojih
medijih. Poslanstvo medijev je namreč, da v javnost na profesionalni ravni in neodvisno prenašajo
celoten spekter pogledov, ki se pojavljajo v naši družbi. Menimo, da temu trenutno ni tako. Veliko
težavo vidimo tudi pri financiranju medijev, ki bi zagotovili visoko profesionalnost in neodvisnost
novinarjev.
Toda kaj vas moti pri noveli zakona o RTVS, ki naposled prinaša konkreten umik politike iz
upravljanja javnega servisa?
Ministrici za kulturo se je ta teden zgodil pomenljiv lapsus o tem, da je namen zakona omogočiti
politično vmešavanje. Lahko rečemo, da gre za naključen spodrsljaj, a vseeno se ne moremo znebiti
občutka, da je bil dosedanji zakon iz leta 2005 ves ta čas sprejemljiv za vse strani, sedaj pa ga je
treba popraviti zaradi načrtovane zamenjave ljudi na RTVS.
Res mislite, da je bil sprejemljiv za vse?
Nikoli se ni spremenil. Za to ni bilo politične volje.
Vendarle je bilo ogromno pobud za spremembo zakona in opozoril, da ga je treba izboljšati.
Da, a nikoli ni bil spremenjen. Sedaj imamo na mizi novelo zakona in ne verjamemo, da bi
predvidene spremembe lahko prinesle večji profesionalizem in manjše možnosti pritiska na novinarje
RTV Slovenija. Ne moremo se znebiti občutka, da gre samo za željo po zamenjavi enih ljudi z
T E D E N S K I P R E G L E D NO V E S L O V E N I J E| Č E T R T E K, 21. J U L I J 2022
2