Letnik XV/14 - Ministrstvo za obrambo
Letnik XV/14 - Ministrstvo za obrambo
Letnik XV/14 - Ministrstvo za obrambo
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
S t ro ko v n e te m e<br />
Mednarodno kazensko sodišče<br />
Mednarodno humanitarno pravo ne obsega le<br />
ženevske konvencije I, II, III in IV ter treh dodatnih<br />
protokolov, temveč tudi ustanovitev in statut<br />
mednarodnega kazenskega sodišča, protokole<br />
in druge oblike <strong>za</strong>ščite kulturne dediščine ter<br />
varovanja okolja in konvencije o omejeni ali prepovedani<br />
uporabi določenih vrst orožja in drugih<br />
sredstev <strong>za</strong> množično uničevanje. Gre <strong>za</strong> 26 dokumentov,<br />
ki jih je človeštvo dolgo pripravljalo,<br />
počasi sprejemalo in ki jih je do danes v celoti<br />
podpisalo približno 60 odstotkov v tem trenutku<br />
legalnih in legitimnih držav. Število podpisnic se<br />
namreč spreminja in narašča z novimi <strong>za</strong>mislimi<br />
o osamosvajanju. Največ držav je podpisalo tako<br />
imenovano ženevsko pravo, ki se nanaša večinoma<br />
na razmere vojaških spopadov in žrtve, ki jih<br />
spopadi povzročajo.<br />
Za novejšo zgodovino je pomembno, da je skupščina<br />
Republike Slovenije 19. marca 1992 na<br />
sejah vseh treh takratnih zborov sprejela Akt o<br />
notifikaciji nasledstva glede konvencij Sveta Evrope,<br />
ženevskih konvencij in dodatnih protokolov o<br />
<strong>za</strong>ščiti žrtev vojne in mednarodnih sporazumov s<br />
področja kontrole oborožitve, <strong>za</strong> katere so depozitarji<br />
tri glavne jedrske sile.<br />
Po petnajstih letih je Slovenija v širšem političnem<br />
in gospodarskem okviru, in sicer Evropski uniji. Ta<br />
je leta 2005 sprejela Smernice Evropske unije o<br />
spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega<br />
prava (MHP ali v angleščini IHL), njihov<br />
namen pa je dosledno spodbujanje spoštovanja.<br />
Eden izmed pomembnih načinov, ki se navezuje<br />
na 28. mednarodno konferenco v Ženevi leta<br />
2003, je postopno uvajanje posebnega progra-<br />
2 2 S LOV E N S K A VO J S K A<br />
Dodatna protokola konvencij<br />
30 let pozneje<br />
8. junija smo skoraj neopazno praznovali<br />
trideseto obletnico sprejema dopolnilnega<br />
Protokola I in Protokola II leta 1977 v<br />
Ženevi. Tretji protokol je bil sprejet decembra<br />
2005 in je prinesel tretji <strong>za</strong>ščitni znak,<br />
in sicer rdeči kristal. Poglejmo si nekaj<br />
bistvenih poudarkov iz zgodovine dopolnilnih<br />
protokolov. Že pridevnik pove, da<br />
so ti protokoli dopolnila konvencij, ki so<br />
od dneva sprejema postale nepopolne<br />
glede na spreminjajoče se mednarodno<br />
okolje, ki naj bi ga urejale.<br />
ma raziskovanje humanitarnega prava v slovenske<br />
srednje šole kot obvezne izbirne vsebine. V<br />
nekaj šolskih urah bodo dijaki dobili glavne podatke<br />
o bistvenih elementih humanitarnega prava.<br />
S pomočjo osnovnih elementov bodo tudi bolje<br />
razumeli marsikatero vest, članek ali reportažo s<br />
kriznih žarišč po svetu.<br />
Protokola I in II <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito civilistov<br />
In kaj pomenita Protokol I in Protokol II? Če so<br />
se konvencije posvečale predvsem bojujočim se<br />
stranem, potem sta dodatna protokola pozornost<br />
usmerila v tiste, ki so v drugi svetovni vojni<br />
in vseh poznejših meddržavnih ter znotrajdržavnih<br />
spopadih najbolj trpeli, torej v neoborožene<br />
udeležence spopadov oziroma civiliste. Med civilisti<br />
je nekaj skupin, ki so še posebno ranljive,<br />
in sicer otroci, ženske ter starejši. Protokola sta<br />
poskušala ustrezno razširiti delovanje konvencij<br />
in <strong>za</strong> države podpisnice <strong>za</strong>vezujoče določiti nji-<br />
hov odnos ter obveznosti do civilnega prebivalstva.<br />
Predvsem Protokol II je pomembno vplival<br />
na vedno več tako imenovanih znotrajdržavnih<br />
spopadov.<br />
Druga svetovna vojna je bila mejnik, ko je število<br />
žrtev med civilnim prebivalstvom raslo potencirano<br />
hitro in vzporedno z razvojem novih ter<br />
učinkovitejših orožij in vojaške tehnike ter taktik in<br />
strategij vojskovanja. V novejših spopadih, kakršni<br />
so bili v nekdanji Jugoslaviji ali danes v Iraku in<br />
Afganistanu, je število žrtev na civilni strani nesorazmerno<br />
veliko v primerjavi z žrtvami na strani<br />
bojujočih se vojsk in drugih oboroženih formacij.<br />
Nastale so nove oblike oboroženih skupin, ki jih<br />
pogosto težko označimo <strong>za</strong> narodnoosvobodilna<br />
gibanja, kajti njihovo vojskovanje je predvsem<br />
terorizem, usmerjen zlasti v civilno prebivalstvo,<br />
<strong>za</strong> katerega mislijo, da je na strani ne<strong>za</strong>želenih<br />
vojsk, tudi če so mirovne sile. Na drugi strani se<br />
je povečalo število najemniških vojsk in varnostnih<br />
organi<strong>za</strong>cij, od katerih so nekatere obrambne,<br />
druge pa imajo tudi bojne naloge. Nesorazmernost<br />
sodobnih notranjih spopadov povzroča globoke<br />
in dolgotrajne humanitarne krize, ki jih od<br />
osemdesetih let prejšnjega stoletja <strong>za</strong>znamuje<br />
nepregledno število notranje razseljenih oseb ali<br />
čezmejnih beguncev. Obnova družinskih vezi je<br />
<strong>za</strong>to mogoče ena izmed najtežjih in hkrati poleg<br />
hrane in osnovne <strong>za</strong>ščite dostojanstva žrtev tudi<br />
najbolj nujna humanitarna akcija mednarodnega<br />
odbora Rdečega križa, nacionalnih društev in sodelujočih<br />
vlad, oblasti ali nevladnih organi<strong>za</strong>cij.<br />
To bo tudi ena izmed tem letošnje 30. mednarodne<br />
konference v Ženevi, na kateri bodo poskusili<br />
Foto: Mednarodno kazensko sodišče
Change language