Novi “Istrabenzov up” Evropa je ¡enskega spola

Recommendations

Info

10 INTERVJU Kako nameravate reœevati problem kadrov? »S prakti@nim izobra¡evanjem, s pomo@jo strokovnjakov, kot sta na primer gospod Milan Resnik, dolgoletni hotelir v svetovnih hotelskih hiœah, in gospod Marjan Leœnik, vrhunski kuhar, œef kulinarike in osebni svetovalec za kulinariko na britanskem dvoru. Tukaj so seveda tudi izkuœnje s protokolarnega Brda, uspeœno uvedeni treningi, obstoje@e znanje naœih zaposlenih, ipd. Nadaljujemo tudi z izboljœevanjem samopodobe in samospoœtovanja do naœih poklicev, k @emer ¡e sodi tudi dnevno ukvarjanje z naœimi ljudmi na delovnem mestu.« V vseh dosedanjih vlogah ste se precej posve@ali kulinarki. Kako pomembna se vam zdi ta dejavnost v hotelski ponudbi in kaj bi œe lahko naredili na tem podro@ju? »Hrana in pija@a sta dva zelo pomembna kamen@ka v mozaiku turisti@ne ponudbe in bi ju v Sloveniji morali bolje izkoristiti. Slovenci imamo zaradi vplivov sosednjih narodov in dr¡av zelo pestro ponudbo hrane in pija@e. Mislim, da se lahko po tako dobri in raznoliki hrani v Evropi z nami kosa le œe Provansa. Prepri@ana sem, da lahko s tipi@no slovensko jedjo in dobrim izborom vin osvojimo vsakogar. To je tudi eden najboljœih na@inov, kako prodreti v srca ljudi, saj gosta najla¡je osvojimo za mizo. Iz izkuœenj lahko povem, kjerkoli smo postavili slovensko stojnico, so vsi ob@udovali naœe gostince, naœ izbor jedi in vin.« Pri promociji Slovenije imate œtevilne izkuœnje iz Slovenske turisti@ne organizacije, med drugim ste vodili tudi Slovensko hiœo na Olimpijskih igrah v Sydneyu. Kaj bi Slovenija œe morala narediti pri promociji turizma in kje tu vidite vlogo Istrabenza? »Sydneyjska zgodba je ena najlepœih izkuœenj v mojem ¡ivljenju. Slovenska hiœa je bila na najbolj ugledni lokaciji v centru, nasproti »towerja«, v bli¡ini Darling Harbourja. Predstavljali smo naœo œportno zgodovino z velikim poudarkom na stoletniku Leonu Œtuklju. V spodnji hiœi smo pridobili lokal, kjer smo imeli pravo slovensko gostilno. Njena posebnost je bila, da v vseh dvajsetih dneh gostovanja nismo imeli v njej niti minuto praznega enega samega stola. Vse to samo zaradi vrhunske slovenske kulinarike, ki jo je predstavljal tim Dvorca Zemono. Œtajerskih 7 je najmanj stokrat na dan zaigralo pesem »Slovenija, od kod lepote tvoje«. V nadaljevanju gostilne v preddverju zdru¡enja svetovne banke smo imeli tudi gospodarsko razstavo, na kateri smo Slovenijo predstavili z vseh zornih kotov. Izvedli smo kar dva gospodarska workshopa, kjer je vsak naœ gospodarstvenik imel za sogovornika vsaj dva avstralska podjetnika. U@inek odmeva dobrega glasu o Sloveniji je pove@eval in iz prve roke ponudil avstralec g. Harwey Norman, ki je Slovenijo ¡e odkril in se ¡e pripravljal za izgradnjo lastne trgovske verige v Sloveniji. In spet lahko potrdimo, da je slovenska kulinarika vsem tem dogodkom dodala piko na i. Kaj je œe potrebno narediti za promocijo? #im ve@ moramo biti prisotni na vseh podro@jih in vse, kar ponujamo mora biti na visokem nivoju, buti@no. Kajti Slovenija je butik. V ospredje moramo postaviti promocijo Slovenije, nadaljevati z regijo in znotraj te pripraviti programe. Ko se odpravljamo na dopust, si namre@ najprej izberemo dr¡avo, nato regijo in œele na koncu hotelsko hiœo, v kateri bomo prespali.« Med œtevilne aktivnosti, s katerimi se ukvarjate, sodi tudi protokol. Velike tovrstne izkuœnje imate z Evropskega rokometnega prvenstva, @eprav je protokol prakti@no del vaœega vsakdana. »Protokol je moja ljubezen. Je pa tudi del hotelirstva. #e ga ne poznaœ, si te¡ko suveren v naœem poklicu. Velja pravilo, da je protokol najboljœi, kadar ga ne opaziœ. Iz Evropskega rokometnega prvenstva imam same lepe izkuœnje. Naœi rokometaœi so se fenomenalno odrezali, gostili smo œtevilne eminentne goste in mislim, da je œlo v slovenskem merilu za dogodek na najviœjem mo¡nem nivoju. Posebej mi je ostal v spominu ljubljanski Tivoli, kjer so igrali naœi fantje. Udele¡ba je bila velika, sede¡ev za pomembne goste pa premalo. No, na koncu smo le izpeljali tako, da je bilo prav in so bili gostje zadovoljni. Lahko bi rekla, da imamo ¡enske ve@ ob@utka za protokolarne zadeve, saj tudi v ¡ivljenju pogosto igramo tako vlogo, pripravljamo teren, da je vse okoli mehko, kot v vati, da se kaj ne razbije, da koga ne prizadenemo.« Kljub dolo@enim prednostim in lastnostim, ki jih imajo ¡enske, jih na vodilnih mestih ne sre@amo prav pogosto. V @emu vidite glavni vzrok? »Moœki nas res œe ne spuœ@ajo radi v svojo sredino. Ne vem zakaj, morda se nas bojijo. Sama imam sicer krasno ekipo in sem zelo ponosna na svoje moœke sodelavce, bi pa bila vesela œe kakœne ¡enske. Saj bi bili tudi oni; sem prepri@ana. Poznam pa veliko primerov, ko je ¡enska na drugem delovnem mestu dobrodoœla, na prvem pa œe ne. Verjamem, da naœ @as œele prihaja, da je veliko moœkih, ki ¡enske spoœtujejo, in vse manj takih, ki se nas bojijo. Svoje mesto si moramo ustvariti same, na povabilo moœkih ne ka¡e @akati. Ali vam ostane poleg dela in œtevilnih dodatnih aktivnosti sploh œe kaj prostega @asa. Kako na vaœe delo gleda dru¡ina? »Tam, kjer je volja, je tudi pot. In se da vse uskladiti. Bistvo naœih odnosov doma, od koder @rpam vso energijo, je v tem, da @as, ki ga pre¡ivim s sinom, pre¡ivim kakovostno. Kadar sva skupaj, se imava lepo in tudi, @e bi bila slabe volje, le ta ne more priplavati na povrœje ob sinovi prekipevajo@i pozitivni energiji. Prosti @as tako pogosto pre¡ivimo v naravi in na sploh po@nemo stvari, ki so sinu vœe@.« Kaj pa @as zase, je tudi trenutek za dobro knjigo? »Knjige so moja najve@ja ljubezen. Televizije ne gledam veliko, skoraj pa ne zaspim brez knjige v rokah. Zadnja knjiga, ki sem jo prebrala in me je zelo pritegnila, je imela naslov Rhana.« M. J.
ANKETA V poslovnem svetu V tokratni, œensko obarvani ætevilki åasopisa Skupina Istrabenz Novice smo se odloåili, da povpraæamo nekaj sodelavk, kako vidijo vlogo œenske v poslovnem svetu. Veåini se zdi, da åas œensk æele prihaja, same pa v glavnem niso naletele na veåje teœave v 'moækem' svetu. Maja Prodan Juri@, pomo@nica uprave za pravne, kadrovske in sploœne zadeve (Istrabenz) “Ko so me prosili, da povem nekaj misli o tem, kako vidim ¡enske v poslovnem svetu, so nekateri komentirali, da bo ta œtevilka glasila dvignila veliko prahu. Zavedam se, da je te¡ava morda ¡e v tem, da pripravljamo posebno œtevilko na to temo. Sama se v Istrabenzu kot ¡enska po@utim dobro. Vem, da delam v okolju, ki razume, da za reœevanje tudi najte¡jih problemov in sprejemanje zahtevnih odlo@itev ni potrebno biti sposoben dvigniti 100 kilogramov.” Franka Maruœi@, vodja nastanitvene slu¡be (Hoteli Morje) “#asi se spreminjajo in ¡enska pridobiva zelo pomembno vlogo v poslovnem svetu. Vse bolj se uveljavlja in vse bolj je prisotna na vodilnih mestih. V turizmu se ta pojav œe bolj odra¡a, saj v njem vlada @loveœki faktor, kot je gostoljubnost in odnos do ljudi. Menim, da se mora v vsakem hotelu poznati “¡enska roka”, saj smo ¡enske urejene, kreativne in imamo boljœi ob@utek za prostor in ljudi. S svojim osebnim pristopom dajemo ob@utek topline in pozitivne energije in to gosti @utijo. Res pa je, da ¡enska, ki izbere poklic v turizmu, velikokrat ¡rtvuje svoj osebni @as, saj je ta poklic vseskozi potreben nege. Moœki svet tega dejstva ne zavra@a. Znano je, da ¡enska igra pomembno vlogo ob moœkem. Velikokrat mu predlaga, stoji ob strani, podpira in ga spremlja. Tako, da v tandemu ¡enska in moœki idealno sodelujeta.” Tatjana Speti@, blagajni@arka (Postojnska jama turizem) "Œe vedno velja, da ¡enska z enako izobrazbo in enakimi sposobnostmi v primerjavi z moœkim te¡je vstopa v vrh tako politi@nega kot poslovnega sveta. Dru¡ba ji priznava enakopravni status, v praksi pa se ta teorija sesuje. ˘enska je œe vedno pred odlo@ilnim dejstvom, ali naj se posve@a karieri ali tradicionalni vlogi ¡enske v dru¡ini, ki je te¡ko zdru¡ljiva z vlogo uspeœne poslovne ¡enske. Pri prijavi na delovno mesto se pri ¡enskah pogosto pojavijo dodatne varovalke, ki so nemalokrat poni¡ujo@e in mejijo na diskriminacijo. Glede na to da o pomembnih kadrovanjih odlo@ajo prete¡no moœki, se raje odlo@ajo za moœki spol, kot da ne ¡elijo spustiti oblasti iz rok. Imamo pa ¡enske nekaj drugih posebnih lastnosti, poudarila bi vztrajnost in doslednost. Zato predvidevam, da bodo v doglednem @asu za vse enako odprta vrata v poslovne kroge." Tjaœa Œkerli@, vodja ra@unovodstva (Instalacija) "Mislim, da moœki poslovni svet vedno hitreje postaja tudi ¡enski, saj smo kar vztrajne in dosledne pri osvajanju do sedaj skoraj samo moœkega poslovnega prostora. V njem, seveda, vidim prihodnost za vedno ve@ ¡ensk, kar se mi zdi obojestransko koristno in u@inkovito. Morda bi morali moœki v poslovnem svetu veliko bolj zaupati ¡enskam in bi jih tako lahko bilo œe ve@. Pri tem je potrebno upoœtevati tudi enakost pri nagrajevanju. Osebno na poslovnem podro- @ju sodelujem tako z ¡enskami kot z moœkimi in œe nisem imela slabih izkuœenj. Strinjam se, da se ¡enske podajo v poslovni svet, a menim, da ob tem ne smejo pozabiti na vlogo skrbne matere in ¡ene. Prav tako tudi za poslovne moœke velja, da se ne predajajo 100-odstotno samo poslu, ker obstaja œe vrsto lepih stvari v ¡ivljenju, ki jih je vredno do¡iveti. Ob¡alujem, da se vedno ve@ ¡ensk odlo@a za nadaljnji œtudij, ne pa za ustvarjanje dru¡ine. Za oboje je potreben primeren trenutek, pa tudi zdru¡iti se da lepo s koristnim. Tako sem naredila tudi sama in ne ob¡alujem, @eprav mi ni bilo vedno lahko." Darja Kelher, referentka (Plinarna Maribor) "Temeljna @lovekova pravica in svoboœ@ina, dolo@ena v Ustavi RS, je enakost pred zakonom ne glede na narodnost, raso, vero, spol ... V praksi to mnogokrat ne zgleda tako lepo. Kljub temu da so ¡enske bolje izobra¡ene od moœkih, je pri zaposlovanju œe vedno zna@ilna selekcija. Med tistimi, ki iœ@ejo prvo zaposlitev, pre- vladujejo ¡enske. Dogaja se, da delodajalec ne ¡eli zaposliti ¡enske za nedolo@en @as, ker bo mogo@e imela œe majhne otroke in bo veliko na bolniœki ali porodniœkem dopustu. Kljub ustrezni izobrazbi pogosto ne morejo zasesti delovnih mest, ki so “rezervirana” za moœke, imajo manjœo mo¡nost napredovanja. ˘enske na vodilnih polo¡ajih v javnem ¡ivljenju so pri nas redkost. Marsikdo celo misli, da ne sodijo tja." Marjetka Peroœa, telefonistka receptorka (Actual) "˘enske v poslovnem svetu so pogumne, ker si upajo zoperstaviti moœkim in jim konkurirati. Zaradi kariere se odrekajo dru¡ini. Po drugi strani se mi smilijo, ker so zaradi kariere prikrajœane za radosti ¡ivljenja in normalno dru¡insko ¡ivljenje. Poznam mlad poro@en par, mo¡ ima 33 let in je zdravnik v Bolniœnici Izola, ¡ena je pravnica v pravni pisarni v Ljubljani. Vsak dan se vozi iz Kopra v Ljubljano. Odhaja ob 5h zjutraj, vra@a pa se ob 21h. Takœen par si dru¡ine enostavno ne more privoœ@iti." M. M., M. J. 11
Page 1 and 2: TISKOVINA POŒTNINA PLA#ANA PRI PO
Page 3 and 4: NOVICE Imenovana nova uprava turist
Page 5 and 6: AKTUALNO Evropa je ¡enskega spola
Page 7 and 8: delala na holdingu in preostanek @a
Page 9: INTERVJU Z dobro hrano razoro¡iœ
Page 13 and 14: INFORMATIKA Actualovih 10 let V @as
Page 15 and 16: ENERGETIKA v gradnjo sodobnih proiz
Page 17 and 18: TURIZEM ˘ive jaslice v Postojnski
Page 19 and 20: R AZVEDRILO ime in priimek naslov

Novi “Istrabenzov up” Evropa je ¡enskega spola

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?