Novi “Istrabenzov up” Evropa je ¡enskega spola

14
ENERGETIKA
Ko direktor
pomaga pri monta¡i
Nimamo sicer podatkov, da bi kjerkoli pri nas glavni
direktor v beli srajci pomagal “operativcem” pri
monta¡i. To pa se je zares zgodilo v Rusiji, to@neje
v Uljanovsku, rojstnem mestu znamenitega Lenina,
kjer sta nekaj dni delala predstavnika Istrabenz plinov.
Tudi Milan Bordon in Marjan Œuber, vzdr¡evalca v podjetju
Istrabenz plini, sta bila presene@ena nad tem. Sicer pa
sta ve@ pozornosti namenjala nalogi, ki ju je konec oktobra
pripeljala v ta, od nas precej oddaljen kraj. Na pe@ za
proizvodnjo kamene volne sta morala povezati opremo,
ki pe@i dovaja ustrezno koli@ino kisika za optimalno
gorenje. Naloga je bila kar zahtevna in ju je v omenjenem
mestu ob Volgi zadr¡ala enajst dni. “Delo nama ni bilo
novo, saj sva ga ¡e delala v œkofjeloœkem Termu. Takrat
œe ni bilo zna@ilnih nizkih temperatur, saj se je ta gibala
okoli œestih stopinj. Bolj so nama nagajala temperaturna
odstopanja v posameznih eta¡ah, saj sva delala na
dvanajstih metrih viœinske razlike. Glede na kratek termin
sva delala od osmih zjutraj do osmih zve@er. Le v nedeljo
sva nekoliko skrajœala delavnik in si ogledala mesto, kjer
se je @as ustavil pred ve@ kot tridesetimi leti,” sta predstavila
prve vtise.
Za varnost pri delu ne skrbi nih@e
V spominu jima je ostalo blato na cestah in ulicah, ki
razen tujcev nikogar ne moti. Manj prijetne ali manj
obi@ajne, od za nas normalnih, stvari (straniœ@a brez vrat)
po nekaj dneh niso ve@ vzbujale toliko pozornosti. Tudi
pri hrani, na katero se spri@o druga@nosti nikakor nista
mogla navaditi, sta naœla kompromis. In ko sta se v
Nafta ¡e dolgo ni edini vir energije v svetu. Te¡ave,
ki jih je ¡e pred desetletji povzro@ilo pomanjkanje te
surovine, so @loveœtvo prisilile k iskanju dodatnih
virov, kjer imata vse pomembnejœe mesto plin in
elektrika. Zagotovitev zadostne koli@ine ustrezne
energije je bil problem, s katerim so se sre@ali tudi
v Mariboru, porodil pa je interes mesta po lastni in
neodvisni proizvodnji okolju prijazne energije.
˘e pred desetletjem so v mariborski dru¡bi Toplotna
oskrba za@eli s pripravami za gradnjo kogeneracije
kot najprimernejœe naprave za pocenitev proizvodnje
toplote in pove@anje zmogljivosti kotlarne. Zaradi
pomanjkljive zakonodaje so œele pred leti nastale
mo¡nosti za realizacijo projekta. Priœlo je do odlo@itve
o gradnji ve@ t. i. kogeneracij manjœih mo@i namesto
Milan Bordon in Marjan Œuber iz Istrabenz plinov
sta bogatejœa za izkuœnjo iz Rusije
ruskem jutru ob osmih pojavila “na œihtu”, so ju ruski
kolegi pozdravili s stiskom roke. Vsak dan znova. “Delo
kot tako ni bilo problemati@no, @eprav je bilo kar obse¡no.
Bolj naju je skrbela varnost pri delu, za katero v tej
tovarni ne skrbi nih@e. Kljub temu, da sva ob upoœtevanju
projekta in iz previdnosti veliko materiala vzela s seboj
— in vsega tudi porabila, smo pri monta¡i potrebovali
dolo@ene izdelke. Ampak v Rusiji se jih ni dalo dobiti,
tako da je najina iznajdljivost nekajkrat priœla do izraza,”
sta Milan in Marjan opisala pogoje dela.
Spala sta v li@no urejenih sobah znotraj tovarniœkega
kompleksa in nikakor jima ne gre iz spomina rjavo
obarvana voda, ki je tekla iz pip. Morda je bil to, poleg
turisti@ne radovednosti, dodaten motiv za obisk doma@ih
gostiln in pokuœino vina z napisom v ruskem jeziku.
Stikov z doma@ini zaradi skromno odmerjenega prostega
@asa ni bilo veliko. Pa vendar dovolj, da sta pri vseh
zaznala iskreno prijaznost ljudi: bodisi v tovarni, na
tr¡nici v mestu ali v gostilni. Spominkov, pravita, nista
kupovala. Kajti spomini ¡ivijo v njiju; spomini na revno,
a prijazno de¡elo, na pohvalo za dobro opravljeno delo,
na bedo tamkajœnjih ljudi, na razmere v tovarni in ne
nazadnje na direktorja, ki jim je v beli srajci in kravati
dr¡al cevi za monta¡o. V Uljanovsku, kot ka¡e, Leninov
duh œe ¡ivi.
B. V.
Plinarna Maribor skupaj s partnerji
ustanovila “MOJO ENERGIJO”
ene in lani je za@ela obratovati prva. K projektu sta
se pridru¡ili œe Plinarna Maribor in Elektro Maribor
in skupaj so ustanovili podjetje Moja energija. Podjetja
vsaka s svojo ponudbo zadovoljujejo ve@ino potreb
po energentih v Mariboru, skupno podjetje pa
predstavlja trdnejœo strukturo ob prehodu na skupni
evropski trg.
Skupno podjetje za cenejœo energijo
Gre za prvi tovrstni projekt v Sloveniji, pri katerem
sodelujejo: podjetje v ve@inski dr¡avni lastni (Elektro
Maribor), podjetje v ve@inski ob@inski lasti (Toplotna
oskrba Maribor) in podjetje v ve@inski zasebni lasti
(Plinarna Maribor). Poslanstvo novega podjetja je
celovita, zanesljiva in tehnoloœko napredna proizvodnja
in oskrba z energijo. Osnovna dejavnost je usmerjena