Novi “Istrabenzov up” Evropa je ¡enskega spola

TISKOVINA
POŒTNINA PLA#ANA PRI POŒTI
6230 POSTOJNA
Novi “Istrabenzov up”
Evropa je ¡enskega spola
DECEMBER 2004 - œt. 6 - LETNIK IX

KAZALO UVODNIK
Novice
Imenovana nova uprava turisti@nega holdinga
V ¡ivilsko industrijo
Po devetih mesecih z dobi@kom
Novi “Istrabenzov up”
Aktualno
Evropa je ¡enskega spola
Intervju
V vsaki slu¡bi moraœ pustiti neki pe@at
Aktualno
˘enske v Skupini Istrabenz
V informatiko ve@ ¡ensk
Intervju
Z dobro hrano lahko vsakega gosta razoro¡iœ
Anketa
˘enska v poslovnem svetu
Turizem
Novoletni LifeClass sprejem v Hotelih Morje
Informatika
Actual upihnil prvih deset sve@k
Novi projekti v Luki Koper
Energetika
Ko direktor pomaga pri monta¡i
Plinarna Maribor skupaj s partnerji ustanovila “MOJO ENERGIJO”
Hitra intervencija prepre@ila najhujœe
Optimizacija oskrbe s toploto v Œportnem centru Police
Nov dobavitelj elekrti@ne energije v Sloveniji
Z biomaso se ogrevamo ceneje
Turizem
˘ive jaslice v Postojnski jami
Priœli, odœli
Iz sveta
Razvedrilo
#asopis "SKUPINA ISTRABENZ novice"
je namenjen internemu komuniciranju dru¡b ISTRABENZ, holdinœka
dru¡ba, d.d., INSTALACIJA, d.o.o., Koper, ISTRABENZ PLINI, d.o.o.,
Koper, PLINARNA MARIBOR, d.d., ACTUAL I.T, d.o.o., MARINA KOPER,
d.o.o., HOTELI MORJE, d.d., HOTELI PALACE, d.d., ISTRABENZ
NEPREMI#NINE, d.o.o., ISTRABENZ ENERGETSKI SISTEMI, d.o.o.,
POSTOJNSKA JAMA TURIZEM, d.d.,
Uredniœki odbor
Odgovorna urednica: Barbara Stegel, glavna urednica: Vita Kernel
#lani: Olga Birsa, Aljoœa Cvikl, Mirella Baruca, Ksenja Dvorœ@ak,
#arlestina Grobin, Mojca Jej@i@, Tanja Ko¡uh, Sne¡ana Mijatovi@, Tanja
Petrinja Petelin in Marinela Veskovo.
Fotografija: Jaka Jeraœa
Naslov uredniœtva: Zore Perello Godina 2, 6000 Koper
Produkcija: Studio Kernel
Grafi@ni prelom in tehni@na ureditev: Kreattiva Adv.
Tisk: Tiskarna #ukGraf
Trije vogali in prva
tematska œtevilka
V poslu odloåajo sposobnost, znanje, strokovnost, jasna vizija,
komunikativnost, moralna in etiåna naåela, pripravljenost in sposobnost
prevzemati tveganje, pozitivna naravnanost. Spol naåeloma ni pomemben.
Zakaj smo tokrat namerili reflektorje na “œenske in poslovni svet”? Ali
œenske funkcionirajo drugaåe kot moæki? So v åem na boljæem? Jim je pri
åem teœje? Najboljæi odgovor poznajo œenske, zato smo jim prepustili besedo
in veåji del prostora v tej ætevilki.
Druætvo Manager je priznanje za managerja leta 2004 podelilo Sonji Gole,
predsednici uprave podjetja Adria Mobil. Dr. Adriana Rejc iz Ekonomske
fakultete v Ljubljani je ob tem zapisala nekaj razmiæljanj, ki zelo dobro
ponazarjajo vodilo tokratne ætevilke. “O tem, zakaj je pomembno, da so
v vlogi magerjev tudi œenske, ne razpravljamo z emancipativnega vidika,
nasprotno, ætevilne ætudije poroåajo, da je veåja spolna uravnoteœenost
uprav povezana z veåjo poslovno uspeænostjo podjetij. Analitiki to povezujejo
s posebnimi kompetencami œensk- bolje obvladujejo konflikte, so bolj
odgovorne in zato redkeje pripravljene sodelovati v t.i. skupinskih
odloåitvah.“V åasu, ko so potrebne transkulturalne kompetence, uåinkovito
reæevanje dilem, razmiæljanje o posebnostih in ne univerzalnih reæitvah,
spodbujanje iniciativnosti, druœbena odgovornost, postaja vloga œensk v
gospodarstvu vse bolj zaœelena.
Svetovni dan œensk je marca, v maju praznujemo svetovni dan podjetnic.
Rekli boste, zakaj torej kar tako, brez pravega povoda “œenska ætevilka”?
Prav zato, ker æteje samo åisto navaden vsakdan. Kdor sestavlja time, bo
znal povedati, da so, ko gre za psihofiziåne lastnosti, œenske praktiåne,
pripravljene pomagati drugim, laœje premagujejo konflikte in so sposobne
realne presoje. Dobrodoæla in zaœelena naåela vsake skupine.
Ker v uredniækem odboru podpiramo vse tri njegove vogale, smo se druœno
odloåile, da prvo v nizu tematskih ætevilk zaånemo prav s temo œensk v
poslovnem svetu.
In ker smo praktiåne: œe zbiramo predloge za naslednje teme.
Sreåno!
Uredniætvo

NOVICE
Imenovana nova uprava
turisti@nega holdinga
Nadzorni svet holdinœke dru¡be Hoteli Morje je v
ponedeljek, 13. decembra, imenoval novo tri@lansko
upravo. Predseduje ji Tomislav #eh, do sedaj direktor
dru¡be Postojnska jama, turizem. Za @lana uprave sta
imenovana mag. Edvard Lesnik, dosedanji @lan uprave
in direktor dru¡be Hoteli Palace, in Vesna Nahtigal, do
sedaj pomo@nica predsednika uprave v Hotelih Morje.
Mag. Niko Troœt, ki je upravo Istrabenzove turisti@ne
divizije vodil od 1. aprila letos, ponovno polno prevzema
delo v upravi holdinœke dru¡be Istrabenz. Tomislava
#eha bo na @elu dru¡be Postojnska jama, turizem nasledil
Matja¡ Ber@on, dosedanji direktor tr¡enja v postojnski
dru¡bi.
Nova uprava bo nadaljevala proces celovite reorganizacije
turisti@ne dejavnosti, znotraj katerega je
na@rtovana statusno-pravna zdru¡itev dru¡b Hoteli
Morje, d.d., Hoteli Palace, d.d., in Turisti@ne dru¡be
Kras, d.o.o., (Postojna) v enovito podjetje in nadaljnje
zdru¡evanje poslovnih funkcij. V teku so trije obse¡ni
investicijski projekti: obnova Grand Hotela Adriatic v
V ¡ivilsko industrijo
Uprava holdinœke dru¡be Istrabenz je objavila namero
in za tem tudi javno ponudbo za odkup delnic Kolinske,
d.d., s @imer je soglaœal tudi nadzorni svet. Ponudba
znaœa 6.500 tolarjev za delnico oziroma 20,6 milijard za
vse delnice Kolinske. Uprava Istrabenza je skladno z
zakonom o tej nameri ¡e obvestila delniœko dru¡bo
Kolinska, Agencijo za trg vrednostih papirjev in Urad
za varstvo konkurence. Istrabenz sicer ¡e ima nekaj
manj kot 10-odstotni dele¡ v Kolinski.
Uprava Istrabenza ocenjuje, da bo tesnejœa povezanost
obeh dru¡b koristila Kolinski. Po predvidevanjih bo
mo¡no hitreje in la¡je uresni@evati ¡e opredeljene
razvojne cilje in projekte ter izoblikovati in uresni@evati
takœno razvojno strategijo, ki bo zagotavljala uspeœno
rast in razvoj te ¡ivilske dru¡be.
Vsem sodelavcem, zaposlenim v Skupini Istrabenz,
poslovnim partnerjem in prijateljem œelim ob
bliœajoåih se praznikih veliko sreåe, zadovoljstva
in medsebojnega druœenja, v prihajajoåem novem
letu pa ætevilne prijetne trenutke in veliko uspehov
na vseh podroåjih.
Igor Bavåar,
predsednik uprave holdinæke druœbe Istrabenz
Opatiji, Hotela Jama v Postojni in starega hotela Palace
v Portoro¡u. Standardi storitev blagovne znamke
LifeClass za hotele s œtirimi zvezdicami bodo ¡e v januarju
2005 vpeljani v hotelu Riviera v Portoro¡u, do glavne
turisti@ne sezone pa tudi v hotelu Slovenija.
Tiskovna konferenca v prostorih dru¡be Istrabenz ob imenovanju nove uprave
Po devetih mesecih
z dobi@kom
V Skupini Istrabenz smo v prvih devetih mesecih tega
leta ustvarili 32,9 milijarde tolarjev @istih prihodkov od
prodaje in 34,7 milijarde tolarjev poslovnih prihodkov.
#isti dobi@ek je dosegel 1,8 milijarde tolarjev. Holdinœka
dru¡ba Istrabenz pa je v tem obdobju zabele¡ila 4,12
milijarde tolarjev @istih prihodkov od prodaje, kar je 20
odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. #isti dobi@ek
se je zni¡al za 82 odstotkov na 442 milijonov tolarjev.

4
NOVICE
Novi “Istrabenzov up”
Nate@aj “Istrabenzov up” je namenjen pridobivanju
perspektivnih kadrov za deficitarne poklice, ki jih Istrabenz
znotraj svojega sistema potrebuje. Glede na to, da
energetika predstavlja enega izmed naœih treh glavnih
stebrov poslovanja, smo letos v Skupini iskali in tudi naœli
perspektivnega mladega strokovnjaka s podro@ja
energetike, obnovljivih virov energije. Ustanova, kjer se
bo zmagovalec nate@aja Istrabenzov up 2004 œolal, œe ni
dokon@no izbrana, v razpisu sta bili navedeni Berkeley v
ZDA in Politehnika v Lausannu. Skupni prora@un, ki ga
nameravamo v holdinœki dru¡bi Istrabenz nameniti leta
2005 za njegovo œolanje, znaœa 10 milijonov tolarjev, vanj
pa bomo letos preusmerili tudi finan@na sredstva, ki bi jih
sicer namenili za poslovna darila.
Letos so 6-@lansko komisijo sestavljali prof. dr. Jo¡e Vorœi@,
Fakulteta za elektrotehniko, ra@unalniœtvo in informatiko,
Univerza v Mariboru, doc. dr. Saœo Medved, Fakulteta za
strojniœtvo v Ljubljani, mag. Barbara Stegel, pomo@nica
uprave Istrabenz, d.d., za odnose z javnostmi, dr. Dejan
Paravan, direktor projektov v Istrabenz energetskih sistemih,
Magda Œturman, strokovna sodelavka za kadre v Istrabenzu,
predsedoval pa ji je dr. Robert Golob, direktor Istrabenz
energetskih sistemov. Po objavi razpisa v septembru je v
Istrabenz prispelo 23 ustreznih prijav, med katerimi je
komisija na prvem zasedanju 26. oktobra izbrala 12 finalistov.
Ti so bili povabljeni v kadrovsko slu¡bo Istrabenza na
izdelavo osebnostnih profilov in pogovor, v katerem so jim
bili predstavljeni na@rti in pri@akovanja Istrabenza glede
zmagovalca nate@aja. Na drugem zasedanju 9. novembra
se je komisija sre@ala z vsemi finalisti, zdru¡ila ocene,
razpravljala ter izglasovala letoœnjega zmagovalca. Zmago
je dodelila 26-letnemu Andreju Hrabarju, diplomantu
ljubljanske Fakultete za strojniœtvo. Œtudij je zaklju@il z
diplomsko nalogo “Energijsko, ekonomsko in okoljsko
vrednotenje ogrevalnih sistemov v stavbah z nizko rabo
energije”. Obvlada tri svetovne jezike, in sicer angleœ@ino,
italijanœ@ino in nekaj nemœ@ine. Poleg œtudija se je 13 let
profesionalno ukvarjal z veslanjem in na Olimpijskih igrah
v Atenah zasedel deveto mesto v dvojcu brez krmarja.
Istrabenz ga bo doœolal s podro@ja obnovljivih virov energije
Pravlji@no vzduœje na Istrabenzovem
prednovoletnem sprejemu
Andrej Hrabar je letoœnji Istrabenzov up
na elitnih œolah v tujini. Znanje, ki ga bo pridobil s œolanjem,
bo lahko uporabil v naœi diviziji energetike oziroma v dru¡bi
Istrabenz energetski sistemi.
Razglasitev na prednovoletnem sprejemu
Razglasitev letoœnjega “Istrabenzovega upa” je potekala
zadnji @etrtek v novembru v pravlji@no okraœenih prostorih
Hotela Palace.
Andrej Hrabar je ob razglasitvi povedal: “Ko sem izvedel,
sem bil seveda vesel, saj se brez ¡elje po zmagi nate@aja ne
bi niti udele¡il. Ideja obnovljivih virov mi je zelo blizu, zato
se mi je zdela to idealna prilo¡nost. Natan@nih na@rtov za
prihodnost œe nismo dorekli, vendar pa gredo dogovori v
smeri nekaj krajœih izobra¡evalnih ciklusov, za katere pa ni
nujno, da bodo na istem kraju. Potrudil se bom, da bom
po izobra¡evanju @im bolj aktivno sodeloval pri vklju@evanju
obnovljivih virov energije v dru¡bo.”
Ve@er je popestril program, zasnovan pod taktirko
direktorice Gledaliœ@a Koper Katje Pegan, moderator je bil
Gaœper Ti@. Program so popestrili plesalec Siniœa Bukinac
in violinistka Anja Bukovec ter skupina Korenine,
za pravlji@no vzduœje pa je poskrbela agencija Kreattiva.
Gostje so se lahko ob odli@nih jedeh, ki jih je izbral lanskoletni
Istrabenzov up Marko Kukanja z ekipo kuharjev Hotelov
Palace, sprostili v atriju Palaca, kjer so ob raznolikih cocktailih
in izbrani vrsti konjaka ter cigar prijetno kramljali.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste s svojim prihodom ve@er
polepœali in popestrili.
Mateja Markon@i@ in Mirella Baruca

AKTUALNO
Evropa je ¡enskega spola
Eno od glavnih gesel minule æiritve Evropske unije je bilo tudi “Evropa, v kateri lahko
œenske igrajo novo vlogo brez kakræne koli izkljuåenosti”.
˘e v drugem @lenu Sploœne deklaracije o @lovekovih
pravicah je zapisano, da je vsakdo upravi@en do u¡ivanja
vseh pravic in svoboœ@in ne glede na raso, barvo, spol,
jezik, vero, politi@no, narodno ali socialno pripadnost.
Tudi ve@ina obstoje@ih mednarodnih konvencij in drugih
pravnih dokumentov zagotavlja na@elo nediskriminacije,
iz @esar je izpeljano pomembno na@elo enakosti spolov.
Za zagotavljanje te enakosti pa je ena najpomembnejœih
med temi dokumenti prav gotovo Konvencija o odpravi
vseh oblik diskriminacije ¡ensk, ki v drugem @lenu
dr¡avam pogodbenicam nalaga, da z vsemi primernimi
sredstvi, ki jih imajo na razpolago, za@nejo nemudoma
izvajati politiko odpravljanja diskriminacije ¡ensk. Letos
praznujemo 25. obletnico njenega sprejema, dr¡ave
podpisnice pa predstavljajo ¡e kar 90 odstotkov vseh
@lanic Zdru¡enih narodov.
Ali imamo res razlog za slavje?
Deklarativna enakost seveda œe zdale@ ne pomeni, da
bo de facto enakost tudi v resnici zagotovljena tako v
javnem kot tudi privatnem ¡ivljenju. Po podatkih
projekta Evropske komisije je dele¡ zaposlenih ¡ensk
celotnega evropskega prebivalstva (26 dr¡av, vklju@enih
v raziskavo) 44-odstoten, kljub dejstvu da je vseh ¡ensk
ve@ kot moœkih, to je 51 odstotkov. Slovenija je, tako
kot ostale na novo pridru¡ene @lanice EU, nekje v
povpre@ju po odstotku zaposlenih ¡ensk. Zanimivo je,
da je ta odstotek precej ni¡ji v Œpaniji, Gr@iji in Italiji, in
sicer 38-odstoten. V politi@nem ¡ivljenju in procesih
odlo@anja v EU so ¡enske œe danes zastopane v precej
majhnem œtevilu. V Evropskem parlamentu je namre@
70 odstotkov moœkih poslancev, v Evropski komisiji pa
kar 76 odstotkov. V nacionalnih vladah sicer vidimo lep
trend ve@anja enakosti med spoloma predvsem v
severnoevropskih dr¡avah, ki pa ga, ¡al, zni¡ujejo ostale
dr¡ave, vklju@no s Slovenijo z le eno novo ministrico.
Evropsko povpre@je odstotka ¡ensk v nacionalnih vladah
je tako le borih 24 odstotkov. Tudi v gospodarstvu niso
¡enske na ni@ bolj zavidljivih polo¡ajih: odstotek ¡ensk
na vodilnih mestih je le 30-odstoten, Slovenija pa je s
svojimi 29 odstotki celo rahlo pod evropskim povpre@jem.
Enakost ¡ensk in moœkih v EU
Evropska unija je v Amsterdamski pogodbi kot eno
svojih temeljnih na@el zapisala enakost ¡ensk in moœkih,
v njenem pravnem redu pa lahko najdemo kar nekaj
obveznih pravnih aktov (direktiv), v katerih poudarjajo
pomembnost: na@ela enakega pla@ila za enako delo in
delo enake vrednosti ne glede na spol; na@ela enakega
obravnavanja moœkih in ¡ensk v zvezi z dostopom do
zaposlitve, poklicnega izobra¡evanja in napredovanja
ter delovnih pogojev; prepovedi spolnega in drugega
nadlegovanja na delovnem mestu ter uvedbe sankcij v
primerih diskriminacije; ustanovitev nacionalnih institucij,
ki bodo pristojne za uveljavljanje enakih mo¡nosti;
na@ela enakega obravnavanja moœkih in ¡ensk v zadevah
socialne varnosti; na@ela enakega obravnavanja moœkih
in ¡ensk, ki se ukvarjajo z dolo@eno dejavnostjo, vklju@no
s kmetijstvom, ali pa so samozaposleni, ter varstva
samozaposlenih ¡ensk med nose@nostjo in materinstvom;
izboljœanja zdravja in varnosti pri delu za nose@e ¡enske
in za delavke, ki so nedavno rodile, ter za matere, ki œe
dojijo; usklajevanja dru¡inskega in poklicnega ¡ivljenja;
ter integracije na@ela enakosti spolov v vse predpise,
politike in aktivnosti.
Ob vsem tem je treba poudariti, da so direktive obvezni
pravni akti Evropske unije, ki jih morajo dr¡ave @lanice
uveljaviti v svojih nacionalnih zakonodajah, na@in njihove
uveljavitve pa je prepuœ@en dr¡avam samim. Konec leta
2000 je Evropska komisija sprejela œe Program Skupnosti
okvirne strategije za enakost spolov za obdobje od 2001
do 2005, ki opredeljuje prednostna podro@ja delovanja
EU pri zagotavljanju enakosti spolov v razli@nih aspektih
dru¡benega ¡ivljenja in pri odpravljanju stereotipov.
Slovenija je zagovornica enakih mo¡nosti
Slovenija je v @asu pristopnih pogajanj k Evropski uniji
uskladila svojo nacionalno zakonodajo s pravnim redom
EU. Na@elo enakih mo¡nosti ¡ensk in moœkih in prepoved
diskriminacije zaradi spola je tako v Sloveniji uveljavljeno
v dveh zakonih, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o
starœevskem varstvu in dru¡inskih prejemkih ter v
posebnem zakonu, ki obravnava enakost spolov na vseh
podro@jih dru¡benega ¡ivljenja ¡ensk in moœkih (Zakon
o enakih mo¡nostih ¡ensk in moœkih). Slovenija je bila
hkrati ena prvih tranzicijskih dr¡av, ki je posebno
pozornost posve@ala podro@ju ¡enskih politik in politik
enakosti spolov. Potreba po spremljanju polo¡aja ¡ensk
in prepre@evanja njihove diskriminacije in marginalizacije
je privedla do zahteve o ustanovitvi samostojnega
medresornega vladnega telesa leta 1992, imenovanega
Urad za ¡ensko politiko. Leta 2001 pa je bil ustanovljen
Urad za enake mo¡nosti, ki je prevzel naloge Urada za
¡ensko politiko. Politika enakih mo¡nosti, za katero se
zavzema Urad, si prizadeva odpraviti kakrœno koli
omejevanje ali izklju@evanje zgolj na podlagi spola. V
tem duhu tudi oblikuje in sprejema sklepe, ki slu¡ijo
spodbujanju dejanske enakosti med spoloma in
spreminjanju tistih kulturnih in socialnih vzorcev, ki
ohranjajo diskriminacijo.
V mnogih dr¡avah Evropske unije so v ta namen
ustanovili posebno institucijo zagovornice oziroma
5

6
AKTUALNO
zagovornika enakih mo¡nosti ¡ensk in moœkih, ki bi
odkrivala obstoj diskriminacije na posameznih podro@jih
dru¡benega ¡ivljenja. V Sloveniji je bila institucija
zagovornice oziroma zagovornika ustanovljena z ¡e
omenjenim Zakonom o enakih mo¡nostih ¡ensk in
moœkih, ki velja od julija 2002. Obravnava primerov, ki
jih zagovornica pregleduje, je brezpla@na in neformalna,
kar predvsem pomeni, da je mnenje, ki ga izda,
neobvezujo@e. Kljub neformalnosti pa ima lahko mnenje
INTERVJU
V vsaki slu¡bi moraœ
pustiti nek pe@at
Od aprila letoænjega leta vodi druœbo Istrabenz plini
triålanska uprava. Poleg direktorja Zorka A. Cerkvenika
kot predsednika uprave sta ålana uprave œe Aldo Srabotiå,
odgovoren za komercialo, in Suzana Bolåiå Agostini, ki
pokriva podroåja raåunovodstva, financ in kontrolinga.
Suzana je na to delovno mesto priæla iz holdinæke druœbe
Istrabenz, kjer je bila pomoånica uprave za ekonomiko in
strateæki razvoj. Je œenska z veliko mero odgovornosti,
delavnosti, ki pravi, da je potrebno v vsaki sluœbi pustiti
nek svoj peåat in se znati spopasti tudi z novimi priloœnostmi.
V Istrabenz plinih ste bili imenovani za @lanico uprave
pred dobrega pol leta, delovno mesto pa ste nastopili
v septembru. Kako je priœlo do imenovanja uprave in
katera je vaœa prednostna naloga na novem delovnem
mestu?
»V upravi pokrivam podro@ja ra@unovodstva, financ in
kontrolinga. To mesto je v dru¡bi novo in je predvsem
posledica rasti mati@ne dru¡be in pripojitev novih dru¡b
v Skupino Istrabenz plini. Podro@ja, ki jih pokrivam, je
potrebno standardizirati in integrirati z ostalimi
odvisnimi dru¡bami ter krovno holdinœko dru¡bo
Istrabenz. Na nek na@in tukaj nadaljujem delo, ki sem
ga ¡e opravljala na holdingu. Ker pa sem priœla v 'prazno
pisarno', moram svoje delovno mesto œe osmisliti. V
Istrabenz plinih smo za@eli v tem letu s œtevilnimi
projekti, ki so namenjeni notranji izboljœavi procesov
in organizaciji, zato sem prevzela tudi vodenje oz.
koordiniranje projekta prenove informacijskega sistema
SAP ter projekt optimiranja procesov, prenove
organizacije, sistematizacije delovnih mest in uvedbe
stimulativnega na@ina nagrajevanja zaposlenih.«
zagovornice po zgledu drugih dr¡av veliko moralno
te¡o, saj si morebitni krœitelji zagotovo ne ¡elijo negativne
publicitete.
V Evropi je kljub pravnim aktom, ki na tak ali druga@en
na@in zagotavljajo enakost moœkih in ¡ensk, pot do
resni@ne enakosti œe precej dolga. Skupaj bomo morali
dose@i tudi ta cilj, saj je Evropa - konec koncev -
¡enskega spola.
M. Œ.
Suzana B. Agostini,
@lanica uprave dru¡be Istrabenz plini
Kateri so glavni cilji, ki si jih je zadala nova uprava in
katere so glavne naloge na vaœem podro@ju?
»Eden od glavnih razlogov za oblikovanje uprave je
bil, da so Istrabenz plini postali preveliki za slovenski
trg. Pri skoraj vseh produktih imamo visoke tr¡ne
dele¡e, ki jih moramo ohranjati. Delujemo z
upoœtevanjem najviœjih standardov za varstvo okolja,
kakovosti, varnosti in zdravja, obenem pa smo mo@ni
tudi po kapitalski strukturi dru¡be. To so prilo¡nosti,
ki jih mora nova uprava po pri@akovanju lastnikov
izkoristiti. Naœ osnovni cilj je œiritev na tuje trge. Proces
œiritve se je za@el lani, ko je dru¡ba od italijanskega
SIAD-a odkupila Montkemijo na Hrvaœkem, ki se ukvarja
s tehni@nimi plini. Na tem novem trgu ¡elimo vpeljati
tudi svoj paradni produkt UNP.«
Pred tremi meseci ste priœli iz holdinœke dru¡be v upravo
h@erinske dru¡be. Kako je priœlo do te odlo@itve in kako
je potekal prehod? Ste se v novo okolje ¡e vklopili?
»Prehod v novo okolje je bil zelo postopen. Mandat
@lanice uprave je za@el te@i sredi aprila, zaposlila pa
sem se s 1. septembrom. Do takrat sem s polno paro

delala na holdingu in preostanek @asa izkoristila za
spoznavanje nove slu¡be in dejavnosti. Plinska dejavnost
je bila novost, saj je to bolj moœki svet tehnike in
energetike. Je pa zelo zanimiva. Ker sem ve@ino
sodelavcev poznala ¡e prej, samega prehoda v novo
okolje skorajda nisem zaznala. Menim, da je prehajanje
kadrov znotraj Skupine pozitivno in upam, da bo
postalo praksa.«
Ali lahko primerjate na eni strani delo v holdingu kot
finan@ni instituciji in na drugi strani delo v Istrabenz
plinih, dru¡bi, ki je s svojimi produkti in storitvami
usmerjena h kon@nemu kupcu?
»Med obema dru¡bama je ve@ razlik kot podobnosti.
Istrabenz je strateœki holding, tukaj pa imamo povsem
tr¡no dejavnost, del proizvodnje in prodaje, tako da
je na@in 'slu¡enja kruha' povsem druga@en in zahteva
druga@na znanja in spretnosti.
To je po Banki Koper in Istrabenzu vaœa tretja zaposlitev.
Kako se odlo@ite za novo spremembo in kaj vam prinaœa?
»V Banki Koper sem delovala na dveh podro@jih, najprej
na podro@ju kreditiranja podjetij, nato v notranji reviziji,
ko smo na novo postavljali slu¡bo. Veliko spremembo
sem zaznala s prihodom na Istrabenz, zdajœnji prehod
pa je bil nekoliko bolj blag. Z vsako menjavo delovnega
mesta nekaj pridobiœ in nekaj izgubiœ. Osebno mi je
najbolj ¡al za sodelavci. Sama podpiram menjave, saj
so koristne tako za dru¡bo kot za posameznika. Vedno
pa moraœ za seboj pustiti nek pe@at, sicer dru¡ba od
tebe nima veliko koristi. Zadovoljna sem, ko vidim da
se je Istrabenz kadrovsko zelo okrepil. V holdingu se
je v zadnjih letih oblikovala ekipa sodelavcev, ki lahko
veliko bolj strokovno obravnava posamezna podro@ja
dela. «
Kakœno pa je sedaj vaœe sodelovanje s holdinœko dru¡bo
Istrabenz, ko ste na drugi strani, v h@erinski dru¡bi?
»Sama sem ¡e prej zagovarjala @im bolj povezovalen
odnos holdinga in podrejenih dru¡b. Predvsem
podro@ja, ki jih pokrivam sedaj, so prilo¡nost za taka
sodelovanja in vedno skuœam delovati v tej smeri. Prav
letos je Istrabenz prevzel aktivno vlogo pri prehodu
na mednarodne standarde ra@unovodskega poro@anja
in pri spremembah dav@ne zakonodaje. Takœni prihranki
pri @asu in kadru se sicer te¡ko izmerljivi, vendar so.
Dobrodoœla pa je tudi izmenjava izkuœenj na teh
podro@jih, ki poteka vsakodnevno.«
Zaposleni v Skupini vas poznajo predvsem kot ra@unovodkinjo,
s @imer ste se ukvarjali nekaj let v svoji karieri.
Delo ra@unovodje pa v œirœi javnosti ni prav dobro
poznano. Kakœne so, po vaœem mnenju, lastnosti dobrega
ra@unovodje?
»Dober ra@unovodja mora biti natan@en in sposoben
hitrega odzivanja, biti mora iznajdljiv, razgledan, znati
mora logi@no razmiœljati. Dolo@ene lastnosti si lahko
pridobiœ prav z delom v ra@unovodstvu.«
V ra@unovodskih slu¡bah sre@ujemo v glavnem ¡enske.
Je to morda zato, ker so lastnosti, ki so potrebne za
dobro opravljanje tega dela, bolj pisane na ko¡o
¡enskemu spolu?
»Ta poklic je res bolj ¡enski, ampak to ni pravilo. Moœki
se le prej odlo@ijo za menjavo slu¡be. Delo v ra@unovodstvu
jim pomeni stopnjo v karieri, znanje, ki ga
pridobijo, pa jim kasneje zelo koristi. Kar zadeva
lastnosti, mislim, da smo ¡enske bolj potrpe¡ljive. V
ra@unovodstvu pa je veliko ponavljajo@ih se dogodkov,
predvsem pri obdelavi podatkov. Kljub temu se je
potrebno nenehno izobra¡evati in skrbeti za razvoj
tega podro@ja. Osebno veliko bolj cenim ta poklic,
odkar ga poznam.«
Ali lahko torej govorimo o razlikah med moœkimi in
¡enskami na delovnem mestu?
»Zelo zanimiva se mi je zdela gledaliœka predstava
Jamski @lovek, ki obravnava to tematiko. Strinjala bi
se s tezo, da smo ¡enske nabiralke in moœki lovci.
Marsikaj lahko razlo¡imo na tak na@in. Med nami so
razlike, razli@no reagiramo v situacijah, kar pa je na
delovnem mestu lahko zgolj pozitivno, saj se
dopolnjujemo. Mislim pa, da se meje med nami vedno
bolj briœejo.«
Ste ¡enska, ki je v gospodarstvu dosegla visok polo¡aj,
kar je pri nas prej izjema kot pravilo. V Skupini Istrabenz
ima viœji polo¡aj le direktorica APC-ja.
»˘ensk na tej ravni res ni veliko, vendar imamo v Skupini
Istrabenz veliko sposobnih kolegic na drugem in tretjem
mened¡erskem nivoju. Nekatere od njih predstavljajo
dobro zalogo kadrov za vodilna mesta, so zanesljive,
zato lahko vodstvo zaradi njih mirno spi. Kljub temu
se bomo za naziv '¡enskam prijazno podjetje' morali
œe malo potruditi.«
Zakaj je na vodilnih polo¡ajih v gospodarstvu in politiki
manj ¡ensk kot moœkih?
»˘enska je odgovorna in praviloma skrbi za ve@ stvari
hkrati - za slu¡bo in za dru¡ino. Skoraj vedno je ¡enska
tista, ki mora vle@i vse niti, podpira mo¡a in vedno ve,
kje so njeni otroci. Po drugi strani ji to prinaœa dolo@ene
lastnosti za uspeœno upravljanje podjetij, ki jih moœki
mogo@e nimajo. #eprav statistika o zasedenosti najviœjih
pozicij na slovenskem politi@nem in gospodarskem vrhu
ni najbolj obetavna, se ¡enske po@asi le prebijajo
navzgor.«
Omenili ste dru¡ino, za katero prvenstveno œe vedno
skrbijo ¡enske. Kako torej ob vseh teh zadol¡itvah
uspeti tudi na delovnem mestu? Kaj bi priporo@ala
ostalim ¡enskam?
»S podporo dru¡ine je pot do uspeha vsekakor la¡ja.
Vsaka mora sicer razviti svoj pristop do dela, ki ustreza
njenemu zna@aju in ¡eljam. Spremljam kariere uspeœnih
kolegic, pri @emer opa¡am, da univerzalnega recepta
za uspeh ni. Mogo@e to, da so vse bolj ali manj delovne,
@eprav gre pogosto tudi za splet sre@nih okoliœ@in.«
Kaj pa prosti @as? S takimi zadol¡itvami si ga je zagotovo
te¡ko vzeti?
»Poleg dru¡ine in slu¡be si rada vzamem @as tudi zase,
za dru¡enje s prijatelji. Sproœ@ajo me dobre predstave,
tek in knjige. Ob tem moram poudariti, da sem dele¡na
tiste podpore svoje œirœe dru¡ine, ki sem jo prej omenila,
saj bi se druga@e morala kakœni stvari odpovedati. Po
svoje sem privilegirana.«
M. J.
7

8
AKTUALNO
˘enske v Skupini Istrabenz
Globalizacija in z njo povezana svetovna konkurenca
sta ustvarili potrebo po izpopolnjevanju @loveœkih
sposobnosti. Sode@ po najnovejœih podatkih pa je
nenehno pove@evanje vlaganja v izobrazbo in
usposabljanje najbolj izrazito prav pri ¡enskah. Njihov
dejavni odnos do lastne uveljavitve je pripomogel k
temu, da je pri kadrovanju in promocijskih odlo@itvah
¡enske @edalje te¡je spregledati.
V Skupini Istrabenz je zaposlenih 590 ¡ensk od skupno
1.314 zaposlenih, kar predstavlja pribli¡no 45 odstotkov
celotne Istrabenzove populacije. Najve@ ¡ensk ima srednjo
stopnjo izobrazbe, takoj za tem sledijo zaposlene s @etrto
in sedmo stopnjo. Stopnja izobrazbe v diviziji turizem je
nekoliko ni¡ja od povpre@ja, nekoliko viœja pa v informacijski
dru¡bi Actual I.T. in holdinœki dru¡bi Istrabenz. Z vsakoletnimi
dodatnimi formalnimi izobra¡evanji se izobrazbena
struktura iz leta v leto viœa.
Pri starostni strukturi ugotavljamo, da je najve@je œtevilo
¡ensk v Skupini starih med 40 do 50 let, takoj za tem pa
prevladujejo tiste med 30-im in 40-im letom starosti. Razloge
za to lahko iœ@emo v spremembah, ki so povezane s kasnejœim
vstopom v delovno razmerje, upokojevanjem ipd ...
Poudariti moramo, da v skladu z eti@nimi in zakonskimi
normami, ki veljajo v Skupini Istrabenz, ne izvajamo nobene
diskriminacije pri zaposlovanju. Trudimo se zagotavljati
enake mo¡nosti in obravnavo pri zaposlovanju in vseh
elementih, ki izhajajo iz delovnega razmerja.
Magda Œturman,
strokovna sodelavka za kadre Istrabenz, d.d.
Energetika
Energetsko podro@je je na prvi pogled povsem moœka
domena. Ko pa pogledamo razmerja bolj od blizu, niso
ve@ tako enostranska. Dejstvo je, da je ¡ensk v dru¡bah
na energetskem podro@ju precej manj kot moœkih in da
nekatere poklice, kot je tradicija v slovenskem okolju,
V informatiko ve@ ¡ensk
Informacijske tehnologije so dolgo @asa veljale za polje,
po katerem stopajo predvsem moœki. Moderno podjetje
Actual pa razbija ta stereotip. Med 91 zaposlenimi
imamo dvajset ¡ensk, dobro petino.
Pred petimi leti, ko smo se za@eli posve@ati kadrovanju
v skladu z najnovejœimi smernicami in priporo@ili, smo se
zavestno odlo@ili, da pove@amo dele¡ ¡ensk v, do takrat,
predvsem “moœkem” podjetju. S pravilnim kadrovskim
pristopom in komuniciranjem z zunanjimi zainteresiranimi
javnostmi smo uspeli predstaviti naœe podjetje kot okolje,
v katerem ¡enske delujejo tudi na podro@ju informatike
in ne zgolj v kadrovski slu¡bi ali ra@unovodstvu. Uspelo
nam je dose@i, da so se na naœe razpise za@ele prijavljati
¡enske. Veseli smo ugotavljali, da bomo lahko zaposlili
kandidatke, ki se zelo dobro znajdejo na podro@ju
informatike. Nobena redkost ni, da vas danes z modernimi
“outsourcing” reœitvami seznanja sodelavka ali da vam
predstavlja najmodernejœe SAP reœitve vrhunska
specialistka.
Zaposleni v Actualu smo prepri@ani, da samo uravnote¡ena
skupina po spolu zmore ustvarjati zdravo in urejeno
delovno okolje, v katerem lahko vsak prispeva najve@.
prepuœ@amo bolj moœkim. Zgodi se, da moœkim ni vseeno,
ko se v “njihovi” stroki pojavi kakœna ¡enska, verjamem
pa, da bo takih pomislekov vse manj. Da jih pa sploh ne
bo, je pa odvisno tudi od nas.
#eprav nas je manj, nikakor nimamo kakœnih posebnih
privilegijev pri moœkih kolegih in se moramo s svojim
delom in znanjem pridno dokazovati. #e vse poteka v
ustvarjalnem in spoœtljivem ozra@ju, je tako tudi prav.
Dalja Jogan,
vodja pravno kadrovskega sektorja v Istrabenz plinih
Turizem
V diviziji turizem je v Sloveniji zaposlenih skupno skoraj 300
¡ensk, kar predstavlja dobrih 61 odstotkov vseh zaposlenih
v turizmu. ˘enski kader se zaposluje predvsem na podro@jih,
kjer je zahtevana izobrazba nekoliko ni¡ja od povpre@ja.
To so razna pomo¡na in polkvalificirana dela v gostinstvu,
v kuhinji in stre¡bi. Stran od povpre@ja v diviziji turizem je
v celoti ¡enska ekipa v gospodinjstvu (sobarice, @istilke,
nadzornice) ter v Termah Palace, kjer je 76 odstotkov ¡ensk.
Prete¡no ¡enski kader je tudi v skupnih slu¡bah
(ra@unovodstvo, prodaja, kadri).
Zaradi take razporeditve je tudi stopnja izobrazbe pri
¡enskah nekoliko ni¡ja; ve@ kot polovica ima zaklju@eno IV.
ali V. stopnjo strokovne izobrazbe, le nekaj ve@ kot 10
odstotkov jih ima zaklju@eno viœjo ali visoko œolo.
Starost zaposlenih ¡ensk je dokaj enakomerno porazdeljena
v razponu od 24 do 49 let; izstopata le obdobji od 24 do 29
let ter od 45 do 49 let, kjer je zaposlenost ¡ensk nekoliko
viœja in znaœa okrog 20 odstotkov.
Slika ¡enske zaposlenosti, nivo izobrazbe in starost niso
posledica strategije zaposlovanja moœkega kadra, ampak
ponudbe na trgu delovne sile in individualne odlo@itve
kandidatov, ko se odlo@ajo za poklice v gostinstvu. Pri
kadrovanju spoœtujemo vsa dolo@ila zakona glede
zagotavljanja enakih mo¡nosti pri zaposlovanju, napredovanju,
usposabljanju, izobra¡evanju, prekvalifikaciji in
vseh prejemkih iz delovnega razmerja.
mag. Nadija Parunov,
vodja kadrovske slu¡be v Hotelih Palace
˘enske v Actualu danes dokazujejo, da lahko opravljajo
tudi najbolj zahtevne delovne naloge, vodijo zahtevne
projekte, so vodje posameznih oddelkov in skrbijo za
posamezna delovna podro@ja.
Kolektiv z nadpovpre@nim prirastkom
Poudariti moram, da je za mlad kolektiv, povpre@na
starost zaposlenih na Actualu je okrog 33 let, zna@ilno
tudi pogostejœe koriœ@enje porodniœkega dopusta. V tem
letu smo se ¡e osemkrat veselili novega rojstva v dru¡inah
naœih sodelavcev in se bomo v kratkem œe treh. V tem
letu je tako ve@ kot desetina zaposlenih praznovala
prihod novega dru¡inskega @lana, po @emer zagotovo
odstopamo od povpre@ja. Veseli smo, ker lahko vsem
tem mladim mamam in o@etom nudimo varno delovno
okolje, v katerem je dovolj prostora za brezskrbno
na@rtovanje dru¡ine. Tako ni nobena redkost, da porodniœki
dopust vzamejo tudi o@etje.
Prepri@ani smo, da lahko samo zadovoljni sodelavci, ki
v podjetju celostno zadovoljujejo svoje potrebe, delajo
veliko in dobro. Eno od naœih poslanstev je, da sodelavcem
take pogoje zagotavljamo v kar najve@ji meri.
Aleksander Zadel,
vodja notranjega razvoja v Actualu I.T.

INTERVJU
Z dobro hrano
razoro¡iœ
vsakega gosta
Istrabenzova najmlajæa divizija turizem je trenutno tudi najveåja
po ætevilu zaposlenih. V zadnjem letu dni je doœivela ætevilne
spremembe, od okrepljene kadrovske zasedbe do reorganizacije,
odprtja prvega hotela pod novo nastajajoåo mednarodno hotelsko
blagovno znamko LifeClass ter prvih osnutkov in daljnoseœnih
naårtov o prenovi portoroækega bisera - starega hotela Palace.
V novi upravi holdinæke druœbe Hoteli Morje je Vesna Nahtigal,
njeno delo pa bo tudi v prihodnje povezano z oblikovanjem in
uveljavljanjem standardov LifeClass ter kadri.
Pred enim letom je priœla iz Ljubljane
najprej v Koper, takoj za tem pa v
Portoro¡, v Hotele Morje. Vse svoje
¡ivljenje je posvetila delu v turizmu,
za katerega pravi, da ti zleze pod
ko¡o. Med drugim ima œtevilne
izkuœnje na podro@ju promocije
Slovenije, protokola in vodenja
hotela. In kako je priœla v Skupino
Istrabenz?
»Svojo pot v turizmu sem za@ela v
hotelih v tujini, kjer sem se preizkusila
na vseh delovnih podro@jih.
Po œestletnem premoru, ko sem bila
na Slovenski turisti@ni organizaciji v
vlogi vodje predstavitev in event
marketinga, sem bila povabljena v
dru¡bo Autocommerce, d.d., in k
vodenju hotela Astral v Ljubljani,
torej spet v hotelirstvo. Ko so me
povabili na razgovor v Istrabenz in
sem izvedela, zakaj, sem bila presre@na.
Mislim, da so sanje vsakega,
ki ima rad turizem, da sodeluje in
pomaga v timu graditi prvo slovensko
hotelsko verigo. Tisti trenutek
je bila to edina stvar, za katero bi
rekla 'to je to'. Dodatno me je
pritegnila prenova starega hotela
Palace, v katero trdno verjamem. Z
njo bo Portoro¡ spet dobil pridih
glamurja, ki ga je neko@ imel. Poleg
tega pa bo potrebno veliko narediti
tudi v samem kraju in vklju@iti lokalno
prebivalstvo v razvoj turisti@ne
destinacije.«
˘e na za@etku ste se dotaknili ene
vaœih najpomembnejœih nalog -
razvoja blagovne znamke. Kakœna
je vaœa vloga pri tem in katera
podro@ja œe pokrivate?
»Doslej sem bila kot pomo@nica
predsednika uprave zadol¡ena za
uvajanje blagovne znamke LifeClass
v vseh njenih pojavnih oblikah. S
tem so povezani standardi storitev
in njihovo vpeljevanje, kar med drugim
zahteva tudi razvoj strateœkih
kadrov in skrb za izobra¡evanje, ki
se v Sloveniji pravzaprav œele rojeva.
Veliko se ukvarjam tudi z operativnim
vodenjem. Zelo naporno delo
pa je bilo odpravljanje pomanjkljivosti
pri kategorizaciji naœega
prvega hotela s petimi zvezdicami,
Grand Hotela Palace, @ez poletje,
ob polni hiœi. Za@eli smo z intenzivnim
izobra¡evanjem kadrov in
oblikovali timsko vodenje, kar
omogo@a bolj kakovostno delo.
Standardi sicer predpisujejo, kakœne
'velikosti sob' mora imeti hotel s
petimi zvezdicami, duœo takemu
hotelu pa dajejo ljudje, ki morajo
razumeti filozofijo LifeClas. #imbolj
se moramo prilagoditi zahtevnemu
gostu, kajti le tako bomo dvignili
nivo storitev in posledi@no pripeljali
blagovno znamko LifeClass tja,
kamor ¡elimo.«
Tudi pri kadrih ste naredili korak naprej.
Lani ste prvi@ izbrali Istrabenzov
Vesna Nahtigal, @lanica uprave v Hotelih Morje
up ravno na podro@ju kulinarike.
Kako ocenjujete projekt in zakaj je
pri nas stalno pomanjkanje dobrih
kadrov v hotelirstvu in gostinstvu?
»Istrabenzov up je to, kar potrebujemo.
Izobra¡evanje je namre@
klju@na zadeva v vseh storitvenih
dejavnostih. Imam izkuœnjo iz
Avstrije: ko tam mlad @lovek pristopi
k delu v hotelu, dobi mentorja,
kateremu je nalo¡ena velika
odgovornost. ˘e v osnovni œoli imajo
œolarji predmet, kjer se u@ijo o
turizmu in gostinstvu. Pri nas je
druga@e. Poznam primer, ko so
odli@njaku v osnovi œoli odsvetovali
odhod na srednjo turisti@no œolo,
@eœ 'kaj boœ ti delal tam, saj si
odli@njak in pojdi raje na gimnazijo'.
#e pa mlad @lovek ¡e pride v
gostinsko œolo, ima tam vse premalo
prakse. Polovico @asa bi moral
pre¡iveti v delovnem okolju in
drugo polovico v œoli. V tujini u@ence
¡e v œoli preizkuœajo, u@ijo na
prakti@nih primerih, poleg tega je
tam tudi ve@je spoœtovanje do
poklicev v turizmu, kot so œef
restavracije ali natakar. Vsekakor
je za delo v turizmu potrebno imeti
veliko veselja in ljubezni, delo mora
postati del tebe in tvojega na@ina
¡ivljenja. Sama v svojem delu
u¡ivam tudi, @e je delovnik dolg, @e
le vse te@e, kot je treba.«
9

10
INTERVJU
Kako nameravate reœevati problem
kadrov?
»S prakti@nim izobra¡evanjem, s
pomo@jo strokovnjakov, kot sta na
primer gospod Milan Resnik,
dolgoletni hotelir v svetovnih
hotelskih hiœah, in gospod Marjan
Leœnik, vrhunski kuhar, œef kulinarike
in osebni svetovalec za kulinariko
na britanskem dvoru. Tukaj so
seveda tudi izkuœnje s protokolarnega
Brda, uspeœno uvedeni
treningi, obstoje@e znanje naœih
zaposlenih, ipd. Nadaljujemo tudi
z izboljœevanjem samopodobe in
samospoœtovanja do naœih poklicev,
k @emer ¡e sodi tudi dnevno
ukvarjanje z naœimi ljudmi na delovnem
mestu.«
V vseh dosedanjih vlogah ste se
precej posve@ali kulinarki. Kako
pomembna se vam zdi ta dejavnost
v hotelski ponudbi in kaj bi œe lahko
naredili na tem podro@ju?
»Hrana in pija@a sta dva zelo
pomembna kamen@ka v mozaiku
turisti@ne ponudbe in bi ju v
Sloveniji morali bolje izkoristiti.
Slovenci imamo zaradi vplivov
sosednjih narodov in dr¡av zelo
pestro ponudbo hrane in pija@e.
Mislim, da se lahko po tako dobri
in raznoliki hrani v Evropi z nami
kosa le œe Provansa. Prepri@ana sem,
da lahko s tipi@no slovensko jedjo
in dobrim izborom vin osvojimo
vsakogar. To je tudi eden najboljœih
na@inov, kako prodreti v srca ljudi,
saj gosta najla¡je osvojimo za mizo.
Iz izkuœenj lahko povem, kjerkoli
smo postavili slovensko stojnico, so
vsi ob@udovali naœe gostince, naœ
izbor jedi in vin.«
Pri promociji Slovenije imate
œtevilne izkuœnje iz Slovenske
turisti@ne organizacije, med drugim
ste vodili tudi Slovensko hiœo na
Olimpijskih igrah v Sydneyu. Kaj bi
Slovenija œe morala narediti pri
promociji turizma in kje tu vidite
vlogo Istrabenza?
»Sydneyjska zgodba je ena najlepœih
izkuœenj v mojem ¡ivljenju.
Slovenska hiœa je bila na najbolj
ugledni lokaciji v centru, nasproti
»towerja«, v bli¡ini Darling
Harbourja. Predstavljali smo naœo
œportno zgodovino z velikim
poudarkom na stoletniku Leonu
Œtuklju. V spodnji hiœi smo pridobili
lokal, kjer smo imeli pravo slovensko
gostilno. Njena posebnost je bila,
da v vseh dvajsetih dneh gostovanja
nismo imeli v njej niti minuto praznega
enega samega stola. Vse to
samo zaradi vrhunske slovenske
kulinarike, ki jo je predstavljal tim
Dvorca Zemono. Œtajerskih 7 je
najmanj stokrat na dan zaigralo
pesem »Slovenija, od kod lepote
tvoje«. V nadaljevanju gostilne v
preddverju zdru¡enja svetovne
banke smo imeli tudi gospodarsko
razstavo, na kateri smo Slovenijo
predstavili z vseh zornih kotov.
Izvedli smo kar dva gospodarska
workshopa, kjer je vsak naœ gospodarstvenik
imel za sogovornika vsaj
dva avstralska podjetnika. U@inek
odmeva dobrega glasu o Sloveniji
je pove@eval in iz prve roke ponudil
avstralec g. Harwey Norman, ki je
Slovenijo ¡e odkril in se ¡e pripravljal
za izgradnjo lastne trgovske
verige v Sloveniji. In spet lahko
potrdimo, da je slovenska kulinarika
vsem tem dogodkom dodala piko
na i.
Kaj je œe potrebno narediti za
promocijo? #im ve@ moramo biti
prisotni na vseh podro@jih in vse,
kar ponujamo mora biti na visokem
nivoju, buti@no. Kajti Slovenija je
butik. V ospredje moramo postaviti
promocijo Slovenije, nadaljevati z
regijo in znotraj te pripraviti
programe. Ko se odpravljamo na
dopust, si namre@ najprej izberemo
dr¡avo, nato regijo in œele na koncu
hotelsko hiœo, v kateri bomo
prespali.«
Med œtevilne aktivnosti, s katerimi
se ukvarjate, sodi tudi protokol.
Velike tovrstne izkuœnje imate z
Evropskega rokometnega prvenstva,
@eprav je protokol prakti@no
del vaœega vsakdana.
»Protokol je moja ljubezen. Je pa
tudi del hotelirstva. #e ga ne
poznaœ, si te¡ko suveren v naœem
poklicu. Velja pravilo, da je protokol
najboljœi, kadar ga ne opaziœ. Iz
Evropskega rokometnega prvenstva
imam same lepe izkuœnje. Naœi
rokometaœi so se fenomenalno
odrezali, gostili smo œtevilne
eminentne goste in mislim, da je
œlo v slovenskem merilu za dogodek
na najviœjem mo¡nem nivoju.
Posebej mi je ostal v spominu
ljubljanski Tivoli, kjer so igrali naœi
fantje. Udele¡ba je bila velika,
sede¡ev za pomembne goste pa
premalo. No, na koncu smo le izpeljali
tako, da je bilo prav in so bili
gostje zadovoljni.
Lahko bi rekla, da imamo ¡enske
ve@ ob@utka za protokolarne
zadeve, saj tudi v ¡ivljenju pogosto
igramo tako vlogo, pripravljamo
teren, da je vse okoli mehko, kot v
vati, da se kaj ne razbije, da koga
ne prizadenemo.«
Kljub dolo@enim prednostim in
lastnostim, ki jih imajo ¡enske, jih
na vodilnih mestih ne sre@amo prav
pogosto. V @emu vidite glavni
vzrok?
»Moœki nas res œe ne spuœ@ajo radi
v svojo sredino. Ne vem zakaj,
morda se nas bojijo. Sama imam
sicer krasno ekipo in sem zelo
ponosna na svoje moœke sodelavce,
bi pa bila vesela œe kakœne ¡enske.
Saj bi bili tudi oni; sem prepri@ana.
Poznam pa veliko primerov, ko je
¡enska na drugem delovnem mestu
dobrodoœla, na prvem pa œe ne.
Verjamem, da naœ @as œele prihaja,
da je veliko moœkih, ki ¡enske
spoœtujejo, in vse manj takih, ki se
nas bojijo. Svoje mesto si moramo
ustvariti same, na povabilo moœkih
ne ka¡e @akati.
Ali vam ostane poleg dela in
œtevilnih dodatnih aktivnosti sploh
œe kaj prostega @asa. Kako na vaœe
delo gleda dru¡ina?
»Tam, kjer je volja, je tudi pot. In
se da vse uskladiti. Bistvo naœih
odnosov doma, od koder @rpam vso
energijo, je v tem, da @as, ki ga
pre¡ivim s sinom, pre¡ivim kakovostno.
Kadar sva skupaj, se imava
lepo in tudi, @e bi bila slabe volje,
le ta ne more priplavati na povrœje
ob sinovi prekipevajo@i pozitivni
energiji. Prosti @as tako pogosto
pre¡ivimo v naravi in na sploh
po@nemo stvari, ki so sinu vœe@.«
Kaj pa @as zase, je tudi trenutek za
dobro knjigo?
»Knjige so moja najve@ja ljubezen.
Televizije ne gledam veliko, skoraj
pa ne zaspim brez knjige v rokah.
Zadnja knjiga, ki sem jo prebrala in
me je zelo pritegnila, je imela naslov
Rhana.«
M. J.

ANKETA
V poslovnem svetu
V tokratni, œensko obarvani ætevilki åasopisa Skupina Istrabenz Novice smo se odloåili, da povpraæamo
nekaj sodelavk, kako vidijo vlogo œenske v poslovnem svetu. Veåini se zdi, da åas œensk æele prihaja,
same pa v glavnem niso naletele na veåje teœave v 'moækem' svetu.
Maja Prodan Juri@, pomo@nica
uprave za pravne, kadrovske
in sploœne zadeve (Istrabenz)
“Ko so me prosili, da povem
nekaj misli o tem, kako vidim
¡enske v poslovnem svetu, so
nekateri komentirali, da bo ta
œtevilka glasila dvignila veliko
prahu. Zavedam se, da je
te¡ava morda ¡e v tem, da pripravljamo
posebno œtevilko na
to temo. Sama se v Istrabenzu
kot ¡enska po@utim dobro.
Vem, da delam v okolju, ki
razume, da za reœevanje tudi
najte¡jih problemov in sprejemanje
zahtevnih odlo@itev ni
potrebno biti sposoben dvigniti
100 kilogramov.”
Franka Maruœi@,
vodja nastanitvene slu¡be
(Hoteli Morje)
“#asi se spreminjajo in ¡enska
pridobiva zelo pomembno
vlogo v poslovnem svetu. Vse
bolj se uveljavlja in vse bolj je
prisotna na vodilnih mestih.
V turizmu se ta pojav œe bolj
odra¡a, saj v njem vlada
@loveœki faktor, kot je gostoljubnost
in odnos do ljudi.
Menim, da se mora v vsakem
hotelu poznati “¡enska roka”,
saj smo ¡enske urejene,
kreativne in imamo boljœi
ob@utek za prostor in ljudi. S
svojim osebnim pristopom
dajemo ob@utek topline in
pozitivne energije in to gosti
@utijo. Res pa je, da ¡enska, ki
izbere poklic v turizmu, velikokrat
¡rtvuje svoj osebni @as,
saj je ta poklic vseskozi potreben
nege. Moœki svet tega
dejstva ne zavra@a. Znano je,
da ¡enska igra pomembno
vlogo ob moœkem. Velikokrat
mu predlaga, stoji ob strani,
podpira in ga spremlja. Tako,
da v tandemu ¡enska in moœki
idealno sodelujeta.”
Tatjana Speti@, blagajni@arka
(Postojnska jama turizem)
"Œe vedno velja, da ¡enska z
enako izobrazbo in enakimi
sposobnostmi v primerjavi z
moœkim te¡je vstopa v vrh
tako politi@nega kot poslovnega
sveta. Dru¡ba ji priznava
enakopravni status, v praksi
pa se ta teorija sesuje. ˘enska
je œe vedno pred odlo@ilnim
dejstvom, ali naj se posve@a
karieri ali tradicionalni vlogi
¡enske v dru¡ini, ki je te¡ko
zdru¡ljiva z vlogo uspeœne
poslovne ¡enske. Pri prijavi na
delovno mesto se pri ¡enskah
pogosto pojavijo dodatne
varovalke, ki so nemalokrat
poni¡ujo@e in mejijo na
diskriminacijo. Glede na to da
o pomembnih kadrovanjih
odlo@ajo prete¡no moœki, se
raje odlo@ajo za moœki spol,
kot da ne ¡elijo spustiti oblasti
iz rok. Imamo pa ¡enske nekaj
drugih posebnih lastnosti,
poudarila bi vztrajnost in
doslednost. Zato predvidevam,
da bodo v doglednem
@asu za vse enako odprta vrata
v poslovne kroge."
Tjaœa Œkerli@, vodja
ra@unovodstva (Instalacija)
"Mislim, da moœki poslovni
svet vedno hitreje postaja tudi
¡enski, saj smo kar vztrajne in
dosledne pri osvajanju do
sedaj skoraj samo moœkega
poslovnega prostora. V njem,
seveda, vidim prihodnost za
vedno ve@ ¡ensk, kar se mi zdi
obojestransko koristno in
u@inkovito. Morda bi morali
moœki v poslovnem svetu
veliko bolj zaupati ¡enskam
in bi jih tako lahko bilo œe ve@.
Pri tem je potrebno upoœtevati
tudi enakost pri nagrajevanju.
Osebno na poslovnem podro-
@ju sodelujem tako z ¡enskami
kot z moœkimi in œe nisem
imela slabih izkuœenj. Strinjam
se, da se ¡enske podajo v
poslovni svet, a menim, da ob
tem ne smejo pozabiti na
vlogo skrbne matere in ¡ene.
Prav tako tudi za poslovne
moœke velja, da se ne predajajo
100-odstotno samo poslu,
ker obstaja œe vrsto lepih stvari
v ¡ivljenju, ki jih je vredno
do¡iveti. Ob¡alujem, da se vedno
ve@ ¡ensk odlo@a za nadaljnji
œtudij, ne pa za ustvarjanje
dru¡ine. Za oboje je
potreben primeren trenutek,
pa tudi zdru¡iti se da lepo s
koristnim. Tako sem naredila
tudi sama in ne ob¡alujem,
@eprav mi ni bilo vedno lahko."
Darja Kelher, referentka
(Plinarna Maribor)
"Temeljna @lovekova pravica
in svoboœ@ina, dolo@ena v
Ustavi RS, je enakost pred zakonom
ne glede na narodnost,
raso, vero, spol ... V praksi
to mnogokrat ne zgleda tako
lepo. Kljub temu da so ¡enske
bolje izobra¡ene od moœkih,
je pri zaposlovanju œe vedno
zna@ilna selekcija. Med tistimi,
ki iœ@ejo prvo zaposlitev, pre-
vladujejo ¡enske. Dogaja se,
da delodajalec ne ¡eli zaposliti
¡enske za nedolo@en @as, ker
bo mogo@e imela œe majhne
otroke in bo veliko na bolniœki
ali porodniœkem dopustu.
Kljub ustrezni izobrazbi pogosto
ne morejo zasesti delovnih
mest, ki so “rezervirana” za
moœke, imajo manjœo mo¡nost
napredovanja. ˘enske na vodilnih
polo¡ajih v javnem ¡ivljenju
so pri nas redkost. Marsikdo
celo misli, da ne sodijo tja."
Marjetka Peroœa, telefonistka
receptorka (Actual)
"˘enske v poslovnem svetu so
pogumne, ker si upajo
zoperstaviti moœkim in jim
konkurirati. Zaradi kariere se
odrekajo dru¡ini. Po drugi
strani se mi smilijo, ker so
zaradi kariere prikrajœane za
radosti ¡ivljenja in normalno
dru¡insko ¡ivljenje. Poznam
mlad poro@en par, mo¡ ima
33 let in je zdravnik v Bolniœnici
Izola, ¡ena je pravnica v pravni
pisarni v Ljubljani. Vsak dan
se vozi iz Kopra v Ljubljano.
Odhaja ob 5h zjutraj, vra@a pa
se ob 21h. Takœen par si
dru¡ine enostavno ne more
privoœ@iti."
M. M., M. J.
11

TURIZEM
Novoletni LifeClass
sprejem v Hotelih Morje
Na odmevnem novoletnem LifeClass sprejemu v
kongresnem centru Hotelov Morje v Portoro¡u, prvem
skupnem sprejemu turisti@nih podjetij Istrabenzovega
holdinga Hoteli Morje, je goste najprej pozdravilo vzduœje
Portoro¡a 1905 in zatem œe Portoro¡a 2005. Na sprejemu
smo torej do¡iveli celo stoletje. V Hotelih Morje so namre@
prepri@ani, da zametki njihove nove znamke LifeClass,
ki jo nameravajo œiriti po Sloveniji in v tujini, izvirajo iz slovesa in elegance, ki so jih kraji, kot so Portoro¡,
Postojnska jama in Opatija ¡e do¡ivljali. Tokrat so se œe
Trio Amael in vodstvo Hotelov Morje med nastopom v kostumih iz leta 1905
INFORMATIKA
Actual upihnil prvih deset sve@k
Letos mineva deseto leto od prvih korakov naæe informacijske druœbe Actual I.T, kar smo proslavili skupaj s svojimi
partnerji in zaposlenimi pod sporoåilom “Hitrost prvega desetletja praznujemo poåasi in v dobri druœbi”.
Poslovni partnerji, lastniki
in ustanovitelji so se zbrali
10. novembra v Kongresnem
centru Hotelov Morje
v Portoro¡u, kjer so u¡ivali
v aktualno in tehnoloœko
obarvanem programu. Nekaj
utrinkov z dogajanja v
Portoro¡u si lahko pogledate
na naslednjih fotografijah.
Igor Kosmina, direktor Actuala je
predstavil za@etke in razvojno pot
dru¡be, ki se je za@ela, kot pravi,
zelo romanti@no - s œtirimi direktorji
in enim zaposlenim
Zadovoljni obrazi ob uspeœnem zaklju@ku dobrodelne dra¡be
posebej izkazali s pravo parado izjemne LifeClass
kulinarike. Portoro¡ leta 1905 je bil zacvetel do te mere,
da so nastale razmere za graditev veli@astnega Grand
hotela Palace, leta 2005 pa Portoro¡ potrebuje nov
preskok. Œe vedno ima vse tedanje odlike - blago klimo,
solinsko blato in slanico ter gostoljubnost ljudi. Za izjemno
po@utje gostov je poskrbelo vodstvo zdru¡enega podjetja
- Hotelov Morje, ki je dru¡bo blizu 300 gostov pri@akalo
v kostumih iz leta 1905, prepevalo ter poskrbelo za
vodenje prireditve in svojevrstno dobrodelno dra¡bo.
Na njej so za 570 tiso@ tolarjev prodali delo slikarja Iva
Kisovca, ki je nastalo ta ve@er. Izkupi@ek so podarili Centru
za korekcijo govora in sluha, Portoro¡, po nastopih tria
Amael, Slavka Ivan@i@a in humorju Borisa Kobala, pa je
s Kalamari spet aktualno uspeœnico Portoro¡ 1905 zapel
tudi njen avtor Danilo Kocjan@i@.
Med gosti so bila znana imena iz slovenskih gospodarskih krogov, med
njimi tudi Janko Kosmina, bivœi predsednik uprave holdinœke dru¡be
Istrabenz in sedanji predsednik nadzornega sveta Istrabenza, Igor Bav@ar,
predsednik uprave holdinœke dru¡be Istrabenz, Vojko #ok, predsednik
uprave Banke Koper, Vitomir Mavri@, namestnik direktorja Luke Koper.

INFORMATIKA
Actualovih 10 let
V @asu svojega razvoja smo se v Actualu iz majhnega
podjetja razvili v srednje veliko dru¡bo s skoraj 100
zaposlenimi in letnimi prihodki prek dveh milijard tolarjev.
Zasedamo vodilno mesto na svojem podro@ju v Obalno-
Kraœki regiji in smo ena najhitreje rasto@ih dru¡b v
primorsko-notranjski regiji. V zadnjih petih letih smo kar
4-krat pove@ali svoje prihodke in œtevilo zaposlenih, v
zadnjem @asu pa vse bolj œirimo svoje poslovanje po
Sloveniji in na sosednjo Hrvaœko.
Torto so prvi zarezali œtirje zaposleni z najdaljœim
sta¡em v Actualu (z leve proti desni): Denis Pucer,
Igor Kosmina, Fausto Babi@ in Stelio Babi@, ki je
prejel tudi @estitke kot prvi zaposleni v Actualu.
V Actualu smo z dru¡bama HERMES
Softlab iz Ljubljane in 3Port iz Kopra
podpisali pogodbi o sodelovanju pri
razvoju informatike v Luki Koper.
S Hermes Softlabom sodelujemo pri
razvoju programske opreme za
informacijski sistem v Luki Koper. V
Actualu sicer ¡e dobro leto dni
izvajamo za Luko Koper poleg celovite
informacijske podpore tudi prenovo
informacijskega sistema. V sklopu te
naloge smo z omenjeno ljubljansko
dru¡bo stopili v korak dolgoro@nega
sodelovanja pri izdelavi nove
informacijske podpore na podro@ju
Skozi prireditev je goste s svojim iskrivim
humorjem popeljal mladi obetajo@i pevec Rudi
Bu@ar, slovenski javnosti znan po svojem projektu
zbora istrskih napevov, glavna zvezda prireditve
pa je bila Alenka Godec, ki je navduœila tako s
svojim repertoarjem kot nastopom.
Stevardese so nas nasmejale
Ve@ina zaposlenih smo se skupaj z
naœimi partnerji zbrali 3. decembra
v Gledaliœ@u Koper, kjer smo si
ogledali odli@no komedijo Œpas Teatra
Stevardese pristajajo. Na prireditvi
smo posebno pozornost namenili œe
naœim mladim starœem in jubilantom,
ki so prejeli priznanja za pet ali
desetletno zvestobo podjetju.
V dru¡bi s samimi znanimi
igralskimi obrazi
Novi projekti v Luki Koper
tr¡enja in operative. Projekt bo, kot
tudi celotna prenova, zaklju@en v dveh
letih.
“Tovrstno sodelovanje omogo@a
u@inkovito izkoriœ@anje potencialov
obeh partnerjev in tako koristi
naro@niku. V Actualu smo izdelali
arhitekturo celotnega informacijskega
sistema, naœ partner pa bo s svojim
znanjem in izkuœnjami razvil specifi@no
programsko opremo,” je povedal
direktor Igor Kosmina.
Direktor Luke Koper Bruno Koreli@ k
temu dodaja: “Skupen cilj je ustvariti
celovito reœitev, ki bo Luki Koper
Igor Kosmina o ciljih dru¡be: “Pred desetimi leti smo si
zastavili cilj, da v petih letih postanemo najve@je
ra@unalniœko podjetje na Obali in se v desetih letih uvrstimo
med najve@je v Sloveniji. To nam je tudi uspelo. V prihodnje
se bomo usmerili v œiritev trga v sosednje pokrajine. Naœe
osve¡eno poslanstvo, ki nas bo vodilo na poti k
uresni@evanju ciljev, opredeljuje naœo ¡eljo, zavezo in
namen, da ¡elimo naœim strankam pomagati pri pospeœitvi
njihove poslovne preobrazbe z nudenjem celovitih IT
outsourcing reœitev.”
Navduœenje med predstavo
zagotovila hitrejœo in boj transparentno
vklju@itev v logisti@no verigo. Z uporabo
najmodernejœih reœitev informacijske
tehnologije se bomo enostavneje
osredoto@ili na lastni razvoj in se œe
bolj dinami@no prilagajali novim
poslovnim izzivom.”
V sklopu storitev celovite informacijske
podpore za Luko Koper smo sklenili
dolgoro@no sodelovanje tudi z dru¡bo
za informacijski in¡eniring 3Port iz
Kopra. Skupni projekti bodo zajemali
informacijsko podporo na Kontejnerskem
terminalu in razvoj novih reœitev
na Terminalu avtomobilov v Luki Koper.

14
ENERGETIKA
Ko direktor
pomaga pri monta¡i
Nimamo sicer podatkov, da bi kjerkoli pri nas glavni
direktor v beli srajci pomagal “operativcem” pri
monta¡i. To pa se je zares zgodilo v Rusiji, to@neje
v Uljanovsku, rojstnem mestu znamenitega Lenina,
kjer sta nekaj dni delala predstavnika Istrabenz plinov.
Tudi Milan Bordon in Marjan Œuber, vzdr¡evalca v podjetju
Istrabenz plini, sta bila presene@ena nad tem. Sicer pa
sta ve@ pozornosti namenjala nalogi, ki ju je konec oktobra
pripeljala v ta, od nas precej oddaljen kraj. Na pe@ za
proizvodnjo kamene volne sta morala povezati opremo,
ki pe@i dovaja ustrezno koli@ino kisika za optimalno
gorenje. Naloga je bila kar zahtevna in ju je v omenjenem
mestu ob Volgi zadr¡ala enajst dni. “Delo nama ni bilo
novo, saj sva ga ¡e delala v œkofjeloœkem Termu. Takrat
œe ni bilo zna@ilnih nizkih temperatur, saj se je ta gibala
okoli œestih stopinj. Bolj so nama nagajala temperaturna
odstopanja v posameznih eta¡ah, saj sva delala na
dvanajstih metrih viœinske razlike. Glede na kratek termin
sva delala od osmih zjutraj do osmih zve@er. Le v nedeljo
sva nekoliko skrajœala delavnik in si ogledala mesto, kjer
se je @as ustavil pred ve@ kot tridesetimi leti,” sta predstavila
prve vtise.
Za varnost pri delu ne skrbi nih@e
V spominu jima je ostalo blato na cestah in ulicah, ki
razen tujcev nikogar ne moti. Manj prijetne ali manj
obi@ajne, od za nas normalnih, stvari (straniœ@a brez vrat)
po nekaj dneh niso ve@ vzbujale toliko pozornosti. Tudi
pri hrani, na katero se spri@o druga@nosti nikakor nista
mogla navaditi, sta naœla kompromis. In ko sta se v
Nafta ¡e dolgo ni edini vir energije v svetu. Te¡ave,
ki jih je ¡e pred desetletji povzro@ilo pomanjkanje te
surovine, so @loveœtvo prisilile k iskanju dodatnih
virov, kjer imata vse pomembnejœe mesto plin in
elektrika. Zagotovitev zadostne koli@ine ustrezne
energije je bil problem, s katerim so se sre@ali tudi
v Mariboru, porodil pa je interes mesta po lastni in
neodvisni proizvodnji okolju prijazne energije.
˘e pred desetletjem so v mariborski dru¡bi Toplotna
oskrba za@eli s pripravami za gradnjo kogeneracije
kot najprimernejœe naprave za pocenitev proizvodnje
toplote in pove@anje zmogljivosti kotlarne. Zaradi
pomanjkljive zakonodaje so œele pred leti nastale
mo¡nosti za realizacijo projekta. Priœlo je do odlo@itve
o gradnji ve@ t. i. kogeneracij manjœih mo@i namesto
Milan Bordon in Marjan Œuber iz Istrabenz plinov
sta bogatejœa za izkuœnjo iz Rusije
ruskem jutru ob osmih pojavila “na œihtu”, so ju ruski
kolegi pozdravili s stiskom roke. Vsak dan znova. “Delo
kot tako ni bilo problemati@no, @eprav je bilo kar obse¡no.
Bolj naju je skrbela varnost pri delu, za katero v tej
tovarni ne skrbi nih@e. Kljub temu, da sva ob upoœtevanju
projekta in iz previdnosti veliko materiala vzela s seboj
— in vsega tudi porabila, smo pri monta¡i potrebovali
dolo@ene izdelke. Ampak v Rusiji se jih ni dalo dobiti,
tako da je najina iznajdljivost nekajkrat priœla do izraza,”
sta Milan in Marjan opisala pogoje dela.
Spala sta v li@no urejenih sobah znotraj tovarniœkega
kompleksa in nikakor jima ne gre iz spomina rjavo
obarvana voda, ki je tekla iz pip. Morda je bil to, poleg
turisti@ne radovednosti, dodaten motiv za obisk doma@ih
gostiln in pokuœino vina z napisom v ruskem jeziku.
Stikov z doma@ini zaradi skromno odmerjenega prostega
@asa ni bilo veliko. Pa vendar dovolj, da sta pri vseh
zaznala iskreno prijaznost ljudi: bodisi v tovarni, na
tr¡nici v mestu ali v gostilni. Spominkov, pravita, nista
kupovala. Kajti spomini ¡ivijo v njiju; spomini na revno,
a prijazno de¡elo, na pohvalo za dobro opravljeno delo,
na bedo tamkajœnjih ljudi, na razmere v tovarni in ne
nazadnje na direktorja, ki jim je v beli srajci in kravati
dr¡al cevi za monta¡o. V Uljanovsku, kot ka¡e, Leninov
duh œe ¡ivi.
B. V.
Plinarna Maribor skupaj s partnerji
ustanovila “MOJO ENERGIJO”
ene in lani je za@ela obratovati prva. K projektu sta
se pridru¡ili œe Plinarna Maribor in Elektro Maribor
in skupaj so ustanovili podjetje Moja energija. Podjetja
vsaka s svojo ponudbo zadovoljujejo ve@ino potreb
po energentih v Mariboru, skupno podjetje pa
predstavlja trdnejœo strukturo ob prehodu na skupni
evropski trg.
Skupno podjetje za cenejœo energijo
Gre za prvi tovrstni projekt v Sloveniji, pri katerem
sodelujejo: podjetje v ve@inski dr¡avni lastni (Elektro
Maribor), podjetje v ve@inski ob@inski lasti (Toplotna
oskrba Maribor) in podjetje v ve@inski zasebni lasti
(Plinarna Maribor). Poslanstvo novega podjetja je
celovita, zanesljiva in tehnoloœko napredna proizvodnja
in oskrba z energijo. Osnovna dejavnost je usmerjena

ENERGETIKA
v gradnjo sodobnih proizvodnih zmogljivosti, temelje@ih
na soproizvodnji elektri@ne in toplotne energije. Kljub
temu da bo imelo podjetje zna@aj “mestne energetike”,
bo v prihodnje delovalo tudi na podro@ju industrijskih
projektov v drugih ob@inah. V skupno podjetje bo vsak
partner poleg osnovnega finan@nega vlo¡ka prinesel
tudi dolo@ena znanja in tr¡no pozicijo, kar daje
mo¡nosti za doseganje sinergijskih u@inkov v korist
vklju@ujo@ih se podjetij in uporabnikov.
V prvi fazi skupnega sodelovanja sta na@rtovana dva
projekta:
- projekt gradnje kogeneracije JP TOPLOTNA OSKRBA
Maribor, kjer na@rtujejo gradnjo kogeneracijske enote
Po¡ar na Instalciji je bil hitro pogaœen
Hitra intervencija
prepre@ila najhujœe
V naœem @asopisu smo pred @asom pisali o gasilcih v
Instalaciji, o njihovi pripravljenosti in vajah. V @etrtek,
28. oktobra, pa je œlo zares. Okoli 13.30 je priœlo na
Serminu do eksplozije in po¡ara na rezervoarju za vodo
in gorivo. Prvi so posredovali gasilci Instalacije, ki so
jim ¡e @ez nekaj minut na pomo@ prihiteli gasilci iz
Gasilske brigade Koper in prostovoljnega gasilskega
druœtva Pobegi - #e¡arji. Spri@o hitre in u@inkovite
intervencije so po¡ar hitro lokalizirali in ga pogasili ter
s tem prepre@ili, da bi se razœiril na druge objekte. Kljub
temu je v nezgodi, v kateri ni bil nih@e poœkodovan,
nastala œkoda v viœini nekaj milijonov tolarjev. Raziskave
po po¡aru so pokazale, da je do eksplozije priœlo zaradi
vzdr¡evalnih del v neposredni bli¡ini rezervoarja.
“Ob tem, sicer neza¡elenem dogodku, se je pokazala
dobra pripravljenost zaposlenih, predvsem gasilcev,
za intervencije v izrednih dogodkih. Vsem sodelujo@im
pri intervenciji izrekam zahvalo in pohvalo za njihov
prispevek pri hitri in u@inkoviti pogasitvi po¡ara,” je
povedal direktor Instalacije Boris Gorup.
s plinskimi motorji, ki bo delno nadomestila proizvodnjo
toplote v obstoje@ih parnih kotlih in s katero bi
nadomestili okoli 30 odstotkov potrebne toplote,
proizvedene v obstoje@ih kotlih; vrednost nalo¡be
znaœa 4,8 milijona evrov;
- projekt gradnje kogeneracije na lokaciji PRISTAN,
kjer nameravajo ob obstoje@i skupni plinski kotlovnici
v zimskem kopaliœ@u Pristan zgraditi kogeneracijsko
enoto s plinskim motorjem, ki bo delno nadomestila
proizvodnjo toplote v obstoje@ih ¡e precej dotrajanih
kotlih; vrednost nalo¡be je 665.000 evrov.
Alan Perc, direktor Plinarne Maribor
Optimizacija oskrbe s
toploto v Œportnem
centru Police
V dru¡bi Istrabenz energetski sistemi smo novembra
v Ajdovœ@ini za@eli z obnovo in posodobitvijo kotlovnice
in toplotne postaje Œportnega centra Police. Investicija
je vredna 27 milijonov tolarjev in zajema gradnjo nove
kotlarne na zemeljski plin, oskrbo stavbe s toploto,
upravljanje in vzdr¡evanje. Prihranki pri porabi goriva
znaœajo po ocenah pribli¡no tretjino.
Projekt je zasnovan po modelu pogodbenega zagotavljanja
oskrbe s toploto, pri @emer gre za vklju@evanje privatnega
partnerja pri izvedbi in financiranju investicij v naprave za
oskrbo z energijo pri uporabnikih.
Œportni center Police je bil zgrajen v letih 1976-77. Obsega
telovadnice, savno, garderobne prostore, avlo in pisarne
ter notranji bazen, ki ¡e nekaj let ne obratuje. Obstoje@a
kotlarna je bila zgrajena so@asno z objektom. Z
zamenjavo energenta in vgradnjo novih, energetsko
u@inkovitih naprav za oskrbo s toploto ocenjujemo, da
se bo stroœek za gorivo zmanjœal za pribli¡no 30 odstotkov.
Pripravljalna dela se bodo zaklju@ila v drugi polovici
decembra, za tem pa bomo za@eli z oskrbo objekta s
15

16
ENERGETIKA
toploto, ki bo po pogodbi trajala 10
let.
Projekt oskrbe s toploto ŒC Police je
prvi projekt v javnem sektorju v
Sloveniji, narejen po modelu pogodbenega
financiranja. V tujini,
predvsem Nem@iji, Avstriji, Italiji in
ZDA, kjer so model prvi za@eli razvijati
in uvajati, so tovrstni projekti ustaljena
praksa, saj so primerni tako za
novogradnje kot za obstoje@e
objekte. Najpogostejœe investicije so
postavitev nove kotlovnice, sanacija
kotlovnice, proizvodnja toplote in
elektri@ne energije ter zamenjava
energenta. Model je, zaradi optimizacije
oskrbe z energijo in zni¡anja
stroœkov, zanimiv za objekte v javni
in privatni lasti kot so na primer
hoteli, trgovski in zabaviœ@ni centri.
Tanja Ko¡uh
Nov dobavitelj
elektri@ne
energije v
Sloveniji
Ustanovili smo Podru¡nico APC Nova
Gorica, podru¡nico dru¡be Austrian
Power Vertriebs GmbH (APC), tretje
najve@je dru¡be v Avstriji za dobavo
elektri@ne energije upravi@enim
odjemalcem.
Podru¡nica APC Nova Gorica bo
skrbela za dobavo elektri@ne energije
upravi@enim odjemalcem v Sloveniji.
Za@etni cilji so opraviti prenos znanja
za kakovostno opravljanje storitve
dobave elektri@ne energije, znanje
oplemenititi z doma@im znanjem, saj
je vsak trg elektri@ne energije
specifi@en, ter postavili infrastrukturo
za dobavo elektri@ne energije. Za
Podru¡nico APC Nova Gorica smo ¡e
pridobili licenco za trgovanje na
organiziranem trgu z elektri@no
energijo in licenco za zastopanje in
posredovanje na organiziranem trgu
elektri@ne energije.
Med na@rti podru¡nice za leto 2005
je dobava elektri@ne energije izbranim
dru¡bam znotraj Skupine Istrabenz
in Gorenja ter dobava elektri@ne
energije drugim kupcem, @e bodo
razmere na trgu to dopuœ@ale.
Z biomaso
se ogrevamo ceneje
Trg izdelkov iz biomase je tako na doma@em kot na bli¡njih tujih trgih
v porastu. Vedno ve@ potroœnikov je prepri@anih, da je lesna biomasa
primerna zamenjava za kurilno olje. Lesna biomasa je doma@e gorivo,
njena cena ni odvisna od nihanj cen energentov na svetovnih trgih,
zato lahko pri@akujemo, da bo tudi v bodo@e stabilna.
V Istrabenzovih energetskih sistemih
smo naredili primerjavo stroœkov za
ogrevanje s kurilnim oljem, z
uteko@injenim naftnim plinom in s
peleti. Izra@un smo pripravili za
povpre@no stanovanjsko hiœo s œtirimi
@lani z letno kon@no potrebo po
energiji 23.000 kWh. Ekonomski
izra@un primerjave stroœkov za
ogrevanje zajema investicijo v kotel
mo@i 20 KW z vso opremo, stroœek
za gorivo ter stroœek za obratovanje
in vzdr¡evanje kotlarne.
Rezultati ka¡ejo, da je ogrevanje s
Primerjava stroœkov za ogrevanje:
700.000
600.000
500.000
400.000
300.000
200.000
100.000
0
stroœek goriva
peleti ELKO
vrsta goriva
UNP
stroœki obratovanja in vzdr¡evanje
stroœek investicije
kurilnim oljem in uteko@injenim
naftnim plinom dra¡je kot ogrevanje
s peleti. Udobje, ki ga ponujajo vse
tri mo¡nosti, je enako.
Kljub temu da je za@etna nalo¡ba v
sodobni kotel na pelete viœja od
nalo¡be v kotel za ogrevanje z
ostalima dvema gorivoma, z
ogrevanjem s peleti lahko letno
prihranimo skoraj 60.000 tolarjev v
primerjavi z ogrevanjem s kurilnim
oljem in skoraj 170.000 tolarjev v
primerjavi z ogrevanjem z uteko-
@injenim naftnim plinom. Prihranek
izhaja iz cene goriva (za pelete, ki
jih proizvajamo v Nazarjah, znaœa
cena 33 SIT/kg), za katere smo
upoœtevali tr¡ne cene v Sloveniji in
zajemajo tudi prevoz goriva, vse
prispevke in davek na dodano
vrednost.
Pri investiciji v ogrevalni sistem na
pelete smo upoœtevali subvencijo, ki
jo lahko pridobimo na osnovi
razpisov do viœine 40 odstotkov
investicije, vendar ne ve@ kot
400.000,00 tolarjev. Poleg prihrankov
pri ogrevanju s peleti s tem kurivom
prispevamo tudi k varovanju okolja.
Pri kurjenju peletov je sproœ@anje
emisij CO2 nevtralno.
Dolgoro@no se bo cena kurilnega
olja najverjetneje œe dvignila, kar
pomeni, da je smotrno razmiœljati o
ogrevanju z lesno biomaso. Pri@akujemo
lahko namre@, da se bo
ponudba lesa za lesno biomaso
precej pove@ala, hkrati pa se z
oblikovanjem trga lesne biomase v
Sloveniji mo¡nosti za ve@jo izrabo
lesa izboljœujejo. V dru¡bi Istrabenz
energetski sistemi lahko letno
ponudimo 20.000 ton peletov in
10.000 ton lesnih briketov, proizvodne
zmogljivosti pa œe pove@ujemo.

TURIZEM
˘ive jaslice v
Postojnski jami
V najve@ji slovenski podzemni katedrali v Postojnski
jami bomo v decembru ponovno predstavili izvirno
razli@ico jaslic avtorja in re¡iserja Grege Tozona.
Obiskovalci si lahko ogledajo predstavo in se
sprehodijo skozi obnovljeni del Malih jam — del
Postojnskih jam, ki je bil do nedavnega zaprt za
oglede. Vse predstave jaslic bodo pred vhodom v
Postojnsko jamo v ¡ivo popestrili #uki.
#as predstav:
datum ura
sobota, 25. 12. 2004 12:00, 14:00, 16:00
nedelja, 26. 12. 2004 12:00, 14:00, 16:00
torek, 28. 12. 2004 12:00, 14:00, 16:00
@etrtek, 30. 12. 2004 12:00, 14:00, 16:00
sobota, 1. 1. 2005 12:00, 14:00, 16:00
nedelja, 2. 1. 2005 12:00, 14:00, 16:00
Vstopnina za odrasle je 2.900,00 sit, za otroke od 6
do 14 let pa 1.500 sit.
Priporo@amo predhodne rezervacije, ker je œtevilo
mest za vsako predstavo omejeno.
REZERVACIJE IN INFORMACIJE:
Postojnska jama, turizem d. d.
Jamska cesta 30
6230 POSTOJNA
Tel.: +386 (0) 5 700 01 00; +386 (0) 5 700 01 03
Faks: + 386 (0) 5 700 01 30;
E-naslov: sales.dpt@postojnska-jama.si
Splet: www.postojnska-jama.si
P RIŒLI, ODŒLI
ISTRABENZ, d.d., Koper
ODHODI:
Podpora upravi: mag. Gojko Koprivec
INSTALACIJA, d.o.o., Koper
ODHODI:
Tehni@ni sektor: Zvonko Koren (upokojitev)
ISTRABENZ PLINI, d.o.o.
PRIHODI:
PE Zahodna Slovenija: Robert Œtrumbelj
PLINARNA MARIBOR, d.d.
PRIHODI:
Marketing: Barbara Lobnik
ACTUAL IT, d.o.o., Koper
PRIHODI:
Tehni@ni razvoj: Primo¡ Œutak, Aljoœa Lisjak,
Damjan Gvardijan@i@, Borut Banko, Irena Baœa,
Peter Zadel
ODHODI:
Poslovni razvoj: Luka Œetina
HOTELI MORJE, d.d.
PRIHODI:
Gospodinjstvo: Katja Ko¡elj
Recepcija: Robert Stani@i@, Mirnes Muœi@
Kuhinja: Iztok Mermolja, Tamara Hrvatin, Jasmin
Maslo, Vladimir Godina, Maja Han¡eli@, Marinka
Piœek
Wai Thai: Ni Fraithile Maedbh
ODHODI:
Kuhinja: Elvis Klari@
Gospodinjstvo: Monica Kokalj, Gordana Herceg
HOTELI PALACE, d.d., Portoro¡
PRIHODI:
Gostinstvo: Igor Kalœnik
Ra@unovodstvo: Astrid Fontanot
F&B: Sebastjan Repnik
Animacija: Demian Omar Sem
ODHODI:
Gostinstvo: Anton Cigrovski, Toma¡ Mahne,
Mladen Kere@eni, Vesna Juha, Tamara Hrvatin
Gostinstvo: Andrej Œpanjol Faflja (upokojitev)
Recepcija: Rok #oga, Alen Hed¡i, Valter Antolovi@
Animacija: Œpela Slapernik
#estitamo!
Alenu Kodarinu iz Instalacije za sina Martina.
Damjanu Deklevi iz Hotelov Palace za sina ˘ana,
Duœanu Dimitrijevi@u za sina Marka ter Rudiju
Horvatu za sina Davida. Damjanu Glazerju iz
Hotelov Palace za uspeœen zagovor diplomske
naloge ter Pavlu Maljevi@u za uspeœno opravljen
pripravniœki izpit (DM kuhar). Robertu Umerju iz
Actuala I.T. za sina Filipa in Damirju Ocvirku Gajœku
za sina Patrika.
super AKCIJA
(od 10. - 31.1.2005, velja samo od ponedeljka do petka)
SAVNA PARK (12 razli@nih savn)
pri nakupu vstopnice za 3 ali 6 ur
PLA#AΠENO VSTOPNICO, DOBIΠDVE
in
pri nakupu vstopnice za 3 ure
1 URO SAVNANJA BREZPLA#NO

IZ SVETA
Svetovni turisti@ni sejem 2004
V Londonu se je v za@etku novembra odvijal vodilni svetovni dogodek za vse, ki delajo v
turizmu in svetu potovanj, World Travel Market — Svetovni turisti@ni sejem. Letos je sejem
praznoval ¡e svojo 25. obletnico nastanka in se pohvalil tudi z rekordnim œtevilom
obiskovalcev. ˘e v prvih dneh je sejem obiskalo ve@ kot 40.000 ljudi iz 194 dr¡av, ki si je
lahko ogledalo okrog 5.000 razstavljavcev. Ob svoji izjemno uspeœni srebrni obletnici je
sejem pokazal, da si je turisti@na industrija opomogla po treh te¡kih letih po tragi@nem
11. septembru. Dodaten napredek je na sejmu zaznamovala pripravljenost predstavnikov
turisti@ne industrije, da se v svetu podpira in razvija t. i. odgovorni turizem, torej turizem,
ki je predvsem ekoloœko osveœ@en, varuje naravno in kulturno svetovno dediœ@ino ter
sodeluje z manjœimi, revnejœimi lokalnimi skupnostmi. V okviru te pomembne iniciative je
bila letos podeljena tudi prva nagrada za odgovorni turizem, ki sta jo dobili potovalni
agenciji Exodus Travel in Calabash Trust.
Podeljene tudi slovenske okoljske nagrade 2004
Revija Gospodarski vestnik, Ekoloœko razvojni sklad RS, javni sklad in Agencija RS za okolje
so na GV okoljskem sre@anju v hotelu Mons v Ljubljani podelili okoljske nagrade 2004.
Nagrado za okoljski izdelek 2004 je prejelo podjetje Gorenje iz Velenja za novo generacijo
pralnih in suœilnih strojev, nagrado za okolju prijazen postopek 2004 pa dru¡ba iz istega
kraja, podjetje Esotech za zmanjœanje porabe hladilne vode. Naziv okolju prijazni podjetji
2004 sta dobili podjetji Sava Tires iz Kranja v kategoriji velikih podjetij in podjetje Polycom
Œkofja Loka v kategoriji manjœih podjetij. Zmagovalci nacionalnega razpisa se bodo spomladi
leta 2006 potegovali za evropske okoljske nagrade (European Awards for the Environment),
ki jih podeljuje Evropska komisija za okolje.
Adria Airways se bo pridru¡ila zdru¡enju Star Alliance
18. novembra je na slovesnosti v nemœkem Frankfurtu naœa letalska dru¡ba Adria Airways
skupaj s Croatia Airlines podpisala sporazum, s katerim bosta 15. decembra 2004 postali
regionalni @lanici zdru¡enja Star Alliance. S pridru¡itvijo omenjenih prevoznikov bo Star
Alliance, letalsko omre¡je za svet, v prihodnje izboljœal kakovost svojega omre¡ja, zlasti z
leti v jugovzhodno Evropo in iz nje, pri @emer se bo vloga zdru¡enja kot vodilnega zdru¡enja
letalskih prevoznikov okrepila tudi v novih in prihodnjih dr¡avah @lanicah EU. Star Alliance
¡e ponuja ve@ kakor 1.750 letov tedensko na 21 destinacij v desetih dr¡avah, ki so se EU
pridru¡ile maja letos.
Uporaba interneta na delovnem mestu
Veliko podjetij se sre@uje z resnim problemom neustrezne uporabe interneta med svojimi
uslu¡benci. Po podatkih svetovalcev za IT varnost Cobion kar 30 do 40 odstotkov uporabe
interneta na delovnem mestu ni povezane z delom. 60 odstotkov zaposlenih z dostopom
do interneta izkoriœ@a prednosti storitve za osebno rabo, kar 70 odstotkov takih obiskov
pa se dogaja med delovnim @asom. Ta statistika pa bo kmalu stvar preteklosti, saj so
podjetjem vse bolj na voljo naprave, ki nadzorujejo uporabo s programi filtriranja vsebin.
Te naprave (na primer nova naprava GateDefender 8000) lahko analizirajo tekstovno in
slikovno vsebino, tako da se lahko odkrijejo in ustavijo tudi tiste strani, ki namerno
uporabljajo samo slike, da bi se izognile filtrom. Poleg izjemnih ravni omre¡ne varnosti
takœne naprave predstavljajo œe druge prednosti za podjetja: pove@ano produktivnost, saj
zaposleni ne morejo zapravljati @asa z uporabo interneta za osebne zadeve, pomo@, da
se izognejo resnim pravnim posledicam zaradi nezavednega hranjenja nelegalnih spletnih
vsebin ter pove@ano zmogljivost lokalnega omre¡ja.
Velika Britanija na@rtuje prepoved kajenja
V sredini novembra je britanska vlada objavila predlog prepovedi kajenja v ve@ini javnih
prostorov, vklju@no z restavracijami in pubi ali bari, ki ponujajo tudi hrano. Tako naj bi
sprejeli pravi@en kompromis, ki spoœtuje pravico posameznika, da sprejema nezdrave
odlo@itve, pri tem pa ne œkoduje drugim. Prepoved kajenja naj bi se izvrœila postopoma v
naslednjih œtirih letih, @e jo bo, seveda, potrdil tudi parlament. #e bo predlog postal zakon,
bo Velika Britanija ena od redkih evropskih dr¡av, ki so prepovedale kajenje na javnih
mestih. Irska je bila prva, sledili sta ji œe Norveœka in Œvedska.

R AZVEDRILO
ime in priimek
naslov

Vsi za enega, eden za vse
Holdinœka dru¡ba Istrabenz œteje v svojih vrstah 16 ¡ensk
in 9 moœkih, kar pomeni, da od treh vogalov podpira
ne¡ni spol kar dva. Ni@ nenavadnega, kajne? Poglejmo,
kakœna je struktura ¡ensk glede na poklic, ki ga opravljajo:
tri so pomo@nice uprave, œtiri so administrativne asistentke,
preostalih sedem pa je strokovnih sodelavk. Ostane le œe
œtudentka, ki trenutno opravlja dela v ra@unovodstvu.
In @eprav sem vedno verjela, da je najlepœe delati z
moœkimi sodelavci, ugotavljam, da je naœ kolektiv tak,
kot si ga lahko samo ¡eliœ, ne glede na spol. Vsi za enega,
eden za vse. In to je tudi bistvo: mo@ sodelovanja.
Otroci v dru¡bi
Dedka Mraza
Mirella Baruca
Dedek Mraz nas je obiskal!
December je @as, ki poleg zaklju@kov prinese s seboj tudi
igrive trenutke, tople besede, lepa voœ@ila, predvsem pa:
bo¡i@na darila! Letos je otroke starœev, zaposlenih po
dru¡bah Skupine Istrabenz, Dedek Mraz obiskal dvakrat:
v ponedeljek, trinajstega, in v torek, œtirinajstega
decembra. Predstavitev pravljice "Grdi ra@ek" je v izvedbi
plesno akrobatske skupine FLIP navduœila tako otroke
kot starœe, potem pa so mladi nadobudne¡i v en glas
poklicali Dedka Mraza. Pa je bilo klic potrebno ponoviti
˘enski tim Istrabenza (od leve proti desni stojijo): Livija Jelovi@, Magda
Œturman, mag. Barbara Stegel, Klavdija Primo¡i@, Katja Virant, Sonja Long,
Jasna Tatalovi@, Mira Pinter; od leve proti desni sedijo: Mirella Baruca, Sanja
Bajec, Klavdija Ule, Maja Prodan Juri@, Irena Vincek, Ivanka Delfar Berce,
Martina Jaklji@.
NAGRADNA KRI˘ANKA
Pa ne, da se je zimsko spanje ¡e za@elo?
Hej, zbudite se, kri¡ank je bilo tokrat precej manj kot
obi@ajno!
Sre@na dobitnica nagrade pa je Martina Jaklji@, ki prejme
'potovanje za dve osebi okrog sveta' … Œalo na stran!
Nagrada je za malenkost bolj skromna, nagrajenka pa jo
bo prejela na dom.
Ker bi ¡eleli @imve@ vaœega sodelovanja, nam namignite,
kakœne uganke bi najraje reœevali. So to kri¡anke, uganke,
vpraœanja, rebusi….?
Napiœite svoje predloge in jih poœljite na naœ naslov:
Mirella.Baruca@istrabenz.si.
œe nekajkrat, preden se je na vratih prikazala bela brada:
"Ho,ho,ho, pozdravljeni, otroci. Prav vesel sem, da ste
me priœli pogledat, sedaj pa moram naprej..." A so starega
dedka otroci br¡ spomnili, da ga @aka œe zahtevna naloga:
razdelitev daril. Da je bilo vse skupaj œe slajœe, sta poskrbela
œkratka Kolinske in Fructala. Bilo je prelepo, o @emer
pri@a tudi foto utrinek.
Pred odhodom je Dedek Mraz nagovoril otroke, naj
bodo pridni, da se lahko naslednje leto spet vidimo... Pa
bo res tako? Sposodili smo si œe Dedkovo uganko, ki so
jo otroci takoj uganili. Bo œlo?
"V kotu stoji, vsa okraœena, z lu@kami je osvetljena.."
Mirella Baruca