Novi “Istrabenzov up” Evropa je ¡enskega spola

Recommendations

Info

6 AKTUALNO zagovornika enakih mo¡nosti ¡ensk in moœkih, ki bi odkrivala obstoj diskriminacije na posameznih podro@jih dru¡benega ¡ivljenja. V Sloveniji je bila institucija zagovornice oziroma zagovornika ustanovljena z ¡e omenjenim Zakonom o enakih mo¡nostih ¡ensk in moœkih, ki velja od julija 2002. Obravnava primerov, ki jih zagovornica pregleduje, je brezpla@na in neformalna, kar predvsem pomeni, da je mnenje, ki ga izda, neobvezujo@e. Kljub neformalnosti pa ima lahko mnenje INTERVJU V vsaki slu¡bi moraœ pustiti nek pe@at Od aprila letoænjega leta vodi druœbo Istrabenz plini triålanska uprava. Poleg direktorja Zorka A. Cerkvenika kot predsednika uprave sta ålana uprave œe Aldo Srabotiå, odgovoren za komercialo, in Suzana Bolåiå Agostini, ki pokriva podroåja raåunovodstva, financ in kontrolinga. Suzana je na to delovno mesto priæla iz holdinæke druœbe Istrabenz, kjer je bila pomoånica uprave za ekonomiko in strateæki razvoj. Je œenska z veliko mero odgovornosti, delavnosti, ki pravi, da je potrebno v vsaki sluœbi pustiti nek svoj peåat in se znati spopasti tudi z novimi priloœnostmi. V Istrabenz plinih ste bili imenovani za @lanico uprave pred dobrega pol leta, delovno mesto pa ste nastopili v septembru. Kako je priœlo do imenovanja uprave in katera je vaœa prednostna naloga na novem delovnem mestu? »V upravi pokrivam podro@ja ra@unovodstva, financ in kontrolinga. To mesto je v dru¡bi novo in je predvsem posledica rasti mati@ne dru¡be in pripojitev novih dru¡b v Skupino Istrabenz plini. Podro@ja, ki jih pokrivam, je potrebno standardizirati in integrirati z ostalimi odvisnimi dru¡bami ter krovno holdinœko dru¡bo Istrabenz. Na nek na@in tukaj nadaljujem delo, ki sem ga ¡e opravljala na holdingu. Ker pa sem priœla v 'prazno pisarno', moram svoje delovno mesto œe osmisliti. V Istrabenz plinih smo za@eli v tem letu s œtevilnimi projekti, ki so namenjeni notranji izboljœavi procesov in organizaciji, zato sem prevzela tudi vodenje oz. koordiniranje projekta prenove informacijskega sistema SAP ter projekt optimiranja procesov, prenove organizacije, sistematizacije delovnih mest in uvedbe stimulativnega na@ina nagrajevanja zaposlenih.« zagovornice po zgledu drugih dr¡av veliko moralno te¡o, saj si morebitni krœitelji zagotovo ne ¡elijo negativne publicitete. V Evropi je kljub pravnim aktom, ki na tak ali druga@en na@in zagotavljajo enakost moœkih in ¡ensk, pot do resni@ne enakosti œe precej dolga. Skupaj bomo morali dose@i tudi ta cilj, saj je Evropa - konec koncev - ¡enskega spola. M. Œ. Suzana B. Agostini, @lanica uprave dru¡be Istrabenz plini Kateri so glavni cilji, ki si jih je zadala nova uprava in katere so glavne naloge na vaœem podro@ju? »Eden od glavnih razlogov za oblikovanje uprave je bil, da so Istrabenz plini postali preveliki za slovenski trg. Pri skoraj vseh produktih imamo visoke tr¡ne dele¡e, ki jih moramo ohranjati. Delujemo z upoœtevanjem najviœjih standardov za varstvo okolja, kakovosti, varnosti in zdravja, obenem pa smo mo@ni tudi po kapitalski strukturi dru¡be. To so prilo¡nosti, ki jih mora nova uprava po pri@akovanju lastnikov izkoristiti. Naœ osnovni cilj je œiritev na tuje trge. Proces œiritve se je za@el lani, ko je dru¡ba od italijanskega SIAD-a odkupila Montkemijo na Hrvaœkem, ki se ukvarja s tehni@nimi plini. Na tem novem trgu ¡elimo vpeljati tudi svoj paradni produkt UNP.« Pred tremi meseci ste priœli iz holdinœke dru¡be v upravo h@erinske dru¡be. Kako je priœlo do te odlo@itve in kako je potekal prehod? Ste se v novo okolje ¡e vklopili? »Prehod v novo okolje je bil zelo postopen. Mandat @lanice uprave je za@el te@i sredi aprila, zaposlila pa sem se s 1. septembrom. Do takrat sem s polno paro
delala na holdingu in preostanek @asa izkoristila za spoznavanje nove slu¡be in dejavnosti. Plinska dejavnost je bila novost, saj je to bolj moœki svet tehnike in energetike. Je pa zelo zanimiva. Ker sem ve@ino sodelavcev poznala ¡e prej, samega prehoda v novo okolje skorajda nisem zaznala. Menim, da je prehajanje kadrov znotraj Skupine pozitivno in upam, da bo postalo praksa.« Ali lahko primerjate na eni strani delo v holdingu kot finan@ni instituciji in na drugi strani delo v Istrabenz plinih, dru¡bi, ki je s svojimi produkti in storitvami usmerjena h kon@nemu kupcu? »Med obema dru¡bama je ve@ razlik kot podobnosti. Istrabenz je strateœki holding, tukaj pa imamo povsem tr¡no dejavnost, del proizvodnje in prodaje, tako da je na@in 'slu¡enja kruha' povsem druga@en in zahteva druga@na znanja in spretnosti. To je po Banki Koper in Istrabenzu vaœa tretja zaposlitev. Kako se odlo@ite za novo spremembo in kaj vam prinaœa? »V Banki Koper sem delovala na dveh podro@jih, najprej na podro@ju kreditiranja podjetij, nato v notranji reviziji, ko smo na novo postavljali slu¡bo. Veliko spremembo sem zaznala s prihodom na Istrabenz, zdajœnji prehod pa je bil nekoliko bolj blag. Z vsako menjavo delovnega mesta nekaj pridobiœ in nekaj izgubiœ. Osebno mi je najbolj ¡al za sodelavci. Sama podpiram menjave, saj so koristne tako za dru¡bo kot za posameznika. Vedno pa moraœ za seboj pustiti nek pe@at, sicer dru¡ba od tebe nima veliko koristi. Zadovoljna sem, ko vidim da se je Istrabenz kadrovsko zelo okrepil. V holdingu se je v zadnjih letih oblikovala ekipa sodelavcev, ki lahko veliko bolj strokovno obravnava posamezna podro@ja dela. « Kakœno pa je sedaj vaœe sodelovanje s holdinœko dru¡bo Istrabenz, ko ste na drugi strani, v h@erinski dru¡bi? »Sama sem ¡e prej zagovarjala @im bolj povezovalen odnos holdinga in podrejenih dru¡b. Predvsem podro@ja, ki jih pokrivam sedaj, so prilo¡nost za taka sodelovanja in vedno skuœam delovati v tej smeri. Prav letos je Istrabenz prevzel aktivno vlogo pri prehodu na mednarodne standarde ra@unovodskega poro@anja in pri spremembah dav@ne zakonodaje. Takœni prihranki pri @asu in kadru se sicer te¡ko izmerljivi, vendar so. Dobrodoœla pa je tudi izmenjava izkuœenj na teh podro@jih, ki poteka vsakodnevno.« Zaposleni v Skupini vas poznajo predvsem kot ra@unovodkinjo, s @imer ste se ukvarjali nekaj let v svoji karieri. Delo ra@unovodje pa v œirœi javnosti ni prav dobro poznano. Kakœne so, po vaœem mnenju, lastnosti dobrega ra@unovodje? »Dober ra@unovodja mora biti natan@en in sposoben hitrega odzivanja, biti mora iznajdljiv, razgledan, znati mora logi@no razmiœljati. Dolo@ene lastnosti si lahko pridobiœ prav z delom v ra@unovodstvu.« V ra@unovodskih slu¡bah sre@ujemo v glavnem ¡enske. Je to morda zato, ker so lastnosti, ki so potrebne za dobro opravljanje tega dela, bolj pisane na ko¡o ¡enskemu spolu? »Ta poklic je res bolj ¡enski, ampak to ni pravilo. Moœki se le prej odlo@ijo za menjavo slu¡be. Delo v ra@unovodstvu jim pomeni stopnjo v karieri, znanje, ki ga pridobijo, pa jim kasneje zelo koristi. Kar zadeva lastnosti, mislim, da smo ¡enske bolj potrpe¡ljive. V ra@unovodstvu pa je veliko ponavljajo@ih se dogodkov, predvsem pri obdelavi podatkov. Kljub temu se je potrebno nenehno izobra¡evati in skrbeti za razvoj tega podro@ja. Osebno veliko bolj cenim ta poklic, odkar ga poznam.« Ali lahko torej govorimo o razlikah med moœkimi in ¡enskami na delovnem mestu? »Zelo zanimiva se mi je zdela gledaliœka predstava Jamski @lovek, ki obravnava to tematiko. Strinjala bi se s tezo, da smo ¡enske nabiralke in moœki lovci. Marsikaj lahko razlo¡imo na tak na@in. Med nami so razlike, razli@no reagiramo v situacijah, kar pa je na delovnem mestu lahko zgolj pozitivno, saj se dopolnjujemo. Mislim pa, da se meje med nami vedno bolj briœejo.« Ste ¡enska, ki je v gospodarstvu dosegla visok polo¡aj, kar je pri nas prej izjema kot pravilo. V Skupini Istrabenz ima viœji polo¡aj le direktorica APC-ja. »˘ensk na tej ravni res ni veliko, vendar imamo v Skupini Istrabenz veliko sposobnih kolegic na drugem in tretjem mened¡erskem nivoju. Nekatere od njih predstavljajo dobro zalogo kadrov za vodilna mesta, so zanesljive, zato lahko vodstvo zaradi njih mirno spi. Kljub temu se bomo za naziv '¡enskam prijazno podjetje' morali œe malo potruditi.« Zakaj je na vodilnih polo¡ajih v gospodarstvu in politiki manj ¡ensk kot moœkih? »˘enska je odgovorna in praviloma skrbi za ve@ stvari hkrati - za slu¡bo in za dru¡ino. Skoraj vedno je ¡enska tista, ki mora vle@i vse niti, podpira mo¡a in vedno ve, kje so njeni otroci. Po drugi strani ji to prinaœa dolo@ene lastnosti za uspeœno upravljanje podjetij, ki jih moœki mogo@e nimajo. #eprav statistika o zasedenosti najviœjih pozicij na slovenskem politi@nem in gospodarskem vrhu ni najbolj obetavna, se ¡enske po@asi le prebijajo navzgor.« Omenili ste dru¡ino, za katero prvenstveno œe vedno skrbijo ¡enske. Kako torej ob vseh teh zadol¡itvah uspeti tudi na delovnem mestu? Kaj bi priporo@ala ostalim ¡enskam? »S podporo dru¡ine je pot do uspeha vsekakor la¡ja. Vsaka mora sicer razviti svoj pristop do dela, ki ustreza njenemu zna@aju in ¡eljam. Spremljam kariere uspeœnih kolegic, pri @emer opa¡am, da univerzalnega recepta za uspeh ni. Mogo@e to, da so vse bolj ali manj delovne, @eprav gre pogosto tudi za splet sre@nih okoliœ@in.« Kaj pa prosti @as? S takimi zadol¡itvami si ga je zagotovo te¡ko vzeti? »Poleg dru¡ine in slu¡be si rada vzamem @as tudi zase, za dru¡enje s prijatelji. Sproœ@ajo me dobre predstave, tek in knjige. Ob tem moram poudariti, da sem dele¡na tiste podpore svoje œirœe dru¡ine, ki sem jo prej omenila, saj bi se druga@e morala kakœni stvari odpovedati. Po svoje sem privilegirana.« M. J. 7
Page 1 and 2: TISKOVINA POŒTNINA PLA#ANA PRI PO
Page 3 and 4: NOVICE Imenovana nova uprava turist
Page 5: AKTUALNO Evropa je ¡enskega spola
Page 9 and 10: INTERVJU Z dobro hrano razoro¡iœ
Page 11 and 12: ANKETA V poslovnem svetu V tokratni
Page 13 and 14: INFORMATIKA Actualovih 10 let V @as
Page 15 and 16: ENERGETIKA v gradnjo sodobnih proiz
Page 17 and 18: TURIZEM ˘ive jaslice v Postojnski
Page 19 and 20: R AZVEDRILO ime in priimek naslov

Novi “Istrabenzov up” Evropa je ¡enskega spola

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?