Novi “Istrabenzov up” Evropa je ¡enskega spola

Recommendations

Info

4 NOVICE Novi “Istrabenzov up” Nate@aj “Istrabenzov up” je namenjen pridobivanju perspektivnih kadrov za deficitarne poklice, ki jih Istrabenz znotraj svojega sistema potrebuje. Glede na to, da energetika predstavlja enega izmed naœih treh glavnih stebrov poslovanja, smo letos v Skupini iskali in tudi naœli perspektivnega mladega strokovnjaka s podro@ja energetike, obnovljivih virov energije. Ustanova, kjer se bo zmagovalec nate@aja Istrabenzov up 2004 œolal, œe ni dokon@no izbrana, v razpisu sta bili navedeni Berkeley v ZDA in Politehnika v Lausannu. Skupni prora@un, ki ga nameravamo v holdinœki dru¡bi Istrabenz nameniti leta 2005 za njegovo œolanje, znaœa 10 milijonov tolarjev, vanj pa bomo letos preusmerili tudi finan@na sredstva, ki bi jih sicer namenili za poslovna darila. Letos so 6-@lansko komisijo sestavljali prof. dr. Jo¡e Vorœi@, Fakulteta za elektrotehniko, ra@unalniœtvo in informatiko, Univerza v Mariboru, doc. dr. Saœo Medved, Fakulteta za strojniœtvo v Ljubljani, mag. Barbara Stegel, pomo@nica uprave Istrabenz, d.d., za odnose z javnostmi, dr. Dejan Paravan, direktor projektov v Istrabenz energetskih sistemih, Magda Œturman, strokovna sodelavka za kadre v Istrabenzu, predsedoval pa ji je dr. Robert Golob, direktor Istrabenz energetskih sistemov. Po objavi razpisa v septembru je v Istrabenz prispelo 23 ustreznih prijav, med katerimi je komisija na prvem zasedanju 26. oktobra izbrala 12 finalistov. Ti so bili povabljeni v kadrovsko slu¡bo Istrabenza na izdelavo osebnostnih profilov in pogovor, v katerem so jim bili predstavljeni na@rti in pri@akovanja Istrabenza glede zmagovalca nate@aja. Na drugem zasedanju 9. novembra se je komisija sre@ala z vsemi finalisti, zdru¡ila ocene, razpravljala ter izglasovala letoœnjega zmagovalca. Zmago je dodelila 26-letnemu Andreju Hrabarju, diplomantu ljubljanske Fakultete za strojniœtvo. Œtudij je zaklju@il z diplomsko nalogo “Energijsko, ekonomsko in okoljsko vrednotenje ogrevalnih sistemov v stavbah z nizko rabo energije”. Obvlada tri svetovne jezike, in sicer angleœ@ino, italijanœ@ino in nekaj nemœ@ine. Poleg œtudija se je 13 let profesionalno ukvarjal z veslanjem in na Olimpijskih igrah v Atenah zasedel deveto mesto v dvojcu brez krmarja. Istrabenz ga bo doœolal s podro@ja obnovljivih virov energije Pravlji@no vzduœje na Istrabenzovem prednovoletnem sprejemu Andrej Hrabar je letoœnji Istrabenzov up na elitnih œolah v tujini. Znanje, ki ga bo pridobil s œolanjem, bo lahko uporabil v naœi diviziji energetike oziroma v dru¡bi Istrabenz energetski sistemi. Razglasitev na prednovoletnem sprejemu Razglasitev letoœnjega “Istrabenzovega upa” je potekala zadnji @etrtek v novembru v pravlji@no okraœenih prostorih Hotela Palace. Andrej Hrabar je ob razglasitvi povedal: “Ko sem izvedel, sem bil seveda vesel, saj se brez ¡elje po zmagi nate@aja ne bi niti udele¡il. Ideja obnovljivih virov mi je zelo blizu, zato se mi je zdela to idealna prilo¡nost. Natan@nih na@rtov za prihodnost œe nismo dorekli, vendar pa gredo dogovori v smeri nekaj krajœih izobra¡evalnih ciklusov, za katere pa ni nujno, da bodo na istem kraju. Potrudil se bom, da bom po izobra¡evanju @im bolj aktivno sodeloval pri vklju@evanju obnovljivih virov energije v dru¡bo.” Ve@er je popestril program, zasnovan pod taktirko direktorice Gledaliœ@a Koper Katje Pegan, moderator je bil Gaœper Ti@. Program so popestrili plesalec Siniœa Bukinac in violinistka Anja Bukovec ter skupina Korenine, za pravlji@no vzduœje pa je poskrbela agencija Kreattiva. Gostje so se lahko ob odli@nih jedeh, ki jih je izbral lanskoletni Istrabenzov up Marko Kukanja z ekipo kuharjev Hotelov Palace, sprostili v atriju Palaca, kjer so ob raznolikih cocktailih in izbrani vrsti konjaka ter cigar prijetno kramljali. Zahvaljujemo se vsem, ki ste s svojim prihodom ve@er polepœali in popestrili. Mateja Markon@i@ in Mirella Baruca
AKTUALNO Evropa je ¡enskega spola Eno od glavnih gesel minule æiritve Evropske unije je bilo tudi “Evropa, v kateri lahko œenske igrajo novo vlogo brez kakræne koli izkljuåenosti”. ˘e v drugem @lenu Sploœne deklaracije o @lovekovih pravicah je zapisano, da je vsakdo upravi@en do u¡ivanja vseh pravic in svoboœ@in ne glede na raso, barvo, spol, jezik, vero, politi@no, narodno ali socialno pripadnost. Tudi ve@ina obstoje@ih mednarodnih konvencij in drugih pravnih dokumentov zagotavlja na@elo nediskriminacije, iz @esar je izpeljano pomembno na@elo enakosti spolov. Za zagotavljanje te enakosti pa je ena najpomembnejœih med temi dokumenti prav gotovo Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije ¡ensk, ki v drugem @lenu dr¡avam pogodbenicam nalaga, da z vsemi primernimi sredstvi, ki jih imajo na razpolago, za@nejo nemudoma izvajati politiko odpravljanja diskriminacije ¡ensk. Letos praznujemo 25. obletnico njenega sprejema, dr¡ave podpisnice pa predstavljajo ¡e kar 90 odstotkov vseh @lanic Zdru¡enih narodov. Ali imamo res razlog za slavje? Deklarativna enakost seveda œe zdale@ ne pomeni, da bo de facto enakost tudi v resnici zagotovljena tako v javnem kot tudi privatnem ¡ivljenju. Po podatkih projekta Evropske komisije je dele¡ zaposlenih ¡ensk celotnega evropskega prebivalstva (26 dr¡av, vklju@enih v raziskavo) 44-odstoten, kljub dejstvu da je vseh ¡ensk ve@ kot moœkih, to je 51 odstotkov. Slovenija je, tako kot ostale na novo pridru¡ene @lanice EU, nekje v povpre@ju po odstotku zaposlenih ¡ensk. Zanimivo je, da je ta odstotek precej ni¡ji v Œpaniji, Gr@iji in Italiji, in sicer 38-odstoten. V politi@nem ¡ivljenju in procesih odlo@anja v EU so ¡enske œe danes zastopane v precej majhnem œtevilu. V Evropskem parlamentu je namre@ 70 odstotkov moœkih poslancev, v Evropski komisiji pa kar 76 odstotkov. V nacionalnih vladah sicer vidimo lep trend ve@anja enakosti med spoloma predvsem v severnoevropskih dr¡avah, ki pa ga, ¡al, zni¡ujejo ostale dr¡ave, vklju@no s Slovenijo z le eno novo ministrico. Evropsko povpre@je odstotka ¡ensk v nacionalnih vladah je tako le borih 24 odstotkov. Tudi v gospodarstvu niso ¡enske na ni@ bolj zavidljivih polo¡ajih: odstotek ¡ensk na vodilnih mestih je le 30-odstoten, Slovenija pa je s svojimi 29 odstotki celo rahlo pod evropskim povpre@jem. Enakost ¡ensk in moœkih v EU Evropska unija je v Amsterdamski pogodbi kot eno svojih temeljnih na@el zapisala enakost ¡ensk in moœkih, v njenem pravnem redu pa lahko najdemo kar nekaj obveznih pravnih aktov (direktiv), v katerih poudarjajo pomembnost: na@ela enakega pla@ila za enako delo in delo enake vrednosti ne glede na spol; na@ela enakega obravnavanja moœkih in ¡ensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega izobra¡evanja in napredovanja ter delovnih pogojev; prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu ter uvedbe sankcij v primerih diskriminacije; ustanovitev nacionalnih institucij, ki bodo pristojne za uveljavljanje enakih mo¡nosti; na@ela enakega obravnavanja moœkih in ¡ensk v zadevah socialne varnosti; na@ela enakega obravnavanja moœkih in ¡ensk, ki se ukvarjajo z dolo@eno dejavnostjo, vklju@no s kmetijstvom, ali pa so samozaposleni, ter varstva samozaposlenih ¡ensk med nose@nostjo in materinstvom; izboljœanja zdravja in varnosti pri delu za nose@e ¡enske in za delavke, ki so nedavno rodile, ter za matere, ki œe dojijo; usklajevanja dru¡inskega in poklicnega ¡ivljenja; ter integracije na@ela enakosti spolov v vse predpise, politike in aktivnosti. Ob vsem tem je treba poudariti, da so direktive obvezni pravni akti Evropske unije, ki jih morajo dr¡ave @lanice uveljaviti v svojih nacionalnih zakonodajah, na@in njihove uveljavitve pa je prepuœ@en dr¡avam samim. Konec leta 2000 je Evropska komisija sprejela œe Program Skupnosti okvirne strategije za enakost spolov za obdobje od 2001 do 2005, ki opredeljuje prednostna podro@ja delovanja EU pri zagotavljanju enakosti spolov v razli@nih aspektih dru¡benega ¡ivljenja in pri odpravljanju stereotipov. Slovenija je zagovornica enakih mo¡nosti Slovenija je v @asu pristopnih pogajanj k Evropski uniji uskladila svojo nacionalno zakonodajo s pravnim redom EU. Na@elo enakih mo¡nosti ¡ensk in moœkih in prepoved diskriminacije zaradi spola je tako v Sloveniji uveljavljeno v dveh zakonih, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o starœevskem varstvu in dru¡inskih prejemkih ter v posebnem zakonu, ki obravnava enakost spolov na vseh podro@jih dru¡benega ¡ivljenja ¡ensk in moœkih (Zakon o enakih mo¡nostih ¡ensk in moœkih). Slovenija je bila hkrati ena prvih tranzicijskih dr¡av, ki je posebno pozornost posve@ala podro@ju ¡enskih politik in politik enakosti spolov. Potreba po spremljanju polo¡aja ¡ensk in prepre@evanja njihove diskriminacije in marginalizacije je privedla do zahteve o ustanovitvi samostojnega medresornega vladnega telesa leta 1992, imenovanega Urad za ¡ensko politiko. Leta 2001 pa je bil ustanovljen Urad za enake mo¡nosti, ki je prevzel naloge Urada za ¡ensko politiko. Politika enakih mo¡nosti, za katero se zavzema Urad, si prizadeva odpraviti kakrœno koli omejevanje ali izklju@evanje zgolj na podlagi spola. V tem duhu tudi oblikuje in sprejema sklepe, ki slu¡ijo spodbujanju dejanske enakosti med spoloma in spreminjanju tistih kulturnih in socialnih vzorcev, ki ohranjajo diskriminacijo. V mnogih dr¡avah Evropske unije so v ta namen ustanovili posebno institucijo zagovornice oziroma 5
Page 1 and 2: TISKOVINA POŒTNINA PLA#ANA PRI PO
Page 3: NOVICE Imenovana nova uprava turist
Page 7 and 8: delala na holdingu in preostanek @a
Page 9 and 10: INTERVJU Z dobro hrano razoro¡iœ
Page 11 and 12: ANKETA V poslovnem svetu V tokratni
Page 13 and 14: INFORMATIKA Actualovih 10 let V @as
Page 15 and 16: ENERGETIKA v gradnjo sodobnih proiz
Page 17 and 18: TURIZEM ˘ive jaslice v Postojnski
Page 19 and 20: R AZVEDRILO ime in priimek naslov

Novi “Istrabenzov up” Evropa je ¡enskega spola

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?