SLOVENSKI ALPINIZEM 2006

Tina v spodnjem delu smeri Eternal Flame (Trango Nameless Tower),
foto: Tanja Grmovšek
plate, pa smo
bile na terasi.
Pričakala nas
je v snežnem
metežu, a je
kmalu posijalo
večerno sonce
in nas v družbi
štirih mladcev
p o č a s i
z a z i b a l o
v spanec.
Naslednji dan
je pripadel
Tanji. Takrat
se je smer
Eternal Flame
šele začela, in to divje! Lažjemu raztežaju je sledila nihajna prečka
oziroma žimarjenje po starih vrveh do vznožja lepe poči. Kar za štiri
raztežaje je je bilo, včasih se je razcepila v dve in postajala z vsakim
raztežajem težja. Napredovale smo tehnično, počasi, vreme se je vsake
pol ure spremenilo. Sonce, močan veter, sneženje ... Sledila sta še dva
najzahtevnejša, rahlo previsna raztežaja in Tanja je bila tako zatopljena
v plezanje, da sploh ni opazila snežnega meteža, s Sandro pa sva se na
sidriščih tresli od mraza. Že pod polico, na kateri smo načrtovale bivak,
nas je ujela noč. Premraženo do kosti in na smrt utrujeno me je tolažila
samo še misel na bivak za devet oseb. Potem pa veliko razočaranje:
polica je bila zasuta z zmrznjenim peskom in kamni in šele po dveh
urah razbijanja s cepinom smo si uredile približno spodobno poličko
za nočni počitek. Zjutraj je naju s Tanjo zbudil vonj po topli kavi;
Sandra je namreč že topila sneg in pripravljala zajtrk. Ta dan je bil njen
in morale bi priti na vrh. A pred nami so bili še težki raztežaji in Sandra
je morala dati vse od sebe, da nas je v poznem popoldnevu pripeljala
do lažjega sveta malo pod vrhom. Še štirje raztežaji mešanega terena,
ki sem ga prevzela jaz, in malo po osmi zvečer sem s solzami v očeh
37