SLOVENSKI ALPINIZEM 2006

40
odpravo pod Trange in je moj Martin v sekundi, ko sem mu zaupala
svojo željo, rekel: »Seveda,« kmalu pa se nama je pridružila še Tina,
sem bila odločena, da grem. Vztrajnima in močnima plezalkama v
»primernih letih« mi je bilo dano prikazati prijetno stran družine -
moje doma in nas treh tam nekje ... Dogovori, odločitve, vdanost.
Mislim, da je veliko skupnega!
Letošnjo pomlad, ko so bile priprave na vrhuncu, sem pogoltnila
marsikatero opazko tistih, ki so mi morda zavidali. Bila je sončna
nedelja, jaz pa nisem bila v steni, ampak doma z družino. Odpravljali
smo se na praznovanje sinovega rojstnega dne. V rokah sem nesla
torto, kot se za tak praznik spodobi, in ko smo se sprehodili mimo
»polne« klopce, mi je priplavalo do ušes: »Ja kdaj je pa ta našla čas
za to?« Namenila sem jim najprijaznejši pogled in nasmeh, kar jih
moja mimika zmore! Nekaj moči se skriva tudi v meni! Morda je
naša družina dostikrat podrejena mojim željam in ciljem, toda vsi so
povezani s preživljanjem prostega časa v naravi, v kateri smo veliko
skupaj. Verjetno celo več kot »normalne« družine. Težave? Marsikaj
se da rešiti in izpeljati s pogovorom in dobršno mero potrpežljivosti.
Pa kaj se ne dogaja vse to tudi v steni? Komaj čakam dne, ko mi bo
moj otrok rekel, kot jaz nekoč svoji mami: »Mami, ali bi lahko ... veš
...«
Aleksandra Voglar