Roman

Janja Žagar, predsednica odbora za
razvoj podeželja:
Kar se tiče kmetijstva – ki pa je le del
celotnega področja razvoja podeželja – naj
bi odbor dal poudarek tudi na značilne
majhne zasavske kmetije, njihovo slabo
starostno in izobrazbeno strukturo.
Poiskati bo potrebno možnosti za
olajšanje pogojev dela in preživetja v
obstoječi dejavnosti: objekti, oprema,
stroji in pripomočki, proizvodni
potencial v kmetijski dejavnosti, ureditev
infrastrukture. Za aktivno poklicno
življenje na podeželju se možnosti za
majhne kmetije odpirajo tudi v razširitvi
njihove dejavnosti na nova področja,
kot so dopolnilne in dodatne dejavnosti
na kmetiji. To bo omogočilo ohranitev
obdelanosti površin vsaj v dosedanjem
obsegu, obstoj kmetij in aktivnega življenja
na podeželju. Potrebno bo tudi povezovanje
podeželja z mestom: tako v smislu razvoja
storitvenih obrti in podobnih dejavnosti
kot tudi v razvoju ponudbe za preživljanje
prostega časa na podeželju.
šest članov. Odbori bodo kot strokovna
telesa dejavno vključeni v pripravljanje
regionalnega razvojnega programa, saj
bodo na svojih področjih dela krojili
strokovne podlage za izvedbene načrte.
Tako kot za svet regije bo Regionalni center
za razvoj tudi za regionalni razvojni svet in
odbore opravljal administrativna, tehnična
in strokovna opravila.
Zasavski razvojni parlament
Ducat članov v regionalnem razvojnem
svetu je predstavnikov posameznih občin.
Poleg vseh šestih županov so to še Branko
Majes iz Hrastnika, Vera Žlabrovec iz Litije,
Franc Kadunc iz Radeč, Tomaž Gradišek iz
Šmartna pri Litiji, Igor Drobež iz Trbovelj
in Branko Omahne iz Zagorja.
Predstavniki gospodarskih združenj
Rado Perger, predsednik odbora za
gospodarstvo:
Naloga regionalnega razvojnega
programa je, da se uskladijo razvojni
cilji na posameznih področjih,
pomembnih za skladen razvoj regije, in
določijo instrumenti ter viri za njihovo
uresničevanje.
Problem Zasavja je, da – kljub
določenemu napredku – tudi na
gospodarskem področju še znatno zaostaja
za slovenskim povprečjem. Zato naj bi naš
odbor za izhodišče dela postavil usklajeno
regionalno vizijo za obdobje od 2007 do
2013 ter sprejete razvojne prioritete. Na
tej osnovi bi določil cilje in programske
pristope za njihovo uresničevanje na
gospodarskem področju. S strokovnimi
podlagami za izvedbeni načrt
regionalnega razvojnega programa na
gospodarskem delu – ob pripravljenosti za
zagotavljanje čim boljše sinergije znotraj
odbora in med odbori – naj bi prispeval,
da bi se zasavska regija v tem obdobju pri
najpomembnejših gospodarskih kazalnikih
približala slovenskemu povprečju.
zasavske regije so Mirko Mastnak, Oton
Muzga, Peter Kolander in Jože Ule iz
območnih obrtnih zbornic Hrastnik,
Litija, Trbovlje in Zagorje, območno
gospodarsko zbornico pa zastopajo Marko
Agrež, Aleš Berger, Zdenko Fritz, Sonja
Klopčič, Rado Perger, Jože Smrkolj,
Roman Strgar in Miroslav Štrajhar, vodilni
možje in žene Termoelektrarne Trbovlje,
Rudnika Trbovlje-Hrastnik, Banke Zasavje,
Združenja podjetnikov Zasavja, Območne
zbornice Zasavje, Eti Elektroelementa
Izlake, Steklarne Hrastnik in Svee Zagorje.
Sindikate, nevladne organizacije in
druge partnerje v svetu zastopajo Ljubo
Cvar iz zasavskega območnega sveta Zveze
svobodnih sindikatov Slovenije, Vinko
Logaj iz Šole za ravnatelje, Polona Siter
Drnovšek iz Mladinskega centra Trbovlje,
Danica Slapar iz Zdravstvenega doma
Nov zakon, novi sveti, nov program • stran 7
Lijana Vidic Ristič, predsednica
odbora za človeške vire:
Razvoj človeških virov je eden
najpomembnejših elementov, ki prispeva
k dvigu konkurenčnosti regijskega
gospodarstva. Ključni problem na
tem področju je v Zasavju nedvomno
prenizka stopnja izobraženosti
oziroma usposobljenosti prebivalstva
– tako zaposlenih kot tudi brezposelnih,
nezadostno razvit trg dela, na katerem
obstaja veliko strukturno neskladje med
potrebami delodajalcev in ponudbo
na strani iskalcev zaposlitve. Soočamo
se tudi s slabo razvito podjetniško
miselnostjo, kar se odraža v nizkem številu
novoustanovljenih poslovnih subjektov.
Vse to posledično vodi do visoke stopnje
brezposelnosti in do slabših življenjskih
možnosti prebivalstva.
Zato si bo odbor za razvoj človeških
virov prizadeval pripraviti takšne
predloge regionalnega razvojnega
programa, ki bodo usmerjeni predvsem
v dva problemska sklopa. Prvi je večja
vključenost prebivalstva v vseživljenjsko
učenje, s katerim lahko pospešimo
večjo prožnost in odzivnost sistema
izobraževanja in usposabljanja, kar bo
dolgoročno zagotovilo ravnovesje med
ponudbo in infrastrukturo izobraževanja
ter zahtevami gospodarstva in trga
dela. Drugi sklop pa je priprava takšnih
razvojnih projektov, ki bodo povečali
zaposljivost prebivalstva, pospešili razvoj
regionalnega oziroma lokalnih trgov dela
in povečali konkurenčnost zasavskega
gospodarstva.
Pogovor s predsednikom Regionalnega
razvojnega sveta zasavske regije Zdenkom
Fritzom – kaj pričakuje od dela v tem
organu in kjer vidi zasavske razvojne
priložnosti – si lahko preberete na portalu
E-revir, ki ga najdete na spletnem naslovu
www.erevir.si.