Zasavske srednje šole Okoljevarstvene pobude Monografija o Zasavju
marec - Regionalni center za razvoj Zasavje
marec - Regionalni center za razvoj Zasavje
- No tags were found...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Poštnina plačana pri pošti<br />
1410 Zagorje ob Savi<br />
Hrastnik ∙ Litija ∙ Radeče ∙ Šmartno ∙ Trbovlje ∙ Zagorje<br />
REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ • ISSN 1581-9957 • WWW.RCR-ZASAVJE.SI • MAREC 2005 • LETNIK VII • ŠT.1<br />
<strong>Zasavske</strong> <strong>srednje</strong><br />
<strong>šole</strong><br />
<strong>Okoljevarstvene</strong><br />
<strong>pobude</strong><br />
foto Roman Rozina<br />
<strong>Monografija</strong> o<br />
<strong>Zasavju</strong>
Potrebujete<br />
prostor za<br />
udejanjanje<br />
vaših<br />
podjetniških<br />
idej?<br />
Če stopate na<br />
to pot, vam v<br />
podjetniškem<br />
inkubatorju<br />
ponujamo<br />
prostore za<br />
opravljanje<br />
dejavnosti.<br />
Z NAJNIŽJIMI<br />
NAJEMNINAMI!<br />
Prostori v<br />
RR centru<br />
(Podvine 36,<br />
Zagorje)<br />
in v<br />
proizvodnoposlovni<br />
zgradbi<br />
nekdanje Iskre<br />
(Gabrsko 12,<br />
Trbovlje)<br />
so povsen<br />
preurejeni<br />
in imajo vso<br />
potrebno<br />
infrastrukturo.<br />
Za dobro mero<br />
bomo dodali<br />
še svetovalno,<br />
administrativno<br />
in pravno<br />
pomoč.<br />
REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ d.o.o.<br />
Podvine 36, 1410 Zagorje ob savi,<br />
tel. : +386 (0) 3 56 60 500
Uvodnik<br />
Tokrat vas pozdravljamo z več temami<br />
s področja kulture, kot je običajno. V <strong>Zasavske</strong>m<br />
muzeju so zaokrožili nekatera<br />
vedenja o zasavskih slikarjih, radi pa bi<br />
tudi zbirko njihovih del. Slikar in lastnik<br />
mnogih talentov Franci Kopitar na takšno<br />
zaokroženo predstavitev še čaka, je pa bilo<br />
v galeriji Medija moč videti bolj naključen<br />
izbor njegovega ustvarjanja. Trboveljski gledališčniki<br />
kljub častitljivi obletnici ostajajo<br />
mladostni, po slovenskih kinematografih je<br />
zaokrožil film Ruševine, pod katerega sliko<br />
se je podpisal Simon Tanšek, sredi marca<br />
bomo predstavili monografijo o <strong>Zasavju</strong>,<br />
obeta se zanimivo poletno ulično dogajanje<br />
v režiji Mat kultre.<br />
Nekateri načrtovani projekti uničevanja in<br />
hranjenja odpadkov so spodbudili družbena<br />
gibanja, da pa bi široko gibanje postala tudi<br />
inovativnost, se na tukajšnji gospodarski<br />
zbornici trudijo že devet let. Učenci in dijaki<br />
se odločajo, kje bodo iskali prihodnja znanja:<br />
medse jih vabijo tudi vse štiri zasavske<br />
<strong>srednje</strong> <strong>šole</strong>.<br />
Inovativna družba<br />
Devetič priznanja inovatorjem<br />
Kazalo<br />
5<br />
Evropski socialni sklad<br />
Za večjo družbeno enakost<br />
12<br />
Lobistična pisarna<br />
Kako daleč je Bruselj<br />
18<br />
O tem in še marsičem v tokratnem Razvoju.<br />
Hvala vsem, ki ste ga pomagali oblikovati;<br />
tistim, ki bi se nam pridružili, pa prijazno<br />
vabilo k vsakršnemu sodelovanju.<br />
Časopis je brezplačno v branje postavljen<br />
na različnih javnih mestih, njegovo vsebino<br />
pa si lahko vedno ogledate tudi na spletni<br />
strani www.rcr-zasavje.si.<br />
Zasavski slikarji<br />
Samosvoja likovna govorica<br />
Odlagališče v Šmartnem<br />
Po koliko je radioaktivnost<br />
21<br />
26<br />
Razvoj podeželja<br />
Po poteh dediščine<br />
28<br />
Izdajatelj: Regionalni center za razvoj d.o.o.<br />
Podvine 36<br />
1410 Zagorje ob Savi<br />
Urednik: Roman Rozina<br />
Telefon: 03-56-60-515<br />
e-mail: roman.rozina@rcr-zasavje.si<br />
Oblika: Nataša Gala<br />
Mat kultra<br />
Na pragu veliko dogajanja<br />
32<br />
Tisk: Piramida Zagorje<br />
Naklada: 3000 izvodov<br />
ISSN 1581 - 9957<br />
Elektronski razvoj: www.rcr-zasavje.si<br />
ISSN 1581 - 9965<br />
Na odru Svobode<br />
Gledališka dejanja in slike<br />
36<br />
Časopis Razvoj je brezplačen
Odmevanje<br />
Miro Pirnar, direktor<br />
Kako v Trbovljah<br />
vendarle ni vse črno<br />
Fonzi<br />
Dvesto let rudnika Trbovlje<br />
Razvoj september 2004<br />
Jurij Kolenc, vodja projekta<br />
Pomembni smo vsi skupaj<br />
Razvoj december 2004<br />
Razvoj december 2004<br />
Jure Nagode v članku Kako v Trbovljah<br />
vendarle ni vse črno napačno navaja, da<br />
ima v poslovnem objektu na Nasipih poslovne<br />
prostore tudi Biro Pirnar in Savšek.<br />
Družba Pirnar & Savšek, Inženirski biro,<br />
ima svoje poslovne prostore še vedno na<br />
Cesti 9. avgusta 48 v Zagorju ob Savi.<br />
Povabilo<br />
V zasavskih krajih, v spominih Zasavčanov,<br />
žive številne bajke, vraže, zgodbe,<br />
običaji, verovanja, uroki, izštevanke,<br />
legende, pesmi, miti… veliko tega, kar s<br />
svojskim, pravljičnim jezikom govori o<br />
tem, kakšni smo tudi bili in še smo.<br />
Delci bogastva iz posode duha in življenja<br />
so se ohranili, praviloma razmetani<br />
kot spomin v neštetih glavah, redkeje<br />
kot fizični zapis: v različnih zbornikih,<br />
šolskih raziskovalnih nalogah, v rokah<br />
zbiralcev…<br />
V časopisu Razvoj smo že kdaj doslej,<br />
v prihodnje pa bomo bolj načrtno objavljali<br />
zapise, ki nam jih boste posredovali.<br />
Ker gre za verjetno najbolj žlahtne delce<br />
našega preteklega življenja, brez katerih<br />
je podoba Zasavja oropana mnogih prijaznih<br />
barv, okusov, vonjev.<br />
Sestavljajmo skupaj tudi takšno podobo<br />
Zasavja!<br />
Irena Ivančič Lebar je ob dvestoletnici<br />
rudnika Trbovlje predstavila knjigo Zasavski<br />
premogovniki danes in nikoli več,<br />
njen članek pa preberemo tudi v reviji Razvoj.<br />
Lepe misli, lepo sestavljen članek in<br />
knjiga z vsemi zgodovinskimi podatki,<br />
ugotovitvami in spoznanji. Do tu vse lepo<br />
in prav! Ampak, da se zgodovina ukvarja z<br />
napovedovanjem bodočnosti mi pa ne gre<br />
v mojo preprosto glavo. Moje knapovsko<br />
znanje je precej drugačno, in upam si trditi,<br />
da se njene preroške besede ne bodo nikoli<br />
uresničile.<br />
Človek bo v bližnji prihodnosti porabil<br />
zaloge danes tako hvaljene nafte. Atom se<br />
človeku kljub močnemu razvoju znanosti<br />
ne zdi prav prijazen. Obrniti se bo moral<br />
na stari dobri premog. In kje ga bo našel?<br />
V <strong>Zasavju</strong> prav gotovo! Vse stare Trbovlje<br />
ležijo na samem premogu.<br />
Seveda bo potreben poseg tako v naravo<br />
kot tudi v samo mesto. Izseliti bo treba prebivalce<br />
in sodobna strojna mehanizacija in<br />
novi rudarji bodo lahko z malo truda prišli<br />
do velikih zalog premoga. Zeleni bodo že<br />
danes zavpili svoj veliki NE, toda znanost<br />
bo v prihodnje napredovala in odžvepljevanje<br />
tega premoga bo zelo, zelo majhen<br />
problem. Tudi središče Hrastnik, zlasti najvišje<br />
stolpnice, so grajene na samem rjavem<br />
premogu prve kvalitete.<br />
Starim knapom torej adijo, novim pa še<br />
naprej srečno! Zanamci se bodo, ko Slovenci<br />
ne bomo imeli več lastne energije,<br />
spomnili, da spijo na premogu. Takrat bodo<br />
v <strong>Zasavju</strong> spet knapi, sodobni in napredni.<br />
Pisali bodo novo zgodovino, ki bo temeljila<br />
na stari, dvestoletni, ki so jo do danes pisali<br />
rodovi preprostih, srčnih knapov. Tudi zato<br />
bo za vselej ostal naš rudarski SREČNO!<br />
Vaša mnenja in odzive na objavljene članke objavljamo v povzetkih – kolikor nam<br />
omogoča prostor – oziroma tiste dele vaših pisem, ki se nanašajo na v Razvoju objavljene<br />
članke. Za druge članke, komentarje, zgodbe je potreben poprejšnji dogovor<br />
z urednikom.<br />
Ana Režun v članku o gradnji Varstveno<br />
delovnega centra piše, da je bil projekt slabo<br />
zasnovan, brez detajlov in površno, brez<br />
upoštevanja naročil uporabnika. Zaradi<br />
tega ni bilo mogoče uporabiti kakovostnejših<br />
gradbenih materialov pri izvedbi strehe<br />
in fasade. Kot vodja projekta in avtor arhitekturnega<br />
dela objekta sem prisiljen odgovoriti<br />
na takšna natolcevanja.<br />
Projekt je bil zasnovan v letu 2000, po<br />
takrat veljavni zakonodaji za gradnjo tovrstnih<br />
objektov. Izdelan je bil na osnovi<br />
podpisane projektne naloge, potrdilo ga je<br />
pristojno ministrstvo in je bil potrjen tudi<br />
na reviziji.<br />
V drugem odstavku avtorica pravilno navaja<br />
– s tem pa prihaja v nasprotje s samo<br />
seboj – da je bilo potrebno celoten projekt<br />
poceniti na zahtevo pristojnega ministrstva,<br />
ki nastopa kot investitor objekta. Izdelan je<br />
bil predlog za pocenitev, ki se je nanašal<br />
predvsem na spremembe naslednjih izvedb:<br />
balkonske konstrukcije vhodnega<br />
nadstreška strešne kritine, fasadne obloge<br />
in talne obloge v vhodni avli sončne zaščite<br />
s screeni.<br />
Balkonska konstrukcij a se je iz jeklene<br />
spremenila v armiranobetonsko. Vhodni<br />
nadstrešek se je iz alu brisolejev spremenil<br />
v kombinacijo jeklo-steklo. Strešna kritina<br />
iz bakrene pločevine se je zamenjala s<br />
trapezno, pocinkano in barvano pločevino.<br />
Prezračevana fasada iz visokotlačnih fasadnih<br />
plošč Trespa in opečnih plošč se je<br />
nadomestila s klasično termoizolirano fasadno<br />
oblogo. Tlak iz kamnitih plošč v avli<br />
se je nadomestil s keramičnimi ploščicami.<br />
Ukinila se je sončna zaščita iz električno<br />
vodenih (avtomatiziranih) screenov.<br />
Vse te spremembe (pocenitve) so bile<br />
torej potrebne, da je Ministrstvo za delo,<br />
družino in socialne zadeve nazadnje potrdilo<br />
investicijski program.<br />
Objekt je kljub temu eden najsodobnejših<br />
v državi. V januarju je bil izbran tudi za<br />
predstavitev arhitekturnih dosežkov v letih<br />
2002-2004 in razstavljen na razstavi v<br />
Cankarjevem domu v Ljubljani.<br />
Odmevanje • stran 4
Inovativna družba<br />
Igor Prodan<br />
Že devetič priznanja<br />
inovatorjem<br />
Da bi bilo podjetje uspešno, mora biti inovativno. Raziskave so pokazale,<br />
da so podjetja, ki so sposobna uporabiti inovacije za diferenciacijo<br />
svojih proizvodov ali storitev, v povprečju dvakrat bolj dobičkonosna od<br />
ostalih. Poleg profesionalne inovacijske dejavnosti, ki je za vsako podjetje<br />
specifična, je potrebno v zasavskih podjetjih v večji meri razviti tudi sistem<br />
množične inovacijske dejavnosti, da bodo vsi zaposleni v podjetju vzpodbujeni<br />
k razmišljanju o izboljšavah, podajanju predlogov za izboljšave in<br />
realizaciji predlogov; vse z namenom, da se povečata uspešnosti podjetja<br />
in zadovoljstva zaposlenih.<br />
Območna gospodarska zbornica Zasavje<br />
v okviru promoviranja in spodbujanja razvoja<br />
inovacijske dejavnosti v <strong>Zasavju</strong> že<br />
od leta 1996 podeljuje priznanja in diplome<br />
inovacijam in inovatorjem v <strong>Zasavju</strong>.<br />
Njena akcija, katere cilj je uveljavljati in<br />
razvijati inovacijsko dejavnost v regiji, je<br />
medtem že prerasla lokalni okvir in postala<br />
vseslovenska.<br />
Da bi spodbujanje inovacijske dejavnosti<br />
v zasavskih podjetjih še nadgradili, je Območna<br />
gospodarska zbornica Zasavje skupaj<br />
z Regionalnim tehnološkim centrom<br />
Zasavje v drugi polovici lanskega leta pristopila<br />
k raziskovalni nalogi Pospeševanje<br />
inovacijske dejavnosti na osnovi primerov<br />
najboljše poslovne prakse.<br />
Raziskovalna naloga je razdeljena na tri<br />
faze. V prvi, ki se je končala letošnjega februarja,<br />
smo na podlagi študija literature s<br />
področja pospeševanja inovacijske dejavnosti<br />
in na podlagi treh v slovenskih podjetjih<br />
opravljenih študij pripravili model<br />
pospeševanja inovacijske dejavnosti. Ta<br />
vključuje konkretne in podrobne napotke<br />
za uvajanje inovacijske dejavnosti v podjetju.<br />
V drugi fazi bomo pripravili osnutke<br />
dokumentov, potrebnih ob uvajanju inovacijske<br />
dejavnosti: osnutek inovacijskega<br />
pravilnika, osnutek obrazca za prijavo<br />
inventivnega predloga,… in podroben terminski<br />
načrt za uvajanje spodbujanja inovacijske<br />
dejavnosti v testnem podjetju iz<br />
zasavske regije. Vsako podjetje, ki se bo<br />
odločilo za spodbujanje inovacijske dejavnosti,<br />
si bo osnutke dokumentov prilagodilo<br />
po svojih potrebah.<br />
V tretji fazi bomo predlagani model pospeševanja<br />
inovacijske dejavnosti implementirali<br />
v testnem podjetju, pri čemer<br />
bomo sledili sprejet terminski načrt in uporabili<br />
osnutke dokumentov, pripravljenih v<br />
drugi fazi.<br />
Raziskovalna naloga Pospeševanje inovacijske<br />
dejavnosti na osnovi primerov<br />
najboljše prakse bo zaključena ob koncu<br />
leta 2005: takrat bomo podrobneje predstavljeni<br />
tudi njene rezultate.<br />
Letošnji zmagovalci<br />
Območna gospodarska zbornica Zasavje<br />
je 27. januarja 2005 na svečani prireditvi v<br />
Delavskem domu Trbovlje že devetič zapored<br />
podelila priznanja in diplome inovacijam<br />
in inovatorjem v <strong>Zasavju</strong>. Komisija za<br />
inovacije pri Območni gospodarski zbornici<br />
Zasavje je pod vodstvom mag. Andreja<br />
Pušnika ocenila vse prispele inovacijske<br />
prijave: tokrat jih je bilo trideset, njihovo<br />
avtorsko pa pripada 42 inovatorjem.<br />
Pospeševanje inovacijske dejavnosti<br />
Gospodarske okoliščine so takšne, da<br />
moramo tudi v <strong>Zasavju</strong> ustvariti in izrabiti<br />
vse inovacijske priložnosti. Zasavje nima<br />
veliko izbire: nadoknaditi mora zaostanek<br />
za drugimi regijami ali pa bo postalo samo<br />
spalna regija. Pri tem je lastna invencijskoinovacijska<br />
dejavnost za podjetja ključnega<br />
pomena, saj inovacije rešujejo neposredne<br />
probleme v podjetju.<br />
Območna gospodarska zbornica Zasavje<br />
je skupaj z Regionalnim tehnološkim centrom<br />
Zasavje pristopila k raziskovalni nalogi<br />
Pospeševanje inovacijske dejavnosti<br />
na osnovi primerov najboljše prakse. S tem<br />
želimo zasavskim podjetjem pomagati pri<br />
izboljšanju njihovega konkurenčnega položaja.<br />
foto Roman Rozina<br />
Že devetič priznanja inovatorjem • stran 5
Tretje zlato priznanje so prejeli inovatorji<br />
Matej Novak, Matej Habjan in Gabriel Ribarski<br />
iz družbe Oria Computers iz Zagorja<br />
za inovacijo E-sypoll – sistem za podporo<br />
in izvedbo glasovanja ter anketiranja.<br />
E-sypoll je celovit sistem za podporo<br />
glasovanju in anketiranju na različnih prireditvah.<br />
Namenjen je vsem, ki bi radi čim<br />
hitrejši zajem in obdelavo podatkov, saj<br />
zagotavlja zajem podatkov v realnem času<br />
in izvajanje glasovanja neposredno na poslovnem<br />
dogodku. Rešitev je uporabna pri<br />
izvedbi glasovanja na prireditvah, skupščinah<br />
delničarjev, izvedbi anket, merjenju<br />
zadovoljstva kupcev, izvedbi vzporednih<br />
volitev in povsod tam, kjer želimo hiter in<br />
točen rezultat pri velikemu številu vprašanih.<br />
Inovatorji so se predstavili tudi na novinarski konferenci<br />
Na osnovi pravilnika o podeljevanju priznanj<br />
in diplom inovacijam v <strong>Zasavju</strong> ter<br />
v njem opredeljenih kriterijev je komisija<br />
sklenila, da za leto 2004 podeli tri zlata, tri<br />
srebrna in štiri bronasta priznanja, dvanajst<br />
predlogov pa je nagradila z diplomami. V<br />
devetih letih se je tako na razpise zbornice<br />
odzvalo že 260 inovatorjev z 221 predlogi.<br />
Zlato priznanje so prejeli inovatorji Viktor<br />
Martinčič, Uroš Kovač, Darko Kos in<br />
Franc Pikl iz delniške družbe Eti Izlake za<br />
inovacijo Razvoj <strong>srednje</strong>napetostnega talilnega<br />
vložka VV-THERMO. Namenjen je<br />
zaščiti <strong>srednje</strong>napetostnih vodov, transformatorjev,<br />
motorjev, stikalnih in podobnih<br />
naprav pred termičnimi in dinamičnimi posledicami<br />
tokov, ki po amplitudi in trajanju<br />
presegajo dovoljeno vrednost. Uporabljajo<br />
se pri nazivnih napetostih od treh do 36 kilovoltov.<br />
V fazi razvoja je bila velika pozornost<br />
namenjena sestavi talilnega elementa, s čimer<br />
so bile dosežene primerljive oziroma<br />
nižje izgubne moči od konkurenčnih proizvajalcev.<br />
Pomembno novost predstavljajo<br />
izvedbe talilnih vložkov s TERMO<br />
sprožnikom. Njegova posebnost je, da<br />
ne deluje le v primeru pregretja talilnega<br />
vložka, ampak tudi v primeru prekomernega<br />
segrevanja le-tega ali okolice. Omenjeni<br />
sprožnik omogoča tudi razširitev uporabe<br />
na področje stikalnih celic, kjer Eti do sedaj<br />
še ni bil prisoten.<br />
Za podjetje predstavlja inovacija veliko<br />
pridobitev, saj uvršča Eti med vodilne<br />
foto Roman Rozina<br />
proizvajalce <strong>srednje</strong>napetostnih talilnih<br />
vložkov na svetu. Glede na funkcionalnost<br />
izdelka in cenovno primerljivost predvidevajo,<br />
da se bo v naslednjih nekaj letih prodaja<br />
povečala za sto odstotkov.<br />
Za inovacijo Vodno hlajenje kamere v<br />
rotacijski peči je zlato priznanje prejela<br />
skupina, ki jo sestavljajo mag. Leopold<br />
Povše, Boris Zagoričnik in Boštjan Cilenšek<br />
iz trboveljske družbe Lafarge cement.<br />
Za nadzor rotacijske peči v družbi uporabljajo<br />
ekspertni sistem, ki temelji na kameri,<br />
ki iz peči posreduje slike. S pomočjo digitaliziranih<br />
slik in modela dobijo temperaturo<br />
prikaza kot tudi model kemijske sestave<br />
materiala v peči.<br />
Kamera, ki je bila v osnovi zračno hlajena,<br />
se je nenehno izklapljala in se tudi<br />
avtomatsko izvlekla iz peči, ker zrak ni<br />
uspel zadostno ohlajati kamere. Da bi to<br />
preprečili, so omenjeni inovatorji razvili<br />
nizkotlačni zaprt vodno-hlajen sistem kamere<br />
rotacijske peči, ko voda s pomočjo<br />
enostavne črpalke kroži preko kamere, hladilnika<br />
ter posebnega tuša.<br />
Z uvedbo zaprtega vodno-hlajenega sistema<br />
za hlajenje kamere peči so v podjetju<br />
izboljšali zanesljivost nadzornega sistema,<br />
poleg tega pa so se izboljšale tudi ekološke<br />
razmere, saj je sistem popolnoma zaprt in<br />
energetsko varčnejši kot prejšnja rešitev s<br />
komprimiranim zrakom.<br />
Srebrniki<br />
Srebrno priznanje so prejeli Jani Uranič,<br />
Alenka Flere-Pavlič in Edo Bubić iz<br />
kisovške Xella porobeton SI za inovacijo<br />
Energijsko in snovno izkoriščanje kondenzata.<br />
V družbi so se za projekt odločili, da<br />
bi zmanjšali obremenjevanje okolja in varčevali<br />
z energijo.<br />
Lansko leto je že potrdilo, da ne gre<br />
zgolj za teoretične prihranke, saj so izboljšali<br />
konkurenčni položaj podjetja. Tako je<br />
podjetje v primerjavi z ostalimi enaintridesetimi<br />
proizvajalci porobetona v Evropi<br />
napredovalo iz osemnajstega mesta, ki ga<br />
je zasedalo leta 2003, na deseto mesto v<br />
letu 2004. V letošnjem letu so si postavili<br />
cilj, da postanejo šesti najbolj uspešen proizvajalec<br />
porobetona v Evropi.<br />
Inovatorji Branko Hostnik, Vojko Medved<br />
in Srečo Zavrl iz družbe Svea Lesna<br />
industrija so srebrno priznanje prejeli za<br />
inovacijo Razvoj in izvedba novega transparentnega<br />
protihrupnega panela z ravno<br />
akrilno ploščo, vpeto v kovinski okvir z<br />
EPDM gumo.<br />
Cilj inovacije je bil zasnovati, oblikovati<br />
in izdelati nov tip protihrupne ograje, ki bo<br />
imel konstrukcijsko nov, raven jekleni okvir<br />
z vpeto ravno akrilno ploščo; inovacija<br />
rešuje tudi širjenje oziroma krčenje materialov<br />
ter znižuje proizvodne in montažne<br />
stroške. Zaradi tega v Svei ocenjujejo, da<br />
se bodo celotni stroški proizvoda v garancijski<br />
dobi znižali za četrtino.<br />
Inovatorja Borut Mrak in Tadej Kanižar<br />
iz trboveljske družbe Raal pa sta srebrno<br />
priznanje prejela za inovacijo Prodaja in<br />
zbiranje naročil.<br />
V omenjenem podjetju so se osredotočili<br />
na področje prodaje in zbiranja naročil<br />
na terenu ter razvili produkt, ki omogoča<br />
udobnejše in lažje poslovanje in prodajo.<br />
S sistemom brez težav ugotovimo, na kate-<br />
Že devetič priznanja inovatorjem • stran 6
Hitro rast konkurenčnosti lahko dosežemo<br />
le z učinkovitim upravljanjem<br />
inovacij. Inovativnost ni le najhitrejša<br />
pot do rasti, ampak preprosto tudi edina<br />
zaščita pred povprečnostjo in nepomembnostjo.<br />
Samo znanje in sposobnost<br />
inoviranja zagotavljata dolgoročno<br />
konkurenčnost.<br />
Območna gospodarska zbornica zato<br />
že deveto leto zapovrstjo podeljuje priznanja<br />
in diplome zasavskim inovacijam<br />
in inovatorjem. Gre za dograjevanje<br />
trajnega procesa vključevanja najboljših<br />
kadrov – inovatorjev v poslovne procese<br />
in s tem pospeševanje podjetništva, konkurenčnosti<br />
in razvoja gospodarstva ter<br />
regionalnega okolja.<br />
ra prodajna mesta smo prodali določenega<br />
dne proizveden artikel, seznanjeni pa smo<br />
tudi z ostalimi atributi pri prodaji. Čas posameznih<br />
procesov prodaje in zbiranja naročil<br />
so v povprečju zmanjšali za šestdeset<br />
odstotkov.<br />
Bronasta priznanja<br />
Inovator mag. Ivan Bajcar iz družbe Tebag<br />
Zagorje je prejel bronasto priznanje za<br />
inovacijo Razvoj lahkih betonskih panelov<br />
Inovatorji iz družbe Lafarge cement so tako kot lani<br />
prejeli zlato priznanje<br />
kot element sistema montažne gradnje. K<br />
razvoju montažnega sistema gradnje, ki je<br />
bil razvit kot proizvod za gradnjo kletnih<br />
etaž, je inovatorja vzpodbudilo dejstvo, da<br />
se kletne etaže montažnih hiš trenutno izdelujejo<br />
klasično, pri čemer gradnja kleti<br />
traja nekajkrat dlje kot gradnja montažnega<br />
dela zgradbe. Montažni sistem gradnje,<br />
ki se sestoji iz lahkih stenskih in stropnih<br />
panelov, je bil razvit kot ciljni proizvod za<br />
zapolnitev tržne niše.<br />
Bronasto priznanje so prejeli Borut<br />
Mrak, Tadej Kanižar in Aljoša Grega Oštrič<br />
iz družbe Raal za inovacijo Zobar e-kartoteka.<br />
Aplikacija je sodobna rešitev za vsa<br />
podjetja na področju medicine, saj beleži<br />
vsak poseg oziroma storitev, kar omogoča<br />
transparentnost, racionalnost in organiziranost<br />
same ordinacije. S programom so<br />
inovatorji iskanje kartotek v natlačenih<br />
arhivih spremenili v red, zato uporabniki<br />
bistveno pridobijo na času.<br />
Prav tako bronasto priznanje so prejeli<br />
Štefan Repovž, Tomaž Reberšek in Stanko<br />
Cirar iz zagorske družbe Bartec-Varnost<br />
za inovacijo Družina tokovnih skoznikov.<br />
Tokovni skoznik je izolacijska naprava s<br />
prevodnikom za dovajanje električnega<br />
toka skozi stene ohišij tistih naprav, ki so<br />
namenjene za delovanje v eksplozijsko<br />
ogroženih prostorih kot so rudniki, kemične<br />
tovarne, naftna črpališča, rafinerije. Inovacija<br />
predstavlja nov izdelek v prodajnem<br />
programu družbe in tako izboljuje konkurenčni<br />
položaj podjetja.<br />
Četrto bronasto priznanje pa je šlo v<br />
roke Zoranu Opačiču, Mateju Habjanu in<br />
Gabrielu Ribarskemu iz Orie Computers<br />
za inovacijo E-delovni nalogi, ki celovito<br />
rešujejo upravljanje in optimizacijo procesov<br />
servisiranja. Zaradi zajema podatkov v<br />
elektronski obliki na mestu nastanka inovacija<br />
omogoča hitre in podrobne vpoglede<br />
v opravljena servisna opravila. Hkrati<br />
omogoča tudi hitri izračun spremljajočih<br />
stroškov in posledično optimizacijo servisnih<br />
storitev.<br />
foto arhiv OGZ Zasavje<br />
foto arhiv OGZ Zasavje<br />
Nagrajenci na svečani prireditvi v Delavskem domu Trbovlje<br />
Že devetič priznanja inovatorjem • stran 7
Gimnazija in ekonomska srednja<br />
Marjan Kozjek<br />
Šola odprtih vrat<br />
Pred leti sem si ogledal film, ki je govoril o ostarelem dedku in njegovem<br />
osemletnem vnuku. Prepotovala sta več sto kilometrov, da sta kupila mlado<br />
drevo. Med vračanjem sta se na vlaku zapletla v pogovor s sopotnikom.<br />
Izmenjali so si zgodbe o svojih potovanjih. Sopotnik dedka in vnučka se ni<br />
mogel načuditi, da je dedek prepotoval tako veliko razdaljo za nekaj, kar nikoli<br />
ne bo mogel uživati. Posajeno mlado drevo bo raslo še desetletje brez sadu<br />
in preden bi lahko odtrgal prvi sad, se bo dedek že poslovil od tega sveta.<br />
Dedek se je sopotniku samo nasmehnil in zamahnil z roko: “Pomembnejša<br />
od moje prihodnosti je prihodnost mojega vnuka in on bo dočakal dan, ko<br />
bo drevo rodilo sad!”<br />
V mladem drevesu prepoznavam prispodobo za znanje in omiko. In kdor v<br />
mladosti posadi takšno drevo, bo užival njegov sad vse življenje. Drevesnica<br />
znanja in omike je ravno šola. Zato je pomembno, da si na prehodu iz otroške<br />
dobe v dobo odraščanja izberemo pravo šolo. Srednja šola mora biti takšna, ki<br />
pušča odprta vrata v svet študija in v svet akademskih naslovov, in na drugi<br />
strani takšna, da nam daje vedenja in veščine, s katerimi smo konkurenčni<br />
na trgu delovne sile.<br />
foto GESŠ Trbovlje foto GESŠ Trbovlje<br />
Gimnazija in ekonomska srednja šola<br />
Trbovlje s programi splošne gimnazije,<br />
ekonomske gimnazije in ekonomskega<br />
tehnika daje možnost, da dijaki pridobijo<br />
kvalitetno znanje za nadaljevanje študija<br />
na fakultetah, visokih in višjih strokovnih<br />
šolah. Še posebej v dobrem položaju so dijaki<br />
programa ekonomski tehnik, saj lahko<br />
po štirih letih neposredno nadaljujejo študij<br />
na višjih in visokih strokovnih šolah ali pa<br />
se zaposlijo v bančništvu, zavarovalništvu,<br />
računovodstvih ali v drugih organizacijah,<br />
ki potrebujejo delavce z znanjem s finančno-računovodskega<br />
področja.<br />
A naša šola ni samo tovarna znanja.<br />
Veliko pozornosti posvečamo tudi dejavnostim,<br />
ki dijakom omogočajo razvijanje<br />
njihovih specifičnih sposobnosti. Za družboslovno<br />
usmerjene dijake v sodelovanju<br />
s študentskimi in dijaškimi organizacijami<br />
organiziramo fakultativno učenje tujih<br />
jezikov, kot sta francoščina in španščina.<br />
Govorci lahko svoje veščine nadgrajujejo<br />
v debatnem klubu Logos, ki vsako leto<br />
prispeva člana v slovensko reprezentanco<br />
za svetovno debatno prvenstvo. Dijaki ob<br />
pomoči mentorjev izdajajo tudi več šolskih<br />
glasil. Naravoslovci pa lahko svoje potenciale<br />
preizkušajo v kemijskem, biološkem<br />
ali fizikalnem krožku.<br />
V tretjem letniku programa splošne gimnazije,<br />
v okviru rednega pouka organiziramo<br />
posebne izbirne skupine s področja<br />
naravoslovja (kemija, fizika, biologija) in<br />
s področja družboslovja (sociologija, geografija).<br />
Več računalniških in specializiranih učilnic<br />
dijakom in profesorjem omogoča kvalitetno<br />
vzgojno-izobraževalno delo. Razvejano<br />
računalniško omrežje zagotavlja hiter<br />
dostop do interneta. V novem šolskem letu<br />
bo na šoli zgrajeno tudi brezžično računalniško<br />
omrežje, kar bo profesorjem omogočalo<br />
dostop do globalnega omrežja s prenosnimi<br />
računalniki in dlančniki. Že tretje<br />
leto pa uspešno deluje e-šola.<br />
Dijakom omogočamo tudi sodelovanje z<br />
dijaki širom Evrope. Že dvanajst let poteka<br />
mednarodna izmenjava dijakov z nemško<br />
gimnazijo Scheinfeld, pol krajšo zgodovino<br />
ima obiskovanje Mladinskega foruma<br />
v Luksemburgu. Vsako leto pa dodajamo<br />
nove projekte ali ohranjamo stare – Finska,<br />
Češka, Francija, Poljska.<br />
Del vzgojno-izobraževalnega dela se odvija<br />
tudi izven šolskih zidov. Z jesenskim<br />
in zimskim športnim dnem skrbimo za<br />
zdrav način življenja. V jeseni obiskujemo<br />
hribe v okolici Trbovelj, pozimi pa smučamo<br />
na Krvavcu, Rogli, Mariboru, drsamo v<br />
Mariboru, obiščemo fitnes studio v BTC-ju<br />
ali opravimo zimski pohod. Poleg športnih<br />
dni izvajamo tudi kulturne, naravoslovne<br />
ali medpredmetne ekskurzije po Sloveniji<br />
in tudi tujini.<br />
Šola je v dopoldanskem času namenjena<br />
predvsem pouku in rednemu vzgojno-izobraževalnemu<br />
delu. V popoldanskem času<br />
pa odpiramo vrata vsem generacijam, ki<br />
želijo uresničevati svoje hobije ali želje po<br />
dodatnih znanjih. Zato boste na šoli poleg<br />
dijakov in profesorjev srečali tudi starše,<br />
študente, upokojence, gospodarstvenike,<br />
kulturnike in druge skupine in posameznike,<br />
ki že uresničujejo koncept odprte <strong>šole</strong>.<br />
Naj zato na koncu povabim vse tiste<br />
učence, ki v teh dneh razmišljate, katera<br />
šola je najprimernejša za vas, da vaše drevo<br />
znanja in omike posadite na naši šoli.<br />
Šola odprtih vrat • stran 8
Vsi dobro vemo, da prihodnosti ni<br />
v takšnem človeku, ki se za sanje ne bori,<br />
mi mamo to priložnost, da pokažemo vsem,<br />
da v črni dolini pomagamo ljudem,<br />
ki si ustvarjamo vizije, kako vstopiti v ta svet<br />
ter živeti še za jutri in kdaj znat potrpet.<br />
Mogočna stavba odrešitve, kjer vsak izgubljen primer<br />
napolni si možgane, da pred njim umolkne vsaka zver.<br />
Ti kompas si življenja, ki kaže v pravo smer,<br />
kam naj nas vodijo koraki, kje odpremo naj oči.<br />
A vsi smo le zrno v pogači, košček sveta,<br />
kapljica v morju, odsev modrine neba,<br />
vendar vsak val povzroči nam skrbi<br />
in naša prihodnost zdi se ujeta v megli.<br />
A vsi smo le zrno v pogači, košček sveta,<br />
kapljica v morju , odsev modrine neba,<br />
vendar vsak val povzroči nam skrbi<br />
in naša prihodnost zdi se ujeta v megli.<br />
Mogočna stavba odrešitve, kjer vsak izgubljen primer<br />
Napolni si možgane, da pred njim umolkne vsaka zver.<br />
Ti kot kompas si življenja, ki kaže v pravo smer,<br />
Kam naj nas vodijo koraki, kje odpremo naj oči.<br />
www.tomazic.net<br />
Tomažič -<br />
NUDIMO:<br />
- učbeniški sklad<br />
- pouk v dopoldanskem času,<br />
- pouk v kvalitetno opremljenih namenskih<br />
učilnicah in delavnicah,<br />
- uporabo večnamenskega prostora, kjer se<br />
zadržujejo dijaki vozači, ki predčasno prihajajo<br />
na šolo in se lahko nemoteno pripravljajo na<br />
pouk,<br />
- sodobno opremljeno knjižnico<br />
- regresirano prehrano, namenjeno dijakom<br />
materialno šibkejših družin,<br />
- najsodobnejšo telovadnico,<br />
- urejen status perspektivnega športnika in<br />
kulturnika,<br />
- štipendije za dijake Tehniške gimnazije (donatorska<br />
sredstva).<br />
KROŽKI IN DEJAVNOSTI<br />
- literarno-novinarski krožek<br />
- tekmovanje za Cankarjevo priznanje<br />
- bralni kotiček<br />
- mali nogomet<br />
- rokomet<br />
- zgodovinski krožek<br />
- tekmovanje v znanju digitalnih sistemov in<br />
krmilij<br />
- krožek prostorskega modeliranja<br />
- matematična tekmovanja<br />
- angleški bralni kotiček<br />
- EPI bralna značka<br />
- ENGLISH CLUB<br />
- krožki s področja elektrotehnike<br />
- učenje za učenje<br />
- računalniški krožek<br />
- koordinacija poklicnega usmerjanja<br />
osnovnošolcev<br />
- gledališki abonmaji<br />
- dijaška skupnost<br />
- fitness<br />
- fizikalni krožek<br />
- konstruktorski krožek<br />
- elektrotehnika<br />
Vpisujemo v naslednje vgojnoizobraževalne<br />
programe:<br />
1. program nižjega poklicnega izobraževanja:<br />
- OBDELOVALEC KOVIN<br />
2. <strong>srednje</strong> poklicno izobraževanje:<br />
-model skupnega izvajanja programov s<br />
področja<br />
STROJNIŠTVA: - avtomehanik<br />
- avtoklepar<br />
- instalater strojnih instalacij<br />
- orodjar<br />
- oblijkovalec kovin<br />
- program ELEKTRIKAR: - elektrikar elektronik<br />
3. program <strong>srednje</strong>ga strokovnega<br />
izobraževanja:<br />
- STROJNI TEHNIK<br />
- ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK<br />
- STROJNI TEHNIK (PTI)<br />
- ELEKTROTEHNIK (PTI)<br />
4. program gimnazija:<br />
- TEHNIŠKA GIMNAZIJA<br />
VIZIJA :<br />
V SODELOVALNEM<br />
IN STRPNEM DUHU USTVARJAMO<br />
CENTER TEHNIŠKEGA<br />
IZOBRAŽEVANJA,<br />
V KATEREM JE POMEMBEN<br />
VSAK UDELEŽENEC<br />
IN KJER<br />
IZOBRAŽUJEMO IN VZGAJAMO<br />
V USPEŠNE IN POŠTENE LJUDI.<br />
Oblikovanje :<br />
Tomaž
Srednja šola Zagorje<br />
Jasmina Pogačnik<br />
Izvirnost s pridihom<br />
<strong>srednje</strong>ga veka<br />
V današnjem modernem času, kjer je na vsakem koraku moč zaslediti<br />
napredek znanosti in tehnike, ko si življenja brez računalnikov, televizije in<br />
mobilnih telefonov ne znamo več predstavljati, pogostokrat pozabimo na<br />
preteklost, ki s svojim čarom še vedno privlači mnogo ljudi. Z nostalgijo se<br />
spominjamo <strong>srednje</strong>ga veka, številnih gradov, vitezov, a je, žal, vse to preveč<br />
oddaljeno, saj je <strong>srednje</strong>veški čas od petega do štirinajstega, ponekod celo<br />
do šestnajstega stoletja za nas morda nepredstavljiv.<br />
Na Srednji šoli Zagorje je dijakom in profesorjem pod vodstvom profesorice<br />
slovenščine Tanje Tkauc uspelo zavrteti čas mnogo let nazaj. V okviru informativnega<br />
in kulturnega dne, ki sta na šoli potekala 11. in 12. februarja,<br />
so se obiskovalci, bodoči dijaki, njihovi starši ter drugi srečali z utripom<br />
takratnega življenja.<br />
Prvo nadstropje <strong>šole</strong> je močno spominjalo<br />
na grajske hodnike s konjušnico,<br />
učilnice pa so zaživele v gosposkem duhu.<br />
Prikazana je bila grajska kuhinja s tipičnimi<br />
<strong>srednje</strong>veškimi jedmi, moda, ki je bila<br />
naklonjena gospodi, medtem ko so nižji<br />
sloji svoja oblačila šivali iz preprostih materialov,<br />
na primer lana in sukna. Grajska<br />
gospoda je imela tudi svojo kopalnico, kjer<br />
so za sprostitev ob nežni glasbi poskrbele<br />
prikupne mladenke s plesom. Manjkal ni<br />
niti mojster izdelave papirja ter nazorni<br />
prikaz nižjega sloja prebivalstva – kmetov<br />
in beračev – niti vitez v oklepu, ki je s pomočjo<br />
dveh vojakov vsakega obiskovalca<br />
pozdravil in ga po takratnih šegah spustil v<br />
notranjost gradu.<br />
Za piko na i so dijaki uprizorili še dramsko<br />
igro z naslovom Moč razkriva človeka,<br />
kjer so bili prikazani tipični odnosi grajske<br />
gospode do svojih služabnikov ter prepovedana<br />
ljubezen med prestolonaslednikom<br />
in služabico. V igro so bili vključeni <strong>srednje</strong>veški<br />
plesi, da bi si lažje in bolj nazorno<br />
predstavljali <strong>srednje</strong>veške zabave.<br />
Težko si je predstavljati življenje naših<br />
prednikov, zagotovo pa lahko potrdimo, da<br />
je dijakom, profesorjem in vodstvu Srednje<br />
<strong>šole</strong> Zagorje, ki je to omogočilo, v celoti<br />
uspelo. Ne samo da sta informativni in kulturni<br />
dan potekala drugače, tudi vsi prisotni<br />
in udeleženi so bili mnenja, da česa podobnega<br />
niso pričakovali, kaj šele doživeli.<br />
S tem smo na Srednje šoli Zagorje dokazali,<br />
da se trudimo dijakom približati<br />
učenje in šolo na njim zanimiv, zabaven in<br />
hkrati poučen način, ki vključuje njihovo<br />
aktivno sodelovanje ter povezovanje s profesorji,<br />
s tem pa tudi oblikovanje pristnih<br />
odnosov med njimi.<br />
foto SŠ Zagorjer<br />
foto Roman Rozina<br />
foto SŠ Zagorje<br />
Izvirnost s pridihom <strong>srednje</strong>ga veka • stran 10
Gimnazija Litija<br />
Vinko Logaj<br />
V pričakovanju<br />
devete generacije<br />
dijakov<br />
Tako kot po drugih slovenskih srednjih šolah smo februarja tudi profesorji<br />
in dijaki Gimnazije Litija sprejeli učence osnovnih šol, ki jih je zanimal vpis<br />
na našo gimnazijo. Srečali smo se z deveto generacijo od ustanovitve Gimnazije<br />
Litija, kar pomeni, da so pri nas uspešno maturirale že štiri generacije<br />
dijakov. Med njimi imajo posebno mesto najboljši – zlati maturanti, ki jih<br />
vsako leto sprejme predsednik vlade Republike Slovenije. V preteklem letu<br />
sta se sprejema udeležili dve maturantki litijske gimnazije.<br />
Gimnazija Litija nima dolge tradicije, a<br />
se je kljub temu s svojimi štiristo dijaki in<br />
38 zaposlenimi trdno umestila v slovenski<br />
gimnazijski prostor. To dokazujejo šolski<br />
uspeh in rezultati dijakov na najrazličnejših<br />
tekmovanjih in natečajih, tako s področja<br />
obveznih predmetov ali pa s področja interesnega<br />
delovanja mladih. Posamezni dijaki<br />
vsako leto posegajo po najvišjih državnih<br />
priznanjih in se uvrščajo na visoka mesta<br />
v raziskovalnem delu mladih. Najvišji<br />
uvrstitvi v preteklem letu sta bili zagotovo<br />
bronasto priznanje iz fizike na olimpiadi v<br />
Koreji in prvo mesto na raziskovalnem področju<br />
iz sociologije, za kar so bili dijaki<br />
nagrajeni s taborom v Bolgariji in Nemčiji.<br />
Šola je s svojim delom usmerjena tako, da<br />
lahko zadosti potrebe dijakov tako na naravoslovnem<br />
kot na jezikoslovnem in humanističnem<br />
področju.<br />
V javnosti je včasih slišati, da je litijska<br />
gimnazija šola zaklenjenih vrat. Dijaki in<br />
profesorji, ki šolo vsakodnevno obiskujejo,<br />
vedo, da to ni res. Vrata so odklenjena,<br />
na šoli pa vsi vemo, da ob resnem delu v<br />
dopoldanskem času ni možno odhajati<br />
iz prostorov in da zato potrebujemo red,<br />
urejene prostore, čisto delovno okolje in<br />
dobro opremo. K boljšemu počutju pa prispeva<br />
tudi organizirana šolska malica, topel<br />
obrok po pouku in brezplačen napitek<br />
v dopoldanskem času. Zato se ne borimo<br />
z neopravičenim izostajanjem dijakov in<br />
podeljevanjem vzgojnih ukrepov. Nasprotno,<br />
dijakom so na voljo ugodnosti, ki jih<br />
s pridom izkoriščajo za doseganje višjega<br />
nivoja znanja, boljših rezultatov in s tem<br />
višjega učnega uspeha.<br />
Pojmovanje sodobne <strong>šole</strong> pa ne pokriva le<br />
ozkega področja izobraževalnega dela, pač<br />
pa posega tudi na ostala področja zadovoljevanja<br />
potreb dijakov in posredno njihovih<br />
staršev. In temu naproti gre tudi delo<br />
profesorskega zbora na Gimnaziji Litija. Z<br />
veseljem pričakujemo vsakega dijaka, gojimo<br />
do njega individualni pristop in smo<br />
veseli vsakega njegovega uspeha.<br />
Po mnenju zaposlenih na Gimnaziji Litija<br />
je šola prava šola, če poskrbi tudi za družabno<br />
življenje in drugo dogajanje, ki motivira<br />
dijake. V okviru programa se skoraj<br />
vsi dijaki v vsakem letniku udeležijo ene<br />
dvodnevne ekskurzije v tujino ter enodnevne<br />
ekskurzije po Sloveniji. V četrtem<br />
letniku pa vse čaka maturantska ekskurzija.<br />
Dijaki nižjih letnikov odhajajo vsako<br />
leto na naravoslovni raziskovalni tabor, na<br />
kulturnem področju pa skupaj s profesorji<br />
prirejajo kulturne večere z gosti, ki imajo<br />
ugled v slovenskem kulturnem prostoru,<br />
obiskujejo večerne gledališke predstave v<br />
Drami, v Mestnem gledališču v Ljubljani,<br />
v Celju in v Mariboru, izdajajo šolsko glasilo.<br />
V tem šolskem letu pa smo pričeli tudi<br />
s filmskimi večeri, ki jih organizirajo dijaki.<br />
Eden izmed najbolj pričakovanih in odmevnih<br />
dogodkov na šoli, ki ga organizirajo<br />
v okviru dijaške skupnosti dijaki četrtih<br />
letnikov, je tradicionalni krst dijakov prvih<br />
letnikov s svečano prisego. Ne manjka tudi<br />
vsakoletna tekma v odbojki med profesorji<br />
in dijaki ter tekmovanje za najboljši plesni<br />
foto Gimnazija Litija foto Gimnazija Litija<br />
par na šoli. Za aktivno delo in dosežke so<br />
dijaki tudi nagrajeni. V preteklem letu je<br />
bila nagrada ekskurzija na Dunaj z ogledom<br />
operne predstave.<br />
V sodobni družbi je najbolj dragocen<br />
čas, velik pomen pa ima tudi varnost. Zato<br />
na šoli posebno skrb posvečamo pripravi<br />
urnika – brez prostih ur za dijake – organizaciji<br />
prevozov k pouku in izvenšolskim<br />
aktivnostim ter izvajanju spremstev na<br />
organizirane dejavnosti.<br />
Na litijski gimnaziji v šolskem letu 20-<br />
05/2006 pričakujemo tri oddelke oziroma<br />
devetdeset dijakov prvih letnikov. Glede<br />
na naše izkušnje iz preteklih let in informacije,<br />
ki smo jih dobili od sedanjih dijakov<br />
in njihovih staršev, ter glede na usmeritve<br />
zaposlenih na šoli, smo prepričani, da<br />
bomo upravičili tudi pričakovanja tistih<br />
dijakov, ki se bodo v prihodnosti vpisali na<br />
našo šolo.<br />
V pričakovanju devete generacije dijakov • stran 11
Zmanjševanje brezposelnosti<br />
Tadeja Nimac<br />
Ali je kaj trden Most<br />
Slovenija je z vstopom v Evropsko Unijo pridobila možnost in pravico<br />
črpanja sredstev iz Evropskih strukturnih skladov, torej tudi iz Evropskega<br />
socialnega sklada.<br />
Pobuda skupnosti Equal tako v Sloveniji prvič ponuja finančno pomoč, ki<br />
je namenjena iskanju novih možnosti za vključevanje prikrajšanih skupin v<br />
ukrepe in storitve institucij, ki delujejo na področju zaposlovanja in socialnega<br />
vključevanja, iskanju novih in učinkovitih politik in praks za reševanje<br />
težav, s katerimi se na trgu dela soočajo prikrajšane skupine, in iskanju<br />
inovacij, ki bodo prikrajšanim skupinam ali geografskim območjem nudile<br />
boljše možnosti kot doslej.<br />
Regionalni center za razvoj se je kot koordinator<br />
razvojnega partnerstva uspešno<br />
prijavil na javni razpis Pobude skupnosti<br />
Equal v Sloveniji s programom Dnevni<br />
center Most. Cilj programa je omogočanje<br />
lažjega dostopa do trga dela ali vrnitev nanj<br />
vsem tistim, ki imajo težave pri vključevanju<br />
ali vnovičnem vključevanju.<br />
S programom našega razvojnega partnerstva<br />
želimo premoščati ovire oziroma<br />
biti most med delodajalci in težje zaposljivimi<br />
osebami. Te kljub strokovnim in<br />
drugim sposobnostim, ki zagotavljajo doseganje<br />
pričakovanih rezultatov dela na<br />
konkretnem delovnem mestu, praviloma<br />
nimajo prednosti v postopkih izbire. Delodajalci<br />
jih pogosto odklanjajo že zato, ker<br />
so dlje časa brez zaposlitve.<br />
Razvojno partnerstvo<br />
V razvojnem partnerstvu Dnevni center<br />
Most bomo brezposelnim osebam glede<br />
na njihove potrebe omogočali kar največjo<br />
možno materialno in strokovno pomoč pri<br />
iskanju zaposlitve, blažili negativne učinke,<br />
ki jih dolgotrajna brezposelnost pušča<br />
na osebnosti – občutki nemoči, vdanost<br />
v usodo, prikrajšanost v socialnih stikih<br />
– predvsem pa z različnimi izobraževanji<br />
nadgrajevali njihovo konkurenčnost na aktualnem<br />
trgu dela. Cilj našega programa je<br />
namreč tudi ta, da bi opozorili in pokazali,<br />
kako pristopiti k pomoči brezposelni osebi,<br />
da bi le-ta z registracijo na ZRSZ pridobivala<br />
ali vsaj ohranjala svojo konkurenčno<br />
prednost na trgu dela, ne pa jo izgubljala.<br />
V začetnem delu analiziramo stanje oziroma<br />
potrebe, da bomo udeležencem programa<br />
lahko ponudili možnost takšnega izobraževanja,<br />
ki jim bo omogočil pridobiti<br />
natanko tista znanja, spretnosti in veščine,<br />
ki jih delodajalci v našem lokalnem okolju<br />
ta čas najbolj iščejo.<br />
Razvojno partnerstvo se tako obrača tudi<br />
k delodajalcem: izvedeti želimo, kakšne so<br />
njihove potrebe. Pričakujemo, da bomo z<br />
ostalimi podprogrami razvojnega partnerstva,<br />
na primer enomesečnimi zaposlitvami<br />
brez delovnega razmerja in subvencijami<br />
za najtežje zaposljive osebe, prišli do<br />
rezultatov, s katerimi bomo presegli stereotipe<br />
o dolgotrajno brezposelnih osebah<br />
– tako pri delodajalcih kot tudi pri brezposelnih<br />
samih.<br />
V imenu programa ni naključno poudarjeno,<br />
da gre za dnevni center. Brezposelnim<br />
osebam, vključenim v program, želimo namreč<br />
pomagati pri ponovnem strukturiranju<br />
časa, njihovega vsakdanjika in tednika,<br />
saj so zaradi brezposelnosti za to prikrajšani.<br />
Zato jih vabimo k vsakodnevnim aktivnostim,<br />
v informativno pisarno, kjer jim<br />
bomo omogočali pogoje za aktivno iskanje<br />
zaposlitve in različne interesne dejavnosti.<br />
Poleg že omenjenih aktivnosti bomo<br />
vsak mesec za sodelujoče v programu pripravljali<br />
tudi športne dneve in predavanja<br />
z različnimi temami, ki bodo dajale odgovore<br />
na vprašanja, kako lažje premagovati<br />
neugodne življenjske situacije.<br />
Komu postavljamo Most?<br />
V program bomo vključili petdeset težje<br />
zaposljivih brezposelnih oseb iz Zasavja,<br />
prijavljenih na uradih za delo v Hrastniku,<br />
Litiji, Trbovljah in Zagorju. Skladno z navodili<br />
in načeli Pobude skupnosti Equal<br />
v Sloveniji smo se odločili, da se lahko v<br />
program vključijo dolgotrajno brezposelne<br />
osebe, registrirane na Zavodu Republike<br />
Slovenije za zaposlovanje. Ciljna skupina<br />
so torej osebe, ki so na zavodu neprekinjeno<br />
prijavljene že več kot leto dni. Ne glede<br />
na čas prijave na zavodu pa bomo v program<br />
vključevali iskalce prve zaposlitve,<br />
ki so mlajši od 26 let, brezposelne osebe,<br />
starejše kot petdeset let, in invalide. Predvidevamo,<br />
da bo v program vključena več<br />
kot polovica žensk.<br />
Vključitev prve skupine 25 brezposelnih<br />
oseb načrtujemo letošnjega septembra, mesec<br />
dni kasneje pa še vključitev druge skupine<br />
s prav toliko osebami. Po uvodnem<br />
učenju tehnik in veščin iskanja zaposlitve<br />
se bo pričelo vključevanje v ostale podprograme<br />
– izobraževanje, krožki, zaposlitve<br />
brez delovnega razmerja – pri čemer bodo<br />
imeli vsi udeleženci v izhodišču enake<br />
možnosti za vključevanje v določene podprograme.<br />
Vključitev v program Dnevni center<br />
Most je prostovoljna, partnerji pa pričakujemo<br />
redno udeležbo pri aktivnostih; vsak<br />
udeleženec naj bi bil, poleg dejavnega<br />
iskanja zaposlitve, ki je temeljna aktivnost,<br />
vključen v vsaj še en krožek. S prostovoljno<br />
vključitvijo v program želimo doseči, da<br />
se bodo zanj odločili tisti iskalci zaposlit-<br />
Delodajalci!<br />
Če menite, da bi svoje kadrovske<br />
potrebe lahko uresničili v programu<br />
Dnevni center Most, lahko le-te že evidentirate<br />
pri Obrtni zbornici Hrastnik,<br />
ki koordinira delodajalska združenja iz<br />
Zasavja.<br />
Kontaktna oseba je gospa Jolanda<br />
Gobec (telefon 03 56 46 180).<br />
Ali je kaj trden most • stran 12
Brezposelni!<br />
Če se želite vključiti v program<br />
Dnevni center Most, lahko to željo<br />
že evidentirate pri svojih svetovalkah<br />
zaposlitve na uradu za delo.<br />
ve, ki zaposlitev resnično iščejo. Željo po<br />
vključitvi v program že lahko evidentirate<br />
pri svetovalkah zaposlitve na pristojnih<br />
uradih za delo. Program je za udeležence v<br />
celoti brezplačen.<br />
Tako kot iskalce zaposlitve že sedaj vabimo<br />
tudi zasavske delodajalce, ki ocenjujete,<br />
da bi svoje kadrovske potrebe lahko<br />
uresničili skozi naš program, da le-te evidentirate<br />
pri Obrtni zbornici Hrastnik, ki<br />
koordinira delodajalska združenja iz Zasavja.<br />
Partnerji pri programu Most<br />
Skrb nad tem, da bo program ponudil<br />
vsakemu udeležencu kar največ, čim bolj<br />
ažurno in kar najbolj prilagojeno njegovim<br />
interesom ter potrebam na trgu dela,<br />
bo prevzel poseben organ, ki smo ga poimenovali<br />
Strokovni svet Razvojnega partnerstva<br />
Dnevni center Most. Sestavljali<br />
ga bodo predstavnik Zavoda Republike<br />
Slovenije za zaposlovanje, predstavnik<br />
Regionalnega centra za razvoj-svetovalec<br />
v procesu iskanja zaposlitve, koordinator<br />
delodajalskih združenj, predstavnik <strong>Zasavske</strong><br />
ljudske univerze ter strokovni sodelavec<br />
razvojnega partnerstva za finančno<br />
področje.<br />
Celoten projekt razvojnega partnerstva<br />
je razdeljen na pripravljalno obdobje, obdobje<br />
izvajanja in obdobje razširjanja, ki<br />
vključuje izmenjavo dobrih praks med<br />
partnerstvi Equal v Sloveniji in v državah<br />
članicah Evropske Unije. Projekt je ovrednoten<br />
na dobrih 65 milijonov tolarjev: 75-<br />
odstotni delež predstavljajo sredstva Evropskega<br />
socialnega sklada, 25 odstotkov<br />
pa prispeva slovenski proračun.<br />
Equal išče nove, inovativne pristope pri<br />
razreševanju problematike težje zaposljivih<br />
oseb. S pogovorom o problematiki težje<br />
zaposljivih oseb, iskanjem in oblikovanjem<br />
učinkovitega razvojnega partnerstva<br />
na lokalni ravni, smo naredili prvi korak<br />
pri iskanju rešitev.<br />
Inovacija našega razvojnega partnerstva<br />
je procesno usmerjena, saj bomo razvijali<br />
nove metode in pristope – aktivno vključevanje<br />
delodajalcev, izobraževalnih ustanov,<br />
Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje<br />
in samih težje zaposljivih oseb v<br />
lokalnem okolju – pri čemer bomo usmerjali<br />
prizadevanja na individualno reševanje<br />
konkretne problematike vsakega težje zaposljivega<br />
posameznika. Pomemben prispevek<br />
pa predstavlja sodelovanje drugih<br />
partnerjev: Varstveno delovnega centra Zagorje,<br />
Knjižnice Mileta Klopčiča Zagorje<br />
in Športnega društva Izlake. Ti bodo s svojimi<br />
podprogrami prispevali pomemben<br />
delež pri ponovnem aktiviranju nezaposlenih<br />
oseb, predvsem pri blažitvi socialnih<br />
in psiholoških vplivov in posledic njihove<br />
brezposelnosti.<br />
foto Roman Rozina<br />
Območna obrtna zbornica Hrastnik<br />
- koordinator zasavskih delodajalskih združenj<br />
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje<br />
– Območna služba Trbovlje<br />
• Motiviranje, informiranje in animiranje brezposelnih oseb<br />
• Sodelovanje svetovalk zaposlitve v procesu iskanja<br />
zaposlitve<br />
• Skrb za urejenost pogodbenih razmerij med udeleženci<br />
programa, razvojnim partnerstvom, izobraževalno<br />
organizacijo in delodajalci<br />
Varstveno delovni<br />
center Zagorje<br />
• Krožek ročnih del<br />
(enkrat tedensko)<br />
Regionalni center za razvoj<br />
• Animacija samostjnik podjetnikov in gospodarskih družb<br />
za vključevanje težje zaposljivih brezposlenih oseb v<br />
program razvojnega partnerstva<br />
• Pomoč pri individualnem vključevanju v zaposlitev brez<br />
delovnega razmerja, zaposlitve s pomočjo subvencij<br />
• Pomoč pri individualnem vključevanju v zaposlitev brez<br />
delovnega razmerja, zaposlitve s pomočjo subvencij<br />
Program Dnevni center MOST<br />
• Učenje tehnik in veščin iskanja zaposlitve<br />
• Materialna pomoč pri iskanju zaposlitve (internet,<br />
računalnik, časopisi, telefon, znamke, kuverte…)<br />
• Kontinuirano svetovanje in individualno spremljanje<br />
skozi proces iskanja zaposlitve<br />
• Dodatna funkcionalna znanja, aktualna na trgu dela<br />
• Možnost zaposlitve brez delovnega razmerja<br />
• Različne aktivnosti (krožki, predavanja, športni dnevi)<br />
• Subvencije za zaposlitev najtežje zaposljivih<br />
Zasavska ljudska univerza Trbovlje<br />
- izobraževanja za aktualne potrebe trga dela<br />
• Splošna in funkcionalna usposabljanja,<br />
dokvalifikacije, prekvalifikacije<br />
• Svetovanje v izobraževanju<br />
• Izdelava individualnih učnih načrtov<br />
• Učna pomoč<br />
• Kuharski krožek<br />
• Koordiniranje programa in podprogramov partnerjev,<br />
• Učenje tehnik in veščin iskanja zaposlitve<br />
• Materialna pomoč pri iskanju zaposlitve<br />
• Svetovanje in individualno spremljanje posameznih<br />
udeležencev v procesu iskanja zaposlitve<br />
• Organizacija predavanj za premagovanje težav<br />
vsakdanjega življenja<br />
Knjižnica Zagorje<br />
• Študijsko bralni krožek<br />
(enkrat štirinajstdnevno)<br />
Športno društvo Izlake<br />
• Športni krožek (enkrat tedensko)<br />
• Organizacija športnega dneva<br />
(vsak drugi mesec)<br />
<br />
Shema Razvojnega partnerstva Dnevni center Most<br />
Ali je kaj trden most • stran 13
Razvojna partnerstva<br />
Ida Dedič<br />
Trije programi za<br />
večjo družbeno<br />
enakost<br />
Poleg programa Dnevni center Most je bil Regionalni center za razvoj na<br />
razpisu Pobude Skupnosti Equal v Sloveniji uspešen še s tremi programi,<br />
kjer nastopa kot partner. Koordinator razvojnega partnerstva v programu S<br />
coachingom do varne starosti je Sklad dela Zasavje, drugi partner pa je Fast<br />
Forward International iz Ljubljane. Prijavitelj drugega izbranega programa,<br />
katerega cilj je zmanjševanje razlik med spoloma in podpiranje enakopravnosti<br />
na delovnem mestu, je Oria Computers iz Zagorja, partner pa je še Center za<br />
socialno delo Trbovlje. Tretji izbrani program, v katerem kot partner sodeluje<br />
Regionalni center za razvoj, pa je K. U.P.O.L.A. Prijavitelj in koordinator<br />
programa, ki pa se bo izvajal v Mariboru, je Sindikat brezposelnih delavcev<br />
Slovenije.<br />
Program S coachingom do varne starosti<br />
je namenjen širjenju vseživljenjskega<br />
učenja in uvajanju takšnih delovnih praks,<br />
da na trg dela pridejo in na njem ostanejo<br />
tisti, ki so tam zapostavljeni. Njegov cilj je<br />
preprečevanje prehoda v odprto brezposelnost<br />
in ohranjanje delovnih mest starejših<br />
delavcev, kar pomeni tudi zmanjševanje<br />
in usposobljenosti, razvili in uporabljali<br />
vrhunsko znanje. Uvajali bomo različne<br />
motivacijske dejavnike za povečevanje<br />
izobraženosti in usposobljenosti, povečevanje<br />
kakovosti izobraževanja odraslih,<br />
spodbujali vlaganja v izobraževanje pri<br />
posameznikih in v podjetjih, kar bo privedlo<br />
do zmanjšanja stopnje brezposelnosti<br />
in povečanja stopnje udeleženosti ciljnih<br />
skupin.<br />
Program je torej namenjen starejšim<br />
zaposlenim osebam, ki nimajo ustreznih<br />
znanj in niso motivirani za usposabljanje,<br />
na drugi strani pa delodajalcem, katere<br />
bomo s pomočjo programa naučili razumevati<br />
psihološke profile zaposlenih ter njihove<br />
osebne motivacijske vzgibe. Glavni akterji<br />
morajo postati osveščeni delodajalci,<br />
ki ob pomoči države, lokalnih oblasti, sindikatov,<br />
zaposlitvenih agencij in nevladnih<br />
organizacij sprejemajo takšne ukrepe, da<br />
bo starejšim delavcem omogočeno stalno<br />
izobraževanje in usposabljanje za njihovo<br />
vključitev v delovne procese.<br />
Problemi, s katerimi se sooča ciljna skupina<br />
starejših zaposlenih oseb, so predvsem<br />
starost oseb, invalidnost, nizka stopnja<br />
izobrazbe, pomanjkanje znanj. Njihov<br />
položaj otežuje dejstvo, da primanjkuje<br />
delovnih mest zanje, precejšen obseg zaposlovanja<br />
in dela na črno, slabo sodelovanje<br />
izobraževalnih ustanov in delodajalcev,<br />
vse večje neskladje med poklicnimi potrebami<br />
delodajalcev in ponudbo, pomanjkanje<br />
izobraževalnih in drugih ustanov, ki<br />
bi omogočale sodobne oblike dela na področju<br />
usposabljanja in prekvalificiranja<br />
delavcev, prepočasno odzivanje regije na<br />
procese povezovanja in pomanjkanje pripravljenosti<br />
lokalnih politik, da težave rešujejo<br />
na regijski ravni.<br />
Prednosti našega razvojnega partnerstva,<br />
ki promovira koncept enakopravnosti, so<br />
osebna angažiranost, zavezanost in motiviranost,<br />
neposreden stik s problematiko in<br />
dobro poznavanje trga dela, velika odzivfoto<br />
Roman Rozina<br />
strukturne brezposelnosti. Razvojno partnerstvo<br />
bo razvijalo inovativen pristop, ki<br />
bo starejšim zaposlenim s slabšo izobrazbo<br />
zagotavljal boljše pogoje za delo v Sloveniji.<br />
Kaj je coaching?<br />
Coaching je kot metoda usposabljanja v<br />
tujini že uveljavljena. Je orodje, s pomočjo<br />
katerega pomagamo drugim, v konkretnem<br />
primeru starejšim zaposlenim, da razvijejo<br />
in uporabijo vse svoje sposobnosti, da<br />
bi dosegli določene cilje. Na drugi strani<br />
je moč s to metodo blažiti vpliv sprememb<br />
ter povečevati priložnosti za rast, saj gre za<br />
situacijsko vodenje s poudarjenim pridobivanjem<br />
znanja in veščin, ki je prilagojeno<br />
starejšim zaposlenim.<br />
Skušali bomo razviti nove programe, ki<br />
bodo omogočili pridobivanje znanja za zviševanje<br />
kvalitete življenja, informiranosti,<br />
kulturne in civilizacijske ravni. V sodelovanju<br />
s socialnimi partnerji bomo zagotavljali<br />
različne oblike in možnosti izobraževanja<br />
zaposlenih. Poudarek bomo namenili<br />
starejšim, ki jih je potrebno motivirati, in<br />
slabše izobraženim in usposobljenim: da<br />
bi povišali doseženo raven formalne izobrazbe<br />
in kvalifikacije, poglobili znanja<br />
Trije programi za večjo družbeno enakost • stran 14
nost pri identifikaciji potreb in elastičnost<br />
delovanja, inovativni pristop pri razreševanju<br />
problematike in konkretna uporaba<br />
znanj, kar odpira dobre možnosti, da na tem<br />
področju pride do določenih sprememb.<br />
Celoten projekt razvojnega partnerstva<br />
se bo izvajal v treh obdobjih: v pripravljalnem,<br />
ki se je s podpisom pogodbe začel 8.<br />
novembra lani, v obdobju izvajanja in razširjanja,<br />
ki se bo zaključil novembra 2007.<br />
Zanj je v celoti namenjenih skoraj 41 milijonov<br />
tolarjev, od česar tričetrtinski delež<br />
predstavljajo sredstva Evropskega socialnega<br />
sklada.<br />
Kako do enakopravnosti med<br />
spoloma?<br />
Regionalni center za razvoj je bil s Centrom<br />
za socialno delo Trbovlje in družbo<br />
Oria Computers iz Zagorja uspešen pri oblikovanju<br />
programa, ki je namenjen zmanjševanju<br />
razlik med spoloma in podpiranju<br />
enakopravnosti na delovnem mestu. Cilj<br />
razvojnega partnerstva je ciljni skupini<br />
žensk omogočiti karierno napredovanje,<br />
sredstva pa so predvsem dostop do vseživljenjskega<br />
učenja, ki zagotavlja posodabljanje<br />
strokovnega znanja, in večja<br />
udeležba pri procesih odločanja in zasedanju<br />
vodilnih položajev. Hkrati želimo spreminjati<br />
splošen odnos do žensk nasploh in<br />
razbiti stereotipe o ženskih in moških poklicih,<br />
predvsem tiste, da naj bi bili vodilni<br />
položaji primernejši za moške.<br />
Izdelali bomo skupno strategijo za preizkušanje<br />
novih načinov, zamisli in metod<br />
v boju proti diskriminaciji in neenakosti na<br />
trgu dela, spodbujali bomo zagotavljanje<br />
enakih možnosti med spoloma in usklajevanje<br />
poklicnega in družinskega življenja.<br />
Spodbujali bomo večjo udeležbo žensk v<br />
programih izobraževanja in usposabljanja,<br />
zmanjševanje razlik v plačah med ženskami<br />
in moškimi za podobna dela, razvijali<br />
bomo akcijske načrte za preprečevanje,<br />
odkrivanje in odpravljanje vseh oblik diskriminacij<br />
pri napredovanju na delovnem<br />
mestu ter dostopu do pravic in ugodnosti<br />
iz delovnega razmerja, uresničevali bomo<br />
načrte, ki bodo ženskam olajšale dostop do<br />
upravljavskih položajev in sodelovanja v<br />
procesih odločanja.<br />
Prav tako želimo osveščati delodajalce,<br />
da se mora vsaka zaposlena oseba, ne glede<br />
na spol, v primerjavi s sodelavci čutiti<br />
pomembnega in enakovrednega. Ob uresničevanju<br />
skupnih ciljev mora imeti tudi<br />
lastno poklicno perspektivo in s tem tudi<br />
dolgoročno socialno varnost. Spoznanje,<br />
da za uspeh ni pomemben spol, ampak<br />
vizija, navade in kreativno sodelovanje,<br />
mora postati splošno.<br />
V programu bomo razvili model, nekakšno<br />
ocenjevalno orodje, ki bo organizacijam<br />
ponudilo možnost, da lahko brezplačno<br />
ovrednotijo svoj položaj družbene<br />
odgovornosti na področju diskriminacije<br />
med spoloma.<br />
Model bo povezoval organizacije z bogatimi<br />
izkušnjami in znanjem s strokovnega<br />
področja. Ženskam, ki so že zaposlene in si<br />
želijo na delovnem mestu napredovati ali<br />
pa so izpostavljene diskriminaciji zaradi<br />
spola, bo z različnimi oblikami svetovanj<br />
in v motivacijskih delavnicah nudil potrebno<br />
podporo. Delavnice bodo vodili strokovno<br />
usposobljeni delavci, namenjene pa<br />
bodo tudi vodjem oziroma delodajalcem,<br />
ki bodo sodelovali v okviru programa.<br />
V program se bodo vključevale tudi<br />
uspešne vodilne delavke iz Zasavja in od<br />
drugje, ki bodo imele vlogo mentoric:<br />
predstavljale bodo svoje izkušnje in znanje,<br />
nudile pomoč pri razreševanju problemov<br />
in pri razvoju specifičnih izobraževanj<br />
in usposabljanj.<br />
Vsi akterji razvojnega partnerstva želimo<br />
doseči, da bi se na temelju skupnih interesov<br />
učinkovito povezali ter na tak način<br />
poskušali doseči izboljšanje ekonomskega<br />
položaja žensk, z novimi znanji in usposabljanjem<br />
za nove tehnologije povečali njihove<br />
zaposlitvene možnosti in priložnosti za<br />
razvoj. Ozavestiti želimo okolje, da bo postalo<br />
bolj dovzetno za ženska vprašanja.<br />
Tudi ta program razvojnega partnerstva<br />
se bo izvajal v treh obdobjih in bo končan<br />
novembra 2007. Za izvedbo je namenjenih<br />
dobrih 44 milijonov tolarjev; tri četrtine<br />
proračuna predstavljajo sredstva Evropskega<br />
socialnega sklada.<br />
foto Roman Rozina<br />
Andreja Sluga: K.U.P.O.L.A.<br />
V okviru ukrepa, ki naj osebam s<br />
težavami pri vključevanju na trg dela<br />
omogoči lažji dostop nanj, Regionalni<br />
center za razvoj kot partner sodeluje<br />
tudi v projekta K.U.P.O.L.A. Njegov<br />
prijavitelj in koordinator je Sindikat<br />
brezposelnih delavcev Slovenije.<br />
Glavni cilji projekta je razvoj izvirnih<br />
in preprostih orodij, ki bodo hitro<br />
določili položaj posameznika glede<br />
na trenutne razmere na trgu dela, in<br />
oblikovanje celostnih metod dela s področja<br />
ustvarjalnih oblik druženja brezposelnih.<br />
Regionalni center za razvoj<br />
se bo v program vključeval na področju<br />
usposabljanj, zagotavljanja podjetniške<br />
infrastrukture, posredovanja izkušenj<br />
obstoječih programov povečevanja zaposljivosti<br />
in vzpostavljanja povezav z<br />
gospodarskimi subjekti.<br />
Tudi program K.U.P.O.L.A. je trileten<br />
in večinsko financiran s sredstvi<br />
Evropskega socialnega sklada, njegova<br />
vrednost pa je nekaj več kot 89 milijonov<br />
tolarjev.<br />
Trije programi za večjo družbeno enakost • stran 15
Veliko starejših želi jesen svojega življenja preživeti doma. Saj tudi ni čudno. Dom smo gradili in<br />
ustvarjali celo življenje. Dom ima v slovenskem prostoru veliko simbolno vrednost: pomeni nam<br />
varnost, toplino, kraj kjer smo srečni, kjer poznamo vsak kotiček.<br />
Center za oskrbo na domu je bil ustanovljen prav z namenom, da različnim uporabnikom, predvsem<br />
pa starejšim, pomaga, da bi svojo starost čim dalj časa preživeli v domačem okolju in čim bolj<br />
kvalitetno.<br />
KRESNIČKA<br />
CENTER ZA OSKRBO NA DOMU d.o.o.<br />
Podvine 36<br />
1410 Zagorje ob Savi<br />
telefon: 03 56 60 520<br />
kresnickadoo@email.si<br />
Katere vrste storitev bomo izvajali?<br />
• Vse storitve osebne higiene, kamor sodi umivanje, kopanje, uporaba<br />
WC-ja, oblačenje in pomoč pri mobilnosti kot je presedanje iz postelje<br />
na stol, invalidski voziček, vožnja z vozičkom, pomoč pri hoji…<br />
• Storitve v gospodinjstvu, kot so pospravljanje in čiščenje stanovanjskih<br />
prostorov, pranje, likanje, priprava obroka…<br />
• Družabništvo, kamor sodi organizacija socialnih stikov in iskanje za<br />
uporabnika primernih prostočasnih aktivnosti.<br />
• Spremljanje in varovanje težje pokretnih ali dementnih starostnikov.<br />
Starostnikom, ki živijo sami ali nimajo nikogar, ki bi jih spremljal na<br />
banko, pošto ali k zdravniku, bomo nudili spremstvo in pomoč pri teh<br />
opravilih. Dementnim osebam pa lahko zagotavljamo varstvo in<br />
zaposlitev z enostavnimi aktivnostmi.<br />
• Izobraževanje starostnikov za kvalitetno preživljanje starosti. V ta sklop<br />
storitev sodijo predavanja in delavnice, ki bodo uporabnikom pomagale<br />
čim samostojneje izvajanje vsakodnevnih življenjskih opravil. Naučili vas<br />
bomo, kako preprečimo padec, kako pokličemo pomoč, če se nam to že<br />
zgodi, kako najbolj varno vstanemo, kako s čim manj fizičnega napora<br />
izvajamo vsakodnevna opravila.<br />
Kdo bo izvajal storitve?<br />
V Centru bomo<br />
zaposlovali<br />
predvsem žensko<br />
delovno silo, ki jo<br />
bomo za delo<br />
strokovno usposobili<br />
in nad kvaliteto<br />
izvajanih storitev<br />
neprestano bedeli.<br />
Prvi izbor kandidatk je<br />
že bil opravljen in<br />
prav v teh dneh<br />
poteka izobraževanje<br />
za delo.<br />
Skladno s širitvijo potreb, bomo izvajali tudi druge storitve, kot so storitve<br />
fizioterapije in delovne terapije.<br />
Kdo lahko storitve naroči?<br />
Center izvaja storitve predvsem za starejšo populacijo, to pa ne<br />
pomeni, da naročnik ne more biti kdo drug.<br />
Čiščenje in pospravljanje stanovanja, likanje in pranje ter<br />
podobne storitve v gospodinjstvu lahko naroči kdorkoli.<br />
Morda pa bi vam naša pomoč prišla prav, ker ste preveč<br />
zaposleni?<br />
Čas trajanja storitev?<br />
Storitve bomo izvajali vse dni v tednu,<br />
razen ob nedeljah, med 6. in 22. uro. Za<br />
nedeljsko delo bomo sklepali poseben<br />
dogovor. Storitev ne more biti krajša od<br />
30 minut in ne daljša od osem ur na<br />
dan.<br />
Pokličite nas vsako sredo ali petek med<br />
10. in 12. uro, po 15. marcu pa vsak dan<br />
med 9. in 12. uro. 03-56-60-520<br />
Dovolite, da Kresnička posveti v vaše življenje; mi pa se bomo potrudili, da vam bo to postalo lepše.
Medgeneracijsko društvo Upanje<br />
Mateja Eržen<br />
Za kakovostno<br />
starost<br />
V občini Trbovlje od leta 1999 izvajamo program Mreža medgeneracijskih<br />
programov za kakovostno starost. Program sofinancira Občina Trbovlje, kot<br />
zunanji servis pa je mrežo uvajal in razvijal Inštitut Antona Trstenjaka. Za<br />
ohranjanje in razvoj programa skrbi Medgeneracijsko društvo Upanje Trbovlje,<br />
ki je bilo ustanovljeno v letu 2000. V programu vseskozi sodelujeta Dom<br />
upokojencev Franc Salamon Trbovlje in Društvo upokojencev Trbovlje, pri<br />
posameznih skupnih projektih pa tudi <strong>srednje</strong> in osnovne <strong>šole</strong>, Rdeči križ<br />
Trbovlje, knjižnica Toneta Seliškarja.<br />
Delo Medgeneracijskega društva Upanje<br />
Trbovlje, ki je član slovenske zveze<br />
medgeneracijskih društev za kakovostno<br />
starost, temelji na spoznanju, da je osamljenost<br />
ena hujših stisk starega človeka, da<br />
jo je treba z ustreznimi programi zmanjšati<br />
ter da so generacije med seboj vse manj<br />
povezane. Poslanstvo društva je skrb za<br />
kakovostno starost, zmanjševanje osamljenosti<br />
in boljše medgeneracijske odnose.<br />
Društvo Upanje Trbovlje<br />
Medgeneracijsko solidarnost krepimo z<br />
razvijanjem prostovoljstva in organiziranjem<br />
mreže prostovoljstva. S tem pa pozitivno<br />
vplivamo na spremembo javnega<br />
odnosa do starih ljudi in starosti.<br />
V društvu trenutno deluje šestdeset aktivnih<br />
prostovoljcev, ki redno tedensko vodijo<br />
medgeneracijske skupine za kakovostno<br />
starost ali pa se družijo z osamljenimi starimi<br />
ljudmi. Voditelji skupin in družabniki<br />
se usposabljajo v enoletnem ali dvoletnem<br />
programu na Inštitutu Antona Trstenjaka v<br />
Ljubljani, svoje znanje pa v okviru našega<br />
društva tudi kasneje izpopolnjujejo. Vsako<br />
leto se prostovoljcem pridruži skupina tridesetih<br />
dijakov, ki si želijo druženja s starejšimi<br />
- v ta namen opravijo krajši tečaj za<br />
omenjeno prostovoljsko delo. Za ohranjanje<br />
prostovoljske kondicije vseh skrbi zaposlena<br />
profesionalna organizatorka mreže<br />
medgeneracijskih programov za kakovostno<br />
starost.<br />
V vsakdanji praksi opažamo, da je potreba<br />
po naših programih velika, glede na<br />
socio-demografske projekcije pa bo le še<br />
naraščala. V spodbudo so nam naši dosedanji<br />
dosežki, saj konkretno v Trbovljah pokrivamo<br />
že več kot desetino prebivalstva,<br />
starega več kot 65 let, do leta 2008 pa naj<br />
bi se število ljudi vključenih v naše programe<br />
podvojilo.<br />
Skupine in osebno družabništvo<br />
V jedru našega dela sta dva programa.<br />
Prvi je osebno družabništvo z osamljenim<br />
starim človekom, v okviru katerega usposobljeni<br />
prostovoljci iz mlade, <strong>srednje</strong> in<br />
deloma tudi tretje generacije redno opravljajo<br />
uro ali poldrugo uro dolgo druženje<br />
s starostnikom, ki bi bil sicer usodno<br />
osamljen. Trenutno se v Trbovljah trideset<br />
prostovoljcev-družabnikov druži z enim ali<br />
več starimi ljudmi, do konca leta pa se jim<br />
bodo pridružili novi prostovoljci, ki se že<br />
usposabljajo.<br />
Medgeneracijske skupine za kakovostno<br />
starost so drugi program. Gre za male<br />
skupine, običajno do devetih ljudi, ki se tedensko<br />
srečujejo ob različnih dejavnostih<br />
in pod vodstvom prostovoljcev-voditeljev<br />
skupin. Njihov namen je pristno človeško<br />
druženje, ki preprečuje osamljenost v starosti.<br />
Za srednjo generacijo je izjemno dober<br />
način priprave na lastno starost, mladi<br />
pa ob zadovoljnih starih ljudeh odkrivajo<br />
modrost življenja. Skupine se srečujejo v<br />
domačem okolju ali pa v domovih za stare<br />
ljudi. V trboveljski mreži deluje enajst<br />
skupin v domu upokojencev in enajst v domačem<br />
okolju, v nastajanju pa so še nove<br />
skupine v domačem okolju.<br />
V obeh programih je vključenih okrog<br />
270 starih ljudi.<br />
Poleg omenjenih dveh prostovoljskih<br />
programov društvo samo ali v sodelovanju<br />
z ostalimi krajevnimi društvi izvajamo še<br />
štiri programe: skupnostna skrb za ozaveščanje<br />
celotne krajevne javnosti (organizirana<br />
predavanja, okrogle mize, stiki z<br />
mediji), ohranjanje prostovoljske kondicije<br />
(individualno ter skupinsko delo s prostovoljci,<br />
organiziranje pohodov in različnih<br />
prostočasnih dejavnosti), medgeneracijski<br />
piknik in v sodelovanju z ostalimi društvi<br />
v zvezi strokovna ekskurzija.<br />
foto Mateja Eržen<br />
Medgeneracijska skupina za kakovostno starost<br />
Lastovičke<br />
V štirih letih delovanja so rezultati dela<br />
Medgeneracijskega društva Upanje Trbovlje<br />
pozitivni in za zgled tudi ostalim občinam<br />
v <strong>Zasavju</strong>, ki mrežo šele uvajajo. Na<br />
žalost pa se društvo in tudi zveza ves čas<br />
soočata s finančno stisko, saj je zagotavljanje<br />
finančne varnosti nevladnih organizacij<br />
šibka točka ne le na lokalni ravni, temveč<br />
tudi v širšem slovenskem prostoru. Ministrstvo<br />
za delo, družino in socialne zadeve<br />
vsako leto namreč zagotovi le osnovne finančne<br />
stroške za plačilo dela. Tako sem<br />
zdaj pri zvezi edina zaposlena, čeprav bi<br />
lepi rezultati dela v različnih krajih Slovenije<br />
zahtevali zaposlitev najmanj treh<br />
lokalnih organizatork.<br />
Prostovoljskim programom in oblikam<br />
skrbi za starejše bi v prihodnje morali posvetiti<br />
večjo pozornost in predvsem pomoč<br />
pri sofinanciranju - tudi s strani donatorjev<br />
- saj so ti programi prijazno dopolnilo že<br />
obstoječi javni mreži programov.<br />
Za kakovostno starost • stran 17
Tuji zgledi<br />
Dejan Zupanc<br />
Potrebujemo<br />
regionalno pisarno<br />
v Bruslju?<br />
Regionalni center za razvoj in Britanska ambasada sta februarja v Zagorju<br />
pripravila pogovor o načinih razreševanja razvojnih težav in možnostih prihodnjega<br />
sodelovanja med zasavsko regijo in Walesom. Delegacijo predstavnikov<br />
Walesa so sestavljali strokovnjaki za strukturne sklade in evropske zadeve,<br />
razvijanje človeških virov in spodbujanje podjetništva, slovenske barve pa<br />
so zastopali predstavniki regionalnih razvojnih agencij.<br />
Osnovni namen srečanja je bila izmenjava mnenj in izkušenj ter iskanje<br />
možnosti za prihodnje sodelovanje, saj ima Wales bogate izkušnje s prestrukturiranjem<br />
območij, ki so temeljile na tradicionalnih industrijah – rudarstvu,<br />
tekstilni in kovinarski industriji. Z zatonom teh panog so se uspešno lotili<br />
prestrukturiranja celotne regije, pri čemer so znaten delež denarnih sredstev<br />
pridobili v evropskih strukturnih skladih.<br />
Alexia Taylor<br />
foto Roman Rozina<br />
V okviru srečanja so v Zagorju dva dni<br />
potekali intenzivni pogovori z Alexio Taylor,<br />
ki je zaposlena v regionalni pisarni v<br />
Bruslju in odgovorna za njeno delo. Tam<br />
zastopa interese lokalne vlade Walesa in<br />
ostalih interesnih združenj.<br />
Regionalno pisarno v Bruslju so na pobudo<br />
več interesnih skupin z različnih področij<br />
delovanja odprli aprila 2003. Njeno<br />
ustanovitev so podprli zasebniki, gospodarske<br />
družbe, regionalna vlada, univerze<br />
ter druge organizacije, da bi si zagotovile<br />
ažurne informacije in da bi hkrati predstavljala<br />
regijo Wales kot aktivnega soustvarjalca<br />
regionalne politike Evropske unije.<br />
Je to vse? Vsekakor ne, pravi Alexia<br />
Taylor. Zaposleni v pisarni redno spremljajo<br />
tekoče informacije, ki zadevajo izvajanje<br />
regionalne politike, ter o tem obveščajo<br />
partnerje, za katere se določene informacije<br />
zanimive. Delujejo pa tudi na način, da s<br />
pomočjo mreže regionalni pisarn vplivajo<br />
na sprejemanje takšnih zakonov in določil,<br />
da zajamejo potrebe celotnega Walesa.<br />
V pisarni so redno zaposleni trije ljudje,<br />
pri njihovem delovanju pa jim pomaga<br />
mreža dvajsetih ljudi, ki pokrivajo različna<br />
področja. Skupaj tvorijo partnerstva z drugimi<br />
regijami, navezujejo stike z mrežami<br />
ostalih interesnih združenj in političnih institucij<br />
ter si tako lajšajo dostop do virov<br />
denarnih sredstev, ki jih namenja Evropska<br />
unija za razvoj in prestrukturiranje regij.<br />
Regionalna vlada na tak način sodeluje z<br />
Evropskim združenjem lokalnih in regionalnih<br />
oblasti, Odborom regij ter Evropsko<br />
komisijo, rezultat pa je boljši statistični<br />
učinek pri pridobivanju sredstev.<br />
Zagotavljanje denarnih sredstev za delovanje<br />
pisarne ni zanemarljiv strošek, saj<br />
letno znašajo plače, namestitev in drugi<br />
stroški za delovanje pisarne v Bruslju tristo<br />
tisoč evrov. Kot pravi sogovornica, se vsi<br />
vključeni strinjajo, da je bila ustanovitev<br />
pisarne upravičena, saj je z njeno pomočjo<br />
regija Wales pridobila več možnosti za razvoj,<br />
kot bi jih v primeru, če v Bruslju bi ne<br />
imeli svojih predstavnikov. Še več, vložen<br />
denar za delovanje pisarne se nekajkrat povrne<br />
skozi projekte, ki jih pridobijo, in na<br />
način, da je tudi zaradi njihovega delovanja<br />
sprejeta zakonodaja bolj po njihovi meri.<br />
Centre s podobnimi nalogami ima v<br />
Bruslju večina regij iz starih članic Evropske<br />
unije. Regionalni center za razvoj že<br />
dlje časa daje <strong>pobude</strong> za ustanovitev podobne<br />
regionalne pisarne, vendar vlada in<br />
država v obdobju sprejemanja zasavskega<br />
zakona ideji nista prisluhnili. Argument<br />
druge strani je bil, da je samo Zasavje premajhno,<br />
da bi upravičilo potrebne stroške<br />
za delovanje lobističnega centra.<br />
Tudi na podlagi dobrih izkušenj, ki jih<br />
imajo s svojim predstavništvom Valežani,<br />
lahko zatrdimo, da bomo o tej ideji še precej<br />
razmišljali. Morda bomo rešitev našli<br />
v okviru interesnega združenja slovenskih<br />
razvojnih ustanov, ki so v prvi bojni vrsti<br />
hitrejšega in učinkovitejšega regionalnega<br />
razvoja.<br />
Kot pravi Alexia Taylor: Zagotovo se<br />
bolj splača biti zraven kot ostati zunaj!<br />
Potrebujemo regionalno pisarno v Bruslju? • stran 18
<strong>Monografija</strong> o <strong>Zasavju</strong><br />
Tatjana Polanc Kolander<br />
Nekje sredi<br />
Slovenije<br />
Dobrih stopetdeset strani obsegajoča monografska publikacija v slovenskem<br />
in angleškem jeziku, opremljena z okrog sto barvnimi fotografijami,<br />
bralcu na prvi pogled naznani, da gre za odlično damo, ki v svojem žlahtnem<br />
domu zna gostiti zahtevne kot tudi preprostejše goste. Njena vabljivost in<br />
eleganca sta brez dvoma zasluga fotografa Borisa Skalina in oblikovalke<br />
Debore Batagelj, kot laične oči, zaljubljene v lepo, lahko presodijo. Skladno<br />
z njunim oblikovnim in slikovnim očrtom zasavskih krajev – od Kresnic do<br />
Zidanega Mosta – tečejo izvirne besede avtorja Romana Rozine kot Sava,<br />
zdaj po mirni gladini zdaj v kaskadah. Odvisno od časa in stvari, ki so tisti<br />
čas zaznamovale.<br />
Knjiga Zasavje, nekje sredi Slovenije,<br />
predstavlja Zasavje s svojimi lepotami<br />
in zanimivostmi. Knjiga s stotimi fotografijami<br />
je le delček vsega, kar se ponuja<br />
radovednemu v prostoru od Litije<br />
do Radeč. Vse lepote in zanimivosti<br />
simbolično povezuje reka Sava, ki je<br />
očarala že vse prednamce. Meni je bila<br />
v najstniški dobi nadomestna sestra za<br />
Sočo, ki so jo okupirali Italijani in nas<br />
pognali v svet. Zasavje nas je takrat prijazno<br />
sprejelo.<br />
V <strong>Zasavju</strong> ni samo reka Sava, ki povezuje<br />
ta prostor že od nekdaj; to so tudi<br />
ljudje, ki so se tu rojevali, rasli in trdo<br />
delali, se kalili ter postali trdi in mehki,<br />
ljubeznivi kot sončno jutro, je zapisal<br />
rojak akademik Matjaž Kmecl.<br />
Vsa ta trdota, mehkoba in ljubeznivost<br />
se skušajo plepletati v fotografijah v<br />
tej knjigi. Če sem to dosegel, trud ni<br />
bil zaman. In sploh ni bil trud, ampak<br />
veselje.<br />
Vedno je veselje, če se lahko kakorkoli<br />
oddolžiš komurkoli, ki ti je storil kaj<br />
dobrega. Zasavje mi je v kritični mladostni<br />
dobi ponudilo drugi dom, ker<br />
mi je prvi dom na Kobariškem pohodil<br />
italijanski fašistični škorenj in njegovo<br />
nasilje.<br />
Hvala!<br />
Boris Skalin<br />
Visoko strokovna ocena to ne bo. Knjigo<br />
sem namreč odprla kot nekdo, ki se (že<br />
desetlejte?) ukvarja s pisano besedo o teh<br />
krajih za medije (večji izziv je bil ob poznavalcu<br />
Nandetu Razboršku popis zagorskega<br />
sveta na cederomu Zagorje 2000),<br />
in z – žal manj obsežnim, a meni ljubšim<br />
– literarnim ustvarjanjem.<br />
Torej mi je bilo v teh letih mnogokrat<br />
dano listati in prebirati raztresene publikacije<br />
od tu in tam, ki popisujejo to našo<br />
zasavsko regijo, njene značilnosti, zgodovinske<br />
prelomnice, zanimivosti in kar<br />
je tega. Vse so pač – tako je moje mnenje<br />
– tu zato, da na svoj način dokumentirajo<br />
čas, ki smo mu priča. Obenem pa nas, naše<br />
sosede, pa tudi vse, ki za nami še pridejo,<br />
popeljejo v preteklost in nam skozi tiste<br />
dni razgrnejo in nanovo očedijo predmete,<br />
naravo in zgodovinska dejstva... da skozi<br />
te spoznamo, kako Zasavje vendarle zmore<br />
svetu ponuditi – in to v obilju – naravno<br />
in kulturno dediščino, vredno zanimanja in<br />
obiska.<br />
Nasnutki zgodb<br />
V monografiji avtor povzetim besedilom<br />
po številnih virih, ki jih v knjigi tudi navaja,<br />
dodaja predvsem svoj smisel za urejanje,<br />
povezovanje in poudarjanje zanimivosti.<br />
Besedilo je bržkone privlačno tudi zaradi<br />
njegove sposobnosti opisovanja in pripovedovanja,<br />
koliko pa je v monografiji nanovo<br />
odkritih reči, bi ne mogla presojati.<br />
Kot vedoželjno bralko, ljubiteljico literarnega<br />
ustvarjanja in izmišljevalko zgodb,<br />
me ob prebiranju knjige najbolj vznemirjajo<br />
omenjena imena in zanimivosti, s<br />
katerimi so imeli ljudje tod okoli v svojih<br />
obdobjih opravka. Teh avtor naniza kar<br />
nekaj, se pravi: so v teh zasavskih krajih<br />
vendarle živeli številni ljudje, katerih manj<br />
znane zgodbe bi bile vredne podrobnejših<br />
zapisov, morda umeščenih v slastne literarne<br />
prigode.<br />
In ko se včasih takole kdo sprašuje, kje<br />
Zasavje sploh je? Nekje sredi Slovenije? se<br />
mi porajajo zamisli, da bi se ljudje, tukajživeči<br />
in tuji, tega predela sveta, ki ga Rudolf<br />
Badjura opisuje z vznesenimi tiha, ljubka<br />
idila in slikovita romantika, spominjali in<br />
ga obdržali v spominu skoz zgodbe o tukajšnjih<br />
ljudeh. O osebah, ki so po Matjažu<br />
Kmeclu trdi in mehki, ljubeznivi kot sonč-<br />
foto Boris Skalin<br />
Zasavje, nekje sredi Slovenije<br />
Fotomonografija • stran 19
Delavski dom v Trbovljah<br />
foto Boris Skalin<br />
no jutro, črni, mrki in nevarni pred krivico,<br />
prijetni ko pesem in najboljšega srca v najbolj<br />
surovi besedi. Seveda jih je kar nekaj<br />
že izstopilo iz neopredeljive preteklosti,<br />
nanje se sklicujemo in navajamo, da so tukaj<br />
živeli, ustvarjali ali se kdaj mudili in o<br />
tem poročali svetu. Karakterne oznake Zasavčanov<br />
pa se (pač moji naravi primerno)<br />
kar ponujajo literarnim junakom sedanjega<br />
in vznemirljivega nekdanjega časa. Tako<br />
delavcem, rudarjem, kot tudi imenitni gospodi,<br />
umetnikom in posebnežem.<br />
Če se bo torej kdorkoli lotil izmišljevanja<br />
zgodb o tistih časih, mu bodo tovrstne<br />
publikacije v izvrstno pomoč. Kot seveda<br />
tudi drugačne vrste raziskovalcem, popo-<br />
tnikom, ljubiteljem raritet, sladokuscem,<br />
planincem, gospodarskim investitorjem<br />
– zakaj pa ne?, kakšni filmski zvezdi, ki bi<br />
si tod okoli omislila prestižno domovanje.<br />
Navsezadnje knjiga ni zgolj imenitna<br />
gostiteljica, ki te z oplajajočimi stavki navduši<br />
za to zasavsko pokrajino, temveč se ti<br />
odkrije tudi kot izurjena skrbnica odnosov<br />
z javnostmi. Začrtana konstrukcija monografije<br />
namreč predstavlja trdno omizje, za<br />
katerega ob bogati slogovni in estetski postrežbi<br />
uspe združiti tiste, ki se v zasavski<br />
regiji prepoznavajo, kot tudi tiste, ki se je<br />
kdaj morda sramujejo.<br />
Knjiga Zasavje, nekje sredi Slovenije<br />
odgovarja domači in tuji javnosti, da je<br />
Zasavje v vseh pogledih bogato območje<br />
ob srednji Savi. To zavedanje, obogateno s<br />
svežo ponudbo zapisov o zasavski identiteti,<br />
je kot veter v zasavski duh in um, ki sta<br />
– kot nam je čas že pokazal – iz teh ozkih<br />
kotlin sposobna prevetrovati nabirajoče se<br />
usedline nizkega samospoštovanja.<br />
Pričujoča knjiga pokaže, da se ima Zasavje<br />
s čim postaviti. Svojo dodano vrednost<br />
pa opraviči tudi v tem, da ji uspe sicer<br />
svojstvene kraje z ljudmi svojstvenih lastnosti<br />
in celo narečij zares mojstrsko zliti v<br />
harmonično celoto.<br />
Gradič v dolini Bobna v Hrastniku<br />
foto Boris Skalin<br />
Boris Skalin se je rodil pri Kobaridu.<br />
S starši se je že kmalu preselil v Zasavje,<br />
študij ga je kasneje popeljal v Ljubljano,<br />
življenje pa v Žalec. V Zasavje se stalno<br />
in rad vrača, tukaj pogosto vihti svoj<br />
fotografski aparat in razstavlja: lani se<br />
je v Zagorju predstavil z Valvasorjevimi<br />
pomniki, v Trbovljah pa z miniaturami,<br />
posvečenimi dvestoletnici rudarjenja v<br />
Trbovljah.<br />
Aleš Gulič je ob eni njegovih razstav<br />
zapisal, da je Boris Skalin iz dveh svetov,<br />
iz nature in kulture, in da nas iz njih<br />
vabi v tretjega, povsem njegovega. Boris<br />
nam naravo prepoji z omiko, uokviri s<br />
tehnologijo in da kot tretji svet, ki nam<br />
je sicer domač, pa vendarle predrugačen.<br />
O njem nam z navdušenjem in iskrenim<br />
občudovanjem pripoveduje s svojim jezikom<br />
in nas vabi, da vstopimo v onstran<br />
– v nov svet. Fotografije tako postanejo<br />
okna za svetove, ki se spletajo iz njegovih<br />
podob in naših izskušenj, želja,<br />
spominov, hrepenenj in domišljije.<br />
Boris resda ni poklicni fotograf, ampak<br />
to ne pomeni, da ni profesionalno<br />
skrben, jasen, natančen, potrpežljiv,<br />
zahteven do sebe, izbirčen, luciden, ko<br />
pritisne okular na oko. In že prej. Velik<br />
del ustvarjalnosti fotografov je namreč<br />
skrite v odločitvi, kdaj, kaj in kako.<br />
Fotomonografija • stran 20
Slikarji Zasavja<br />
Aleksandra Forte<br />
Iskanje samosvoje<br />
likovne govorice<br />
Industrijsko zasavsko okolje se ne more pohvaliti z množico umetnikov,<br />
kljub temu pa lahko, ko se ozremo v preteklost, zatrdimo, da imajo nekatera<br />
umetnostna področja dolgoletno tradicijo. Med njimi je prav gotovo<br />
slikarstvo.<br />
Četudi je bila ta ustvarjalnost enkrat bolj in drugič manj živahna in odmevna,<br />
je v <strong>Zasavju</strong> kontinuirano prisotna vse od srede preteklega stoletja dalje.<br />
Toliko pomembnejša so zato tudi vsa tista prizadevanja, ki slikarsko delo<br />
vzpodbujajo, ga predstavljajo javnosti ali pa ohranjajo umetniško dediščino,<br />
ki bogati kulturno podobo naših krajev.<br />
Ko je leta 1986 takratna Občinska kulturna<br />
skupnost Trbovlje pričela z rednimi<br />
letnimi odkupi likovnih del, je bil njen<br />
namen predvsem vzpodbujati ustvarjalno<br />
delo akademskih slikarjev, ki so živeli ali<br />
so se rodili v Trbovljah, ti načrtni odkupi<br />
pa so predstavljali tudi simbolično podporo<br />
in priznanje umetnikom. Tako je bil<br />
do ukinitve kulturne skupnosti v začetku<br />
devetdesetih let preteklega stoletja zbran<br />
manjši korpus slik akademskih slikarjev<br />
Jožeta Ciuhe, Leopolda Hočevarja in Janeza<br />
Kneza. Ta fond je bil predan v varstvo in<br />
upravljanje <strong>Zasavske</strong>mu muzeju Trbovlje,<br />
kjer se je že nahajalo manjše število risb in<br />
grafik, zbirka pa je pridobila še tri likovna<br />
dela bivših občinskih družbenopolitičnih<br />
organizacij.<br />
predstavljala sodobna slikarska prizadevanja<br />
v <strong>Zasavju</strong> od druge polovice dvajsetega<br />
stoletja dalje. Tako je podoba slikarskega<br />
fonda začela postopno preraščati občinski<br />
okvir.<br />
Takšen vsebinski koncept pa zahteva tekoče<br />
zbiranje del, ki predstavljajo aktualno<br />
slikarsko ustvarjalnost, kot tudi izpolnjevanje<br />
vrzeli s starejšim likovnim gradivom,<br />
reprezentativnim za pretekla ustvarjalno<br />
pomembna obdobja posameznega avtorja.<br />
Svojevrsten izziv predstavlja dopolnjevanje<br />
zbirke s stvaritvami predstavnikov<br />
starejših generacij akademskih slikarjev, ki<br />
so prišli v Zasavje kmalu po drugi svetovni<br />
vojni in so med drugimi zaslužni, da se<br />
ta regija danes lahko pohvali z dolgoletno<br />
slikarsko tradicijo.<br />
Že v zgodnjih petdesetih letih srečamo<br />
v Trbovljah Milana Rijavca in Marijana<br />
Tršarja, v Zagorju pa Izidorja Urbančiča.<br />
Rijavec je ostal Trboveljčan dve desetletji<br />
in se je odselil šele po upokojitvi, Tršar, ki<br />
je danes upokojeni profesor likovne akademije,<br />
znan pa je tudi kot publicist in kritik,<br />
ter Urbančič pa sta odšla že po nekaj letih.<br />
Vsi trije so vsak ob svojem času z umetniškim<br />
in prosvetnim delom plemenitili zasavsko<br />
povojno kulturno življenje, saj niso<br />
bili le šolani slikarji, ampak tudi likovni<br />
pedagogi. V fondu muzejske zbirke se danes<br />
nahaja le ena slika Milana Rijavca, slikarsko<br />
delo drugih dveh avtorjev pa, žal, še<br />
ni predstavljeno. Dopolnitev zbirke z deli<br />
teh imenitnih starejših avtorjev ostaja dolg,<br />
Nastajanje zasavske slikarske zbirke<br />
Ob osnovnem fondu slikarske zbirke<br />
občinskega značaja se je kmalu zastavilo<br />
vprašanje njenega bodočega namena, vsebinskega<br />
koncepta in kriterijev za dopolnjevanje<br />
in širjenje. Muzejska strokovna<br />
pristojnost in medobčinski status – ustanoviteljice<br />
so bile občine Trbovlje, Zagorje<br />
in Hrastnik – sta namreč omogočala širše,<br />
regionalno zasnovano zbirko, ki bi ohranjala<br />
umetniška dela akademskih slikarjev,<br />
zasavskih rojakov in tistih umetnikov,<br />
ki jih je življenjska pot za daljši ali krajši<br />
čas pripeljala v te doline. Zastavljen je bil<br />
precej ambiciozen koncept, po katerem<br />
bi ohranjena umetnostna dediščina nekoč<br />
Nikolaj Beer: Čeri, 1993<br />
Iskanje samosvoje likovne govorice • stran 21
Laibach: Coffe drinker, 1983-2000<br />
ki ga ne smemo pozabiti.<br />
Medtem ko so prvi povojni slikarji, ki so<br />
bili poklicani k pedagoškemu delu v Revirje,<br />
prej ali slej zapustili to okolje, so se njihovi<br />
mlajši nasledniki, praviloma domačini,<br />
večinoma vrnili v rodne kraje. Posebej<br />
živahno je bilo delovanje Društva likovnih<br />
umetnikov Zasavje od srede sedemdesetih<br />
do zgodnjih devetdesetih let prejšnjega<br />
stoletja, ko je društvo s številnimi skupinskimi<br />
razstavami ostrilo posluh javnosti za<br />
likovno umetnost in bogatilo kulturno podobo<br />
domačega okolja, odmevno pa se je<br />
predstavljalo tudi v širšem prostoru.<br />
V skupini ustvarjalcev, ki so jih dostikrat<br />
Janez Knez: Pot v jesenski gozd, 2000<br />
imenovali kar revirski slikarji, so bili zastopniki<br />
zelo različnih umetnostnih hotenj<br />
in pogledov, zato so njihove razstave vedno<br />
presenetile s pestro podobo umetniških realizacij.<br />
Ob avtorjih s častitljivo ustvarjalno<br />
prakso zasavski slikarski mozaik bogatijo<br />
predstavniki mlajših slikarskih generacij,<br />
rojeni po drugi svetovni vojni, ki živijo in<br />
delajo v <strong>Zasavju</strong>, ali pa v ta kulturni prostor<br />
vstopajo občasno.<br />
Revirski slikarji<br />
Če bi sodili po človeških merilih, je<br />
Zbirka zasavskih slikarjev že dosegla svojo<br />
polnoletnost, za muzejski fond pa je to<br />
relativno kratka življenjska doba in težko<br />
bi trdili, da impresionira s številom svojih<br />
eksponatov: zbirka devetintridesetih del je<br />
prej majhna kot obsežna. Njeno bogastvo<br />
se odkriva drugje – v pestri motiviki, domiselnosti<br />
tehničnih rešitev in v različnosti<br />
osebnih avtorskih izrazov. Zbrana dediščina<br />
že izrisuje zanimivo podobo slikarstva<br />
preteklih desetletij, ki ni bila nikdar brezkrvna,<br />
čeprav duh časa ni bil vedno naklonjen<br />
samovoljnim avtorskim iskanjem.<br />
Nasprotno, prav iskanje samosvoje likovne<br />
govorice je tista prevladujoča prvina, ki jo<br />
lahko podčrtamo, ko se oziramo na preteklo<br />
in aktualno slikarstvo v <strong>Zasavju</strong>.<br />
Kljub kratki zgodovini zbirke, v kateri je<br />
manj del kot bi si želeli, pa je dozorel čas<br />
za njeno celostno predstavitev. V začetku<br />
januarja je bila v <strong>Zasavske</strong>m muzeju odprta<br />
razstava vseh likovnih del, ki so sicer<br />
večino časa deponirana, ob tej priložnosti<br />
pa je izšla tudi knjiga Slikarji Zasavja.<br />
Čeprav se bodo umetnine kmalu spet<br />
preselile v muzejske shrambe, bo likovno<br />
gradivo odslej javnosti dostopno v vsakem<br />
trenutku, saj je dokumentarno predstavljeno<br />
v publikaciji. Ta vsebuje kataloški<br />
pregled celotne zbirke z vsemi potrebnimi<br />
informacijami o posameznem delu, slike,<br />
risbe in grafike pa so predstavljene tudi s<br />
kvalitetnimi reprodukcijami. Poleg dokumentarnega<br />
pregleda celotnega slikarskega<br />
fonda prinaša knjiga tudi oris ustvarjalne<br />
poti desetih umetnikov, katerih dela so bila<br />
doslej vključena v zbirko, ter poizkuša izluščiti<br />
tiste <strong>pobude</strong>, ki dajejo ton njihovemu<br />
delu.<br />
In kdo so ti avtorji? Prav je, da najprej<br />
omenim oba umrla slikarja, Leopolda Hočevarja<br />
in Franca Kopitarja. Hoči – kot<br />
smo največkrat imenovali tega študijsko<br />
naravnanega, občutljivega in do lastnega<br />
dela izjemno odgovornega ustvarjalca – se<br />
nam bo vtisnil v spomin kot poet revirske<br />
krajine, ki si je za svoj osnovni program izbral<br />
industrijsko podobo domačega okolja.<br />
Slikarstvo Franca Kopitarja nam prinaša<br />
podobe dveh svetov, dogovorjeno resničnega<br />
in skrivnostno odtujenega.<br />
Po rojstvu je Trboveljčan slikar in grafik<br />
Jože Ciuha, ki danes živi v Ljubljani in Parizu.<br />
Ta dolgoletni popotnik in kritični mislec<br />
posreduje svoja neprizanesljiva sporočila<br />
o človeku in družbi skozi svojevrstne<br />
ikonograme človeške odtujenosti, pogosto<br />
stopnjevane do groteske. Ustvarjalno delo<br />
Milana Rijavca vsebuje vsa tista pestra razpoloženja<br />
in stanja, ki spremljajo človekov<br />
vsakdan in jih avtor spreminja v slike s preprosto<br />
likovno retoriko, prepričljivo tudi<br />
brez sentimentalnega pretiravanja.<br />
Plodno ustvarjalnost slikarja in grafika<br />
Janeza Kneza je skorajda nemogoče strniti<br />
v kratek zapis; njegovo kultivirano in<br />
radoživo slikarstvo je vedno odprto tako<br />
za avantgardne ideje in hotenja kot za izkušnje<br />
plemenite slikarske tradicije. Ob izbrani<br />
tematiki Knez vedno znova preizkuša<br />
nove izrazne možnosti, zato je njegovo slikanje<br />
presenetljivo sveže, kot bi za njim ne<br />
stala osebnost s polstoletnimi slikarskimi<br />
izkušnjami.<br />
Že pred desetletji je v krog zasavskih<br />
umetnikov stopil Nikolaj Beer – ustvarjalec,<br />
ki ostaja dosledno zvest svoji osebni<br />
mitologiji, stkani iz prapodob in prispodob<br />
življenja; slikar, ki se ne podreja estetskim<br />
kanonom in površnim vtisom, ampak polni<br />
svoja dela z vso tisto vitalnostjo in dinamiko,<br />
s katero je napolnjen svet.<br />
Osebne vizije svetov, v katerih je prostor<br />
za čustva in neposredne refleksije, za podo-<br />
Iskanje samosvoje likovne govorice • stran 22
Nove okoljske <strong>pobude</strong><br />
Tina Mikuš<br />
Onesnaževanje<br />
Zasavja, NE HVALA!<br />
V januarju 2005 smo v Zagorju ob Savi ustanovili društvo za naravovarstvo<br />
in okoljevarstvo EKO KROG. Člani društva prihajamo iz Hrastnika, Trbovelj in<br />
Zagorja; nekateri med njimi so že prej sodelovali v neformalni Civilni iniciativi<br />
za zdravo okolje iz Trbovelj. Le-ti so bili poleg krajanov Ravenske vasi tudi<br />
prvi, ki so že lansko pomlad opozarjali na problematiko onesnaževanja iz dveh<br />
virov, Termoelektrarne Trbovlje in Cementarne Lafarge Cement iz Trbovelj.<br />
V novembru smo se pridružili še nekateri posamezniki. Staknili smo glave in<br />
rodila se je ideja o projektu Onesnaževanje Zasavja, NE HVALA!<br />
Osnovni cilj je bil opozoriti na perečo problematiko onesnaževanja zraka<br />
v <strong>Zasavju</strong> ter dva sporna projekta: sežigalnico komunalnih odpadkov v termoelektrarni<br />
in sosežig nevarnih odpadkov v cementarni. Da pa smo se lahko<br />
lotili tako zahtevnega projekta, smo potrebovali koalicijo somišljenikov, ki bo<br />
pripravljena sodelovati tako finančno kot tudi fizično. Ustanovili smo Koalicijo<br />
za zdravo okolje Zasavja, ki jo sestavljajo Civilna iniciativa za zdravo okolje<br />
Trbovlje, Krajevna skupnost Ravenska vas, Civilna pobuda proti sežiganju<br />
odpadkov, študenti, strokovnjaki-posamezniki ter EKO KROG.<br />
Zakaj Slovenija ne potrebuje sežigalnice<br />
komunalnih in nevarnih odpadkov?<br />
Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo<br />
smo postali del neke večje tvorbe, ki naj<br />
bi nam nudila tudi rešitve za določene probleme.<br />
In mi imamo problem. Na eni strani<br />
imamo ljudi, ki bi radi živeli zdravo, v harmoniji<br />
z utripom Narave, po načelih trajnostnega<br />
razvoja, na drugi strani pa imamo<br />
interese posameznikov, ki bi radi mastno<br />
zaslužili in jim drugi ljudje, narava in okolje<br />
niso niti malo mar.<br />
Osveščanje namesto sežiganja<br />
Na svetu je problem upravljanja z odpadki<br />
že relativno star, saj sega v začetek<br />
osemdesetih let prejšnjega stoletja. V tistih<br />
časih so edino rešitev v zmanjševanju odpadkov<br />
videli v sežiganju. Če vemo, da<br />
dnevno migrira na delo v London kar dva<br />
milijona ljudi, lahko vidimo, kako majhna<br />
je Slovenija.<br />
Verjamem, da je v današnjem času potrošniške<br />
družbe težko, če že ne nemogoče,<br />
prisiliti ljudi, da bi se preko noči okoljsko<br />
osvestili in spreobrnili. Vendar, pomislite,<br />
le dva milijona nas je. Če Irski uspeva politika<br />
brez sežigalnic komunalnih odpadkov,<br />
sem prepričana, da bi majhni Sloveniji to<br />
prav tako lahko uspelo. Seveda pa za to<br />
potrebujemo zelo premišljeno in strokovno<br />
vodeno strategijo, politiko ravnanja z odpadki.<br />
In začeti se mora pri vrhu.<br />
Zakonodaja naj skuša z davčnimi olajšavami<br />
vzpodbuditi proizvajalce, da se<br />
odločijo za proizvodnjo izdelkov, ki bodo<br />
ponovno uporabljivi, ali jih bo mogoče<br />
predelati, ko več ne bodo služili svojemu<br />
namenu. Prodajalce naj se prav tako z<br />
be radosti in veselja, prinašajo dela mlajših<br />
ustvarjalcev, kot so Severina Trošt Šprogar,<br />
Mišo Knez in Samo Šiles. Mišo Knez<br />
ne živi več v <strong>Zasavju</strong>, a se pogosto vrača<br />
v rodne kraje. Njegovo spontano slikanje<br />
sledi predvsem lastnemu videnju okolja in<br />
stvarnosti, gledalcu pa prepušča vso svobodo<br />
individualnega doživljanja.<br />
Tudi delo Severine Trošt Šprogar presega<br />
ambicijo po čistem reproduciranju vidne<br />
resničnosti. Pobuda za njeno slikanje je<br />
težnja po samospoznavanju, ta avtonomni<br />
duhovni proces pa je obenem način za razumevanje<br />
okolja in daje ton njeni likovni<br />
komunikaciji. Samo Šiles se predaja raziskovanju<br />
tistih elementarnih sil, ki navdihujejo<br />
s svojo simboliko in energijo, odkriva<br />
tista stanja in dogajanja v naravi, ki so<br />
lahko prispodoba razmerjem v človeškem<br />
svetu. Tako prinaša dinamično Šilesovo<br />
slikarstvo en sam, globoko doživet svet, pa<br />
naj gre za trenutke spokojnosti ali veličastnega,<br />
dramatičnega dogajanja.<br />
V zbirki se nahaja tudi delo iz likovne<br />
produkcije skupine Laibach, slika Coffe<br />
drinker, ki predstavlja kolektivno delo, nastalo<br />
po retrogradnem ustvarjalnem principu.<br />
Avtorji namerno pristajajo na eklekticizem<br />
in se podredijo diktatu motiva – v<br />
konkretnem primeru je to znana Kofetarica<br />
slikarke Ivane Kobilice – ter skozi reinterpretacijo<br />
klasičnega dela raziskujejo družbeno<br />
vlogo, pomen in namen umetnosti.<br />
V tem mozaiku likovnih stvaritev manjka<br />
še marsikakšno delo, zbirka kot živ organizem<br />
raste postopno, njen fond se je oblikoval<br />
tako z donacijami s strani avtorjev kot<br />
z načrtnimi odkupi, seveda v okviru razpoložljivega<br />
muzejskega proračuna. Manj<br />
opazen je interes gospodarskih in drugih<br />
družb ali podjetnikov, da bi odkupili kakšno<br />
umetniško delo in ga namenili za zbirko.<br />
S tem dejanjem bi se promovirali kot<br />
donatorji, kar bi nedvomno prispevalo k<br />
njihovi odličnosti in večji prepoznavnosti,<br />
saj je znano, da javnost donatorstvo zelo<br />
ceni; nenazadnje pa gre za dela uglednih<br />
ustvarjalcev, ki se niso uveljavili le v lokalnem,<br />
ampak tudi v mednarodnem okolju.<br />
A priložnost še ni zamujena! V dobi, ko<br />
sodobni informacijski mediji vse bolj segajo<br />
v polje umetnosti, je pomembno ohranjati<br />
stvaritve, ki so rezultat pristne in enkratne<br />
človekove ustvarjalnosti, izvirajoče<br />
iz njegove celovitosti, torej ne le iz racionalne,<br />
ampak tudi iz duhovne in čustvene<br />
razsežnosti.<br />
Onesnaževanje Zasavja, NE HVALA • stran 23
davčnimi olajšavami vzpodbudi, da odkupujejo<br />
čim več izdelkov, katerih embalaža<br />
ali izdelki sami so vračljivi ali se lahko<br />
ponovno predelajo. Taki izdelki naj bodo<br />
na trgovskih policah nekajkrat cenejši kot<br />
drugi, saj bo le tako dosežen želeni cilj:<br />
večina ljudi se namreč še vedno odloča o<br />
nakupu nekega izdelka na podlagi cene.<br />
Seveda je potrebno tudi potrošnike<br />
okoljsko osvestiti o tej pereči problematiki;<br />
konec koncev mora nekdo te vračljive<br />
proizvode tudi vračati, da se krog sklene.<br />
Tu vidim precej velik vpliv izobraževalnih<br />
ustanov, kot so <strong>šole</strong> in vrtci, poleg teh pa<br />
ima največji pomen domača vzgoja. Toda<br />
včasih je lažje vzgojiti otroke, kot pa prevzgojiti<br />
njihove starše. Rešitev je ne le v<br />
obveščanju ljudi, da se pri reševanju problema<br />
z odpadki obnašajo bolj trajnostno,<br />
ampak tudi v obveščanju o problematiki<br />
samih odpadkov, da se zavedo, zakaj je<br />
tako pomembno, da vračajo embalažo, da<br />
sortirajo odpadke in, konec koncev, da ne<br />
kupujejo izdelkov, ki jih v resnici ne potrebujejo.<br />
Onesnaženost okolja in trajnostni<br />
razvoj<br />
Prireditev<br />
foto Roman Rozina<br />
EKO KROG se močno zaveda, kako pomembno<br />
je informirati ljudi, zato smo skupaj<br />
s Koalicijo za zdravo okolje Zasavja<br />
v januarju in februarju organizirali akcije<br />
pod sloganom Onesnaževanje Zasavja, NE<br />
HVALA! Predstavniki Koalicije so gostovali<br />
kot predavatelji na šolah, bili so gostje<br />
na lokalnih televizijskih in radijskih oddajah,<br />
organizirali so koncerte ter se 5. februarja<br />
2005 predstavljali na tržnicah v Hrastniku,<br />
Trbovljah in Zagorju, kjer so delili<br />
letake z okoljsko problematiko. Sklepna<br />
prireditev se je končala 12. februarja v<br />
Kulturnem centru Delavski dom Zagorje.<br />
Prvi del sklepne prireditve je bilo strokovno<br />
posvetovanje Onesnaženost okolja<br />
v <strong>Zasavju</strong> in trajnostni razvoj, ki ga je odprla<br />
mag. Alenka Franko s Kliničnega inštituta<br />
za medicino dela, prometa in športa,<br />
ki je govorila o snoveh, ki povzročajo raka.<br />
Omenila je, da med snovi prve rakotvorne<br />
skupine spada tudi kadmij, zanj in za<br />
živo srebro pa je inštitut Eriko iz Velenja<br />
v študiji o okolju v <strong>Zasavju</strong> iz leta 2001<br />
dokazal, da so njune vsebnosti v ledvicah<br />
in jetrih odraslih osebkov ter ledvicah enoletnih<br />
živali tako visoke, da ti organi niso<br />
primerni za prehrano ljudi. To so ugotovili<br />
v raziskavi vsebnosti težkih kovin v ledvicah<br />
in jetrih srnjadi, ki je bila uplenjena<br />
v <strong>Zasavju</strong>. V isti študiji je podano tudi, da<br />
primerjalna analiza vzrokov umrljivosti v<br />
osmih opazovanih občinah kaže na to, da<br />
se pri moških uvrščajo v kategorijo z najvišjo<br />
pojavnostjo umrljivosti vse tri zasavske<br />
občine ter Ravne.<br />
Pri moških sta s pojavnostjo raka najbolj<br />
obremenjeni občini Hrastnik in Trbovlje.<br />
Zdravstveno statistični podatki kažejo, da<br />
ljudje v <strong>Zasavju</strong> nadpovprečno obolevajo<br />
za naslednjimi obolenji: bolezni dihal,<br />
prebavil, mokril, spolovil in obtočil, pogostejše<br />
so komplicirane nosečnosti, splavi,<br />
duševne motnje, bolezni žlez z notranjim<br />
izločanjem in novotvorbe. Raziskave<br />
zdravstvenih delavcev potrjujejo povezavo<br />
onesnaženega zraka z nekaterimi obolenji.<br />
Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške<br />
fakultete je govorila o orografskih<br />
posebnostih in njihovih vplivih na klimo v<br />
<strong>Zasavju</strong>. Opozorila nas je, da so klimatski<br />
pogoji v kotlinah in dolinah predvidljivi,<br />
ravno tako pa tudi onesnaženje zraka. Zato<br />
smejo biti emisije katerega koli polutanta v<br />
zasavskem reliefu minimalne, je poudarila<br />
in dodala, da lahko, za razliko od globalnih<br />
podnebnih sprememb, lokalno onesnaževanje<br />
zraka zmanjšamo sami in takoj.<br />
Kako pridelovati zdravo hrano<br />
O vplivu onesnaževalcev zraka v <strong>Zasavju</strong><br />
na rastlinstvo je govoril prof. dr. Franc<br />
Batič z Biotehniške fakultete. Prikazal nam<br />
je katastrofalno sliko uničenosti rastlinja v<br />
Društvo EKO KROG bo tudi v prihodnosti<br />
nadaljevalo z vztrajnim delom<br />
pri obveščanju in osveščanju čim<br />
širšega števila ljudi o pereči okoljski<br />
problematiki.<br />
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so<br />
kakorkoli pripomogli, da smo lahko<br />
prvi projekt Onesnaževanje Zasavja,<br />
NE HVALA! izpeljali, kot smo si ga<br />
zamislili. Obenem pa pozivam vse, se<br />
udeležujete aktivnosti in prireditev,<br />
ki jih bo naše društvo in Koalicija za<br />
zdravo okolje Zasavja pripravljala tudi<br />
v prihodnosti. Če simpatizirate z nami<br />
in nas podpirate, potem se včlanite v<br />
društvo, da boste lahko tudi vi prispevali<br />
k manj onesnaženi prihodnosti Zasavja.<br />
Pristopno izjavo dobite na spletni strani<br />
www.koalicija-zoz.org, pišete pa nam<br />
lahko na naslov eko.krog@gmail.com<br />
ali Eko krog, Ravenska vas 3, 1410 Zagorje<br />
ob Savi.<br />
Predsednica društva EKO KROG<br />
Tina Mikuš<br />
<strong>Zasavju</strong>, kar je posledica onesnaženega<br />
zraka. Lišaji, ki rastejo zelo počasi in nimajo<br />
zunanje zaščite, so tisti, ki so najboljši<br />
pokazatelji onesnaženosti zraka, sledijo<br />
jim iglavci in kasneje listavci, med katerimi<br />
so najbolj občutljivi hrasti. Omenil je<br />
tudi, da se je problem propadanja gozdov<br />
in rastlinja zaradi onesnaženosti zraka po<br />
tistem, ko je bil zgrajen dimnik v Termoelektrarni<br />
Trbovlje, le prestavil na nadmorsko<br />
višje ležeče predele ter se še bolj<br />
prostorsko razširil.<br />
Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni<br />
razvoj je predavala o tem, kako naj kmetje<br />
v <strong>Zasavju</strong> pridelujejo ekološko hrano. Zdi<br />
se mi, da je tu položaj paradoksen. Na eni<br />
strani ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo<br />
in prehrano kmete preko subvencij<br />
Slovenskega kmetijsko-okoljskega programa<br />
spodbuja, da se držijo normativov, ki<br />
vodijo k trajnostnemu kmetovanju. Torej<br />
poudarja sožitje med naravo in kmetovanjem<br />
kot takim, da se s preveliko obtežbo<br />
živine, nepravilnim doziranjem fitofarmacevtskih<br />
sredstev, preveliko količino gnojil<br />
in tako dalje ne ruši naravno ravnovesje.<br />
Po drugi strani pa kmetje v <strong>Zasavju</strong> sploh<br />
nimajo pravih pogojev za zdravo pridelovanje<br />
hrane, kaj šele, da bi njihova hrana<br />
dobila oznako eko-pridelana hrana, saj<br />
kmetje že v samem začetku ne morejo zadostiti<br />
posebnim merilom za pridobitev<br />
takšne oznake. Da niti ne omenjam nesrečnega<br />
krajinskega parka Kum, ki je kot<br />
Onesnaževanje Zasavja, NE HVALA • stran 24
zavarovano območje še bolj pod drobnogledom<br />
zakonodaje.<br />
Tako ljudem, živečim na tem območju,<br />
gledata pod prste kar dve ministrstvi: ministrstvo<br />
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano<br />
ter ministrstvo za okolje in prostor.<br />
Osebno pa se mi zdi, da bi se morali omenjeni<br />
ministrstvi obrniti na tretje, ministrstvo<br />
za gospodarstvo, ter s posredovanje<br />
četrtega, ministrstva za zdravje, za Zasavje<br />
poiskati najbolj optimalno in trajnostno<br />
rešitev v gospodarskem, okoljskem in socialnem<br />
pomenu. Vsi štirje ministri so bili<br />
vljudno vabljeni, da se udeležijo našega<br />
strokovnega posveta, na žalost pa so se vsi,<br />
razen ministra za okolje in prostor Janeza<br />
Podobnika, opravičili.<br />
Odpadki kot izziv<br />
Da so odpadki problem, vemo vsi, Erika<br />
Oblak z nevladne organizacije Umanotera<br />
pa nam je prikazala tudi drugo plat: odpadki<br />
kot izziv. Hierarhija načinov ravnanja z<br />
odpadki postavlja odstranjevanje, sežig ter<br />
odlaganje odpadkov na zadnje mesto, medtem<br />
ko se za boljše možnosti predpisuje<br />
preventiva, recikliranje in kompostiranje.<br />
Presenetljiv je podatek, da Slovenija reciklira<br />
le 29 odstotkov odpadne embalaže,<br />
Nemčija pa dobrih 78 odstotkov. Torej Slovenija<br />
niti ni izkoristila vseh precej lahko<br />
dosegljivih reciklažnih potencialov, pa že<br />
sili k najslabšemu možnemu načinu ravnanja<br />
z odpadki, sežigu le-teh.<br />
Proizvajalci v Nemčiji so za odpadke odgovorni:<br />
fizično tako, da sodelujejo pri vračanju<br />
oziroma ločenem zbiranju izdelkov,<br />
finančno pa na način, da proizvajalec krije<br />
stroške ravnanja z odpadki. Uporaba tega<br />
načela pri ravnanju z odpadno embalažo je<br />
povzročila, da je v Nemčiji s trga izginilo<br />
90 odstotkov sekundarne embalaže.<br />
Na Irskem pa so z davkom na plastične<br />
vreče dosegli, da se je njihove raba zmanjšala<br />
kar za 92 odstotkov. Prihodki od davka<br />
se stekajo v poseben okoljski sklad in so<br />
namenjeni projektom ravnanja z odpadki.<br />
Primerov dobre prakse pri ravnanju z odpadki<br />
je na svetu vedno več. Potrebno je<br />
le, da uporabimo domišljijo in podjetniško<br />
žilico.<br />
V Kidričevem in v <strong>Zasavju</strong><br />
Dr. Boris Vezjak je kot član foruma proti<br />
sežigalnici v Kidričevem predstavil oster<br />
boj, ki ga Štajerci bijejo z državnimi mlini<br />
na veter. Po velikih težavah so v občini<br />
Kidričevo januarja 2001 izvedli poizvedovalni<br />
referendum, kjer se je 92,4 odstotka<br />
krajanov izreklo proti sežigalnici. A Talum<br />
v Kidričevem, poleg Trbovelj, še vedno<br />
ostaja druga lokacija za sežigalnico komunalni<br />
odpadkov.<br />
Kot zadnji je nastopil predstavnik Koalicije<br />
za zdravo okolje Zasavja Boštjan<br />
Pihler. Ob koncu več kot štiri ure trajajočega<br />
strokovnega posveta je spregovoril<br />
o problematiki onesnaženega zraka v <strong>Zasavju</strong>.<br />
Predstavil nam je kronologijo (proti)sežigalniškega<br />
aktivizma, ki, vsaj kar se<br />
tiče trboveljske cementarne, traja že skoraj<br />
dvajset let.<br />
V trboveljski cementarni že v času optimalnega<br />
obratovanja, ko delujejo vsi filtri,<br />
spuščajo v okolje letno toliko dioksinov<br />
– gre za najhujše znane rakotvorne in mutagene<br />
strupe – kot bi jih po smernicah<br />
svetovne zdravstvene organizacije v telo še<br />
smelo sprejeti milijon in pol ljudi s povprečno<br />
težo 75 kg. V času izpadov elektrofiltrov,<br />
teh pa je v cementerni več kot dvesto<br />
na leto, se emisije v okolje povečajo tudi za<br />
faktor sto in več.<br />
Kar pa se tiče Termoelektrarne Trbovlje<br />
in njenega projekta izgradnje sežigalnice<br />
komunalnih odpadkov, pa po besedah<br />
Boštjana Pihlerja velja opozoriti, kako<br />
vodstvo termoelektrarne po eni strani javnost<br />
prepričuje, da nihče nikdar ni rekel,<br />
da bo sežigalnica komunalnih odpadkov<br />
stala v Trbovljah, po drugi strani pa to isto<br />
vodstvo že vodi vse uradne postopke za izgradnjo<br />
sežigalnice. Ti postopki se, seveda,<br />
vodijo čim bolj prikrito javnosti.<br />
Spremljajoče prireditve<br />
foto Roman Rozina<br />
Janez Podobnik<br />
Predavanjem je sledila otvoritev razstave<br />
slik in literarnih del učencev osnovnih in<br />
srednjih šol iz Zasavja, ki so se v velikem<br />
številu odzvali na naš natečaj. S svojimi<br />
eko projekti se je predstavila tudi Srednja<br />
šola Zagorje. Društvo rejcev drobnice Cekin,<br />
Društvo kmetic, žena in deklet na podeželju<br />
Izlake, Mlinše, Kolovrat, Čebelarska<br />
družina Trbovlje, Čebelarska družina<br />
Zagorje, Gobarska družin Zagorje, Biodar,<br />
gostišče Kum, Center za razvoj Litija ter<br />
gostišče Podkum pa so predstavili svoje izdelke<br />
ter poskrbeli za pogostitev.<br />
Prireditev se je končala s koncertoma in<br />
dvema krajšima dokumentarnima filmoma:<br />
glasbeniki mladinskega pihalnega orkestra<br />
Viva Zagorje so se brez zahtev in nemudoma<br />
odzvali na našo prošnjo, z dokumentarnima<br />
filmoma sta sodelovala Srednja šola<br />
Zagorje in društvo za razvoj humanistike<br />
Zofijini ljubimci, kulturno dogajanje pa je<br />
zaključila glasbena skupina Hiša iz Trbovelj.<br />
Prvi projekt društva EKO KROG se je<br />
tako uspešno končal. Zadovoljni so bili<br />
tako gostje kot tudi organizatorji, ki smo<br />
bili posebej počaščeni, da se je na naše vabilo<br />
pisno odzval predsednik države dr. Janez<br />
Drnovšek, ki nas spodbuja k nadaljnjemu<br />
delu. Sklepne prireditve se je udeležil<br />
minister za okolje in prostor Janez Podobnik,<br />
ki se je sestal tudi s Civilno iniciativo<br />
za zdravo okolje Trbovlje, kjer mu je bila<br />
predstavljena resnost onesnaževanja zraka<br />
v <strong>Zasavju</strong>. Na prireditev so bili vabljeni<br />
tudi župan Trbovelj Bogdan Barovič, župan<br />
Hrastnika Miran Jerič, direktor cementarne<br />
Franci Blaznek in direktor termoelektrarne<br />
Marko Agrež, ki se je tega posvetovanja<br />
edini tudi udeležil.<br />
foto Roman Rozina<br />
Tina Mikuš<br />
Onesnaževanje Zasavja, NE HVALA • stran 25
Odlagališče radioaktivnih odpadkov<br />
Jure Nagode<br />
Privlačnost<br />
ekološke rente<br />
Agencija za radioaktivne odpadke je lanskega decembra povabila lokalne<br />
skupnosti k sodelovanju v postopku prostorskega umeščanja odlagališča<br />
nizko in <strong>srednje</strong> radioaktivnih odpadkov. Na to povabilo so se odzvali tudi<br />
v občini Šmartno pri Litiji. Župan Milan Izlakar je namreč prijavil kot možno<br />
lokacijo odlagališče usnjarskih odpadkov Rakovnik. S tem je povzročil kar<br />
precejšnje negodovanje med prebivalci Šmartnega in tudi Litije.<br />
Sprva so bili občinski svetniki v Šmartnem<br />
s to županovo potezo le seznanjeni.<br />
Videti je bilo, da kakšnega večjega odziva<br />
sploh ne bo. A so se stvari kmalu začele odvijati<br />
drugače.<br />
Najbolj so se razburili prebivalci bližnje<br />
krajevne skupnosti Zavrstnik. Konec lanskega<br />
leta so začeli zbirati podpise pod peticijo<br />
proti odlagališču jedrskih odpadkov.<br />
Po besedah Bogomirja Bučarja, ki je v tej<br />
akciji krajanov sodeloval kot koordinator<br />
dela in pogovorov med občino in krajevno<br />
skupnostjo, so krajani samo v prvem tednu<br />
zbrali kar 192 podpisov proti urejanju odlagališča<br />
jedrskih odpadkov.<br />
Proti možnosti, da v Rakovniku uredijo<br />
omenjeno odlagališče, pa so kmalu ostro<br />
nastopili tudi nekateri občinski svetniki v<br />
Šmartnem.<br />
Dve muhi na en mah<br />
Deponija Rakovnik je trenutno odlagališče<br />
usnjarskih odpadkov Industrije usnja<br />
Vrhnika, nekoč pa je služila kot deponija<br />
odpadkov obrata v Šmartnem. Po njegovem<br />
zaprtju se v Rakovnik dovažajo predvsem<br />
odpadki iz Vrhnike. Dokler je šmarski<br />
obrat še deloval in dajal kruh številnim<br />
družinam v kraju, je bilo zanje to odlagališče<br />
še nekako sprejemljivo, po zaprtju obrata<br />
pa so se začela velika nasprotovanja.<br />
Odlagališče naj bi bilo sicer namenjeno<br />
nenevarnim usnjarskim odpadkom, vendar<br />
je dvomov o njihovi nenevarnosti vse več.<br />
Krajani zato zahtevajo sanacijo deponije<br />
in hkrati ogorčeno ugotavljajo, da se glede<br />
tega že leta ni storilo ničesar.<br />
Iz tega lahko hitro sklepamo, da so v<br />
Šmartnem nemara hoteli ubiti dve muhi na<br />
en mah. S prijavo te lokacije Agenciji za<br />
radioaktivne odpadke so naredili prvi korak,<br />
da bi se znebili težav z usnjarsko deponijo.<br />
Seveda v primeru, če bi se ta lokacija<br />
izkazala kot primerna in bila izbrana.<br />
Poleg tega bi občina Šmartno vsako leto<br />
dobila tudi nadomestilo za uporabo tega<br />
zemljišča v višini 560 milijonov tolarjev.<br />
To pa je skoraj toliko, kot znaša celoten občinski<br />
proračun.<br />
Proti sedanji deponiji oziroma za njeno<br />
sanacijo so pod posebno peticijo zbirali<br />
podpise tudi člani lokalnega odbora Stranke<br />
mladih Slovenije. V njej so med drugim<br />
izrazili zahteve, da se takoj prepove dovoz<br />
industrijskih odpadkov, da se takoj začne<br />
s sanacijo ter da se takoj opravijo analize<br />
onesnaženosti okolja.<br />
Analiza okolja<br />
Deponija Rakovnik<br />
Trenutno stanje na deponiji Rakovnik ni<br />
rožnato. Poleg občasnega smradu, ki nastaja<br />
ob razkrajanju ostankov usnja in drugih<br />
usnjarskih odpadkov, so prebivalci zaskrbljeni<br />
predvsem zaradi onesnaževanja<br />
bližnjega potoka. Deponija sicer ima zbirni<br />
bazen za odpadne vode, ki se vsake toliko<br />
časa prazni. Vendar ob večjem deževju<br />
vedno obstaja nevarnost, da se onesnažena<br />
voda iz tega bazena zlije naravnost v potok.<br />
Analizo izcednih voda je konec leta 2003<br />
že opravilo italijansko podjetje Ambienta<br />
2001. Izvidi vzetih vzorcev na odlagališču<br />
Rakovnik so pokazali povišane vsebnosti<br />
kroma, cianidov, amonijevega dušika in<br />
klorida. Ob tem predpisane mejne vrednofoto<br />
Jure Nagode<br />
Privlačnost ekološke rente • stran 26
Za takojšnjo prekinitev dovoza<br />
odpadkov<br />
Problematiko deponije Rakovnik je<br />
24. februarja obravnaval tudi Občinski<br />
svet občine Šmartno. Seje sta se udeležila<br />
član upravnega odbora Industrije<br />
usnja Vrhnika Anton Gantar ter predstavnik<br />
ministrstva za okolje in prostor<br />
Radovan Tauzes.<br />
Prvi je svetnikom povedal, da so ministrstvu<br />
predložili načrt prilagajanja<br />
novim zakonom oziroma načrt sanacije<br />
do leta 2009. Gantar je slišal številne<br />
očitke, češ, da na deponijo vozijo še<br />
marsikaj drugega kot le nenevarne usnjarske<br />
odpadke. Eden od krajanov, ki<br />
je na seji zastopal zainteresirano javnost,<br />
je celo zatrdil, da imajo dokaze,<br />
da so na deponijo vozili in tam zakopavali<br />
številne sode z neznano vsebino.<br />
Radovan Tauzes je zbranim zagotovil,<br />
da bo država v celoti poskrbela<br />
za sanacijo odlagališča tudi v primeru,<br />
če tega Industrija usnja Vrhnika ne bo<br />
zmožna iz kakršnegakoli razloga.<br />
Po precej dolgi razpravi so svetniki<br />
sklenili, da od Ministrstva za okolje<br />
in prostor zahtevajo, da takoj prepove<br />
dovoz industrijskih odpadkov na odlagališče.<br />
Do ureditve stanja zahtevajo<br />
mesečno rento v višini 3,5 milijona<br />
tolarjev zaradi ekološke obremenitve<br />
okolja.<br />
Občinski svetniki pa so zavrnili zahtevo<br />
predstavnika Stranke mladih<br />
Slovenije, da občina toži lastnika zemljišča,<br />
to je tamkajšnjo kmetijsko zadrugo,<br />
zaradi degradacije teh površin.<br />
Kmetijska zadruga daje vrhniški usnjarni<br />
zemljišče v najem: pogodba je<br />
bila sklenjena leta 1969, odpadke pa so<br />
začeli dovažati že šest let prej.<br />
Na seji ni nihče od svetnikov povezoval<br />
problematiko sanacije Rakovnika z<br />
odlagališčem jedrskih odpadkov. So pa<br />
člani civilne iniciative 3. marca v gasilskem<br />
domu Zavrstnik pripravili javno<br />
tribuno proti odlagališču radioaktivnih<br />
odpadkov.<br />
sti kroma zaradi specifičnosti odlagališča<br />
tu ne veljajo, so pa drastično prekoračene.<br />
Podobno velja tudi za cianide, pri katerih<br />
mejne vrednosti niso predpisane v nobeni<br />
uredbi. Zaključek analize je bil, da je<br />
potrebno izcedne vode loviti in ustrezno<br />
čistiti v čistilni napravi, ki bi omogočala<br />
čiščenje v tolikšni meri, da bo vodo možno<br />
spuščati v vodotok.<br />
Po besedah člana upravnega odbora Industrije<br />
usnja Vrhnika dr. Antona Gantarja<br />
to tudi počno. Izcedne vode namreč čistijo<br />
v čistilni napravi, vendar dopuščajo možnost,<br />
da nekaj te vode ob izrednih razmerah,<br />
kot so neurja in obilne padavine, odteče<br />
naravnost v bližnji potok.<br />
V Industriji usnja Vrhnika se vse bolj zavedajo<br />
dejstva, da so prav oni kot glavni<br />
onesnaževalci tega prostora dolžni deponijo<br />
sanirati. Tudi na ministrstvu za okolje<br />
in prostor so pred dobrim letom dni ugotovili,<br />
da odlagališče nima vseh potrebnih<br />
dovoljenj in zato tudi ne podlag, da bi pridobili<br />
dovoljenje za odlaganje. Zato je bilo<br />
dogovorjeno, da mora vrhniška usnjarna<br />
pripraviti program zapiranja odlagališča.<br />
Program je bil narejen junija lani, v njem<br />
pa je predvidena uporaba odlagališča do<br />
začetka leta 2007. Aktivnosti za postopno<br />
zapiranje odlagališča naj bi se tako pričele<br />
že ob koncu letošnjega leta.<br />
Na deponijo Rakovnik sicer v zadnjih<br />
letih vozijo vse manj odpadkov; tudi na račun<br />
zaprtja obrata v Šmartnem. Leta 2000<br />
so na tem mestu deponirali še nekaj več kot<br />
štiri tisoč ton odpadkov, lani le še dobrih<br />
tisoč. Sanacijska dela pri urejanju vodnega<br />
režima pa niso stekla, ker občina Šmartno<br />
pred časom še ni imela veljavnih prostorskih<br />
dokumentov.<br />
In končno radioaktivni odpadki<br />
Da je 650 milijonov tolarjev letne rente<br />
za Šmartno vabljiva vsota, ni dvoma, vendar<br />
zaenkrat tu ni še nič dorečenega, pa<br />
tudi še nekatere druge občine so se odzvale<br />
na poziv Agencije za radioaktivne odpadke.<br />
Tako so strokovnjaki slednje zaenkrat<br />
opravili le ogled območja odlagališča Rakovnik,<br />
meritve morebitnih radioaktivnih<br />
odpadkov na tem zemljišču in terenski<br />
ogled geoloških značilnosti terena.<br />
Kriteriji za izbiro zemljišča so precej<br />
strogi. Med drugim mora biti zemljišče<br />
veliko vsaj deset hektarjev, torej mora zadostovati<br />
za vse nizko in <strong>srednje</strong> radioaktivne<br />
odpadke, ki so že in še bodo nastali<br />
pri obratovanju ter razgraditvi jedrske<br />
elektrarne v Krškem. Poleg tega bodo na<br />
izbrani lokaciji deponirane tudi vse radioaktivne<br />
snovi iz medicine, industrije in raziskovalnih<br />
dejavnosti v Sloveniji.<br />
Poleg geomorfološke ustreznosti zemljišča<br />
ter drugih tehničnih in okoljskih vidikov<br />
je eden izmed osnovnih pogojev tudi<br />
družbena sprejemljivost tovrstnega odlagališča.<br />
In prav ta je v Šmartnem sila majhna.<br />
Kot je opozoril Bogomir Bučar, sami<br />
krajani sicer v precejšnji meri zaupajo strokovnjakom,<br />
ki trdijo, da takšno odlagališče<br />
nima neposrednih vplivov na okolje. Vendar<br />
je tu še nekaj drugega: zaradi splošne<br />
foto Jure Nagode foto Jure Nagode<br />
nesprejemljivosti tovrstnih objektov se je<br />
v svetu že dostikrat zgodilo, da v okolici<br />
teh odlagališč cene nepremičnin drastično<br />
padejo. Tako bi bili oškodovani predvsem<br />
krajani Zavrstnika in celotna bližnja okolica.<br />
Krajani bi tako praktično čez noč ostali<br />
le z malo vrednim premoženjem, v katerega<br />
so nekateri vlagali desetletja. Zato zanje<br />
takšna rešitev ni sprejemljiva.<br />
Po drugi strani pa zaenkrat niti ne verjamejo,<br />
da bo občina res dobivala tolikšno<br />
letno rento. Nekateri menijo, da jo bo<br />
dobila le nekajkrat, potem pa bo država na<br />
svoje obljube lepo pozabila.<br />
V naslednjih letih bo deponija Rakovnik<br />
sanirana. Na kakšen način – to pa je<br />
že drugo vprašanje. Najbolj verjetno je, da<br />
bo morala za to poskrbeti Industrija usnja<br />
Vrhnika. S pomočjo države ali brez nje.<br />
Zagotovo pa bi sama občina težko prevzela<br />
to breme, celo finančno sodelovanje pri sanaciji<br />
si je težko predstavljati.<br />
Še zelo daleč je tudi morebitno odlagališče<br />
radioaktivnih odpadkov, sploh ob<br />
tolikšnem nasprotovanju ljudi. Z obljubljeno<br />
letno rento bi sicer v Šmartnem lahko<br />
marsikaj naredili, morda celo odpirali nova<br />
delovna mesta, ki bi vsaj delno nadomestila<br />
tista izgubljena z zaprtjem usnjarskega<br />
obrata v Šmartnem. Vendar se na drugi<br />
strani računa porajajo vprašanja za kakšno<br />
ceno in na čigav račun.<br />
Zbirni bazen za odpadne vode<br />
Privlačnost ekološke rente • stran 27
Razvojni program podeželja<br />
Saša Ceglar<br />
Po poteh dediščine<br />
Razvojni program podeželja na območju občin Savske ravni in Posavskega<br />
hribovja vključuje 13 občin: Kamnik, Komenda, Trzin, Lukovica, Domžale,<br />
Moravče, Dol pri Ljubljani, Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi, Trbovlje,<br />
Hrastnik in Radeče. Zaradi obsežnosti in zahtevnosti priprave tega razvojnega<br />
dokumenta, kot tudi raznolikosti območja, ki ga zajema, je Center za<br />
razvoj Litija v njegovo pripravljanje vključil zunanje sodelavce z dolgoletnimi<br />
izkušnjami. Poleg njih so pri projektu že od začetka strokovno sodelovali tudi<br />
lokalni koordinatorji iz vseh vključenih občin, ki so poleg strokovnih opravljali<br />
tudi koordinacijske naloge.<br />
Izdelava razvojnega programa podeželja<br />
je logično nadaljevanje aktivnosti, začetih<br />
v letu 2000, ko je na pobudo občine Moravče<br />
in ob podpori Ministrstva za kmetijstvo,<br />
gozdarstvo in prehrano začelo teči<br />
preverjanje regijskega projekta Po poteh<br />
dediščine v omenjenih občinah.<br />
V tej fazi je bilo ugotovljeno, da je prepoznavnost<br />
območja dokaj slaba, saj se v<br />
projekt večinoma vključujejo manjše občine<br />
z različno stopnjo razvitosti podeželja.<br />
Vsem občinam je skupna tudi visoka<br />
stopnja dnevne migracije, praznjenje podeželskega<br />
prostora, gospodarska šibkost in<br />
prevladujoče samooskrbno kmetijstvo.<br />
Vzrok za takšno stanje tiči tudi v tem, da<br />
se občine v preteklosti niso sistematično<br />
ukvarjale z razvojem svojega podeželja.<br />
Glede na to, da bodo v prihodnosti uspešnejše<br />
tiste občine, ki se bodo povezovale v<br />
interesne skupnosti s sosednjimi območji,<br />
je bilo smiselno oblikovati skupni razvojni<br />
program za območje, ki je že nekaj let pripravljeno<br />
na aktivno sodelovanje.<br />
Priprava Razvojnega programa podeželja<br />
je potekala po predpisani metodologiji.<br />
V prvi fazi je bila izdelana analiza stanja,<br />
ki je bila podlaga za oblikovanje skupne<br />
Oglarska dezela<br />
foto Marko Kapus<br />
razvojne vizije območja. Prednosti, slabosti,<br />
priložnosti in nevarnosti območja so se<br />
določale na delavnicah, kjer so sodelovali<br />
predstavniki občin. Analizirali smo tri področja<br />
– naselitveni in življenjski, družbeni<br />
in kulturni ter delovni prostor, za katere je<br />
strokovna ekipa, ob upoštevanju dodatnih<br />
predlogov občin, pripravila tudi nabor potrebnih<br />
izvedbenih projektov. Potrebno je<br />
poudariti, da se vsi izvedbeni projekti tako<br />
ali drugače navezujejo na skupni tržni produkt<br />
Po poteh dediščine in omogočajo dvig<br />
kvalitete ponudbe območja.<br />
Z dediščino bogato podeželje<br />
Eno izmed pomembnejših skupnih značilnosti<br />
območja predstavlja bogata naravna<br />
in kulturna dediščina podeželja, ki lahko<br />
predstavlja rdečo nit obstoječim in potencialnim<br />
ponudnikom produktov in storitev<br />
na podeželju celotnega območja. Zato je<br />
projekt Po poteh dediščine prvi skupni izvedbeni<br />
projekt in hkrati tudi tržni produkt<br />
območja. S terenskim delom strokovne<br />
ekipe, razgovori in strokovnim vrednotenjem<br />
so bile izbrane najkvalitetnejše točke<br />
naravne in kulturne dediščine: skupaj 44<br />
točk v trinajstih občinah.<br />
Začetno vrednotenje objektov in območij<br />
dediščine smo opravili z vrednotenjem<br />
kulturnozgodovinske, umetnostnozgodovinske<br />
in estetske vrednosti, pri čemer<br />
smo uporabili točkovanje od ena do deset<br />
in vzor iz Michelinovih vodnikov, kjer tri<br />
zvezdice pomenijo vredno posebnega potovanja,<br />
dve zvezdici pomenita vredno zaviti<br />
s poti, ena zvezdica pa vredno postanka<br />
na poti.<br />
Na ta način smo razvrstili več kot sto<br />
objektov in območij. Odločili smo se, da<br />
foto Boris Skalin<br />
Leseni balkon<br />
bomo v naš projekt vključili le objekte<br />
in območja s tremi zvezdicami, saj je naš<br />
cilj oblikovati produkt tako imenovanega<br />
kulturnega turizma, ki ponuja vrhunsko<br />
dediščino svojega območja. Izjeme smo<br />
naredili le v občinah, kjer ne razpolagajo s<br />
takšno dediščino. Vsaka občina naj bi bila<br />
v začetnem obdobju vključena le z dvema<br />
točkama, ki predstavljata najkvalitetnejšo<br />
dediščino in sta v vsakem trenutku v stanju<br />
sprejeti skupine obiskovalcev. V nadaljevanju<br />
smo ta predlog razširili še s predlogi<br />
občin; seveda le, če so ustrezali opisanim<br />
kriterijem.<br />
Vsem udeležencem priprave razvojnega<br />
programa podeželja se je zdel najpomembnejši<br />
povezovalni element naravna<br />
in kulturna dediščina; predvsem v smislu<br />
iskanja najbolj atraktivnih in kvalitetnih<br />
točk na podeželju za privabljanje obiskovalcev.<br />
Dodatno ponudbo izbranih lokacij<br />
pa lahko predstavljajo ponudniki različnih<br />
storitev, na primer gostinskih uslug, in<br />
produktov kot so izdelki domače in umetnostne<br />
obrti, kmetijski pridelki. Takšno<br />
Po poteh dediščine • stran 28
povezovanje elementov dediščine z ostalo<br />
ponudbo na podeželju posredno vpliva tudi<br />
na razvoj novih oblik dopolnilnih dejavnosti<br />
na kmetijah.<br />
Trkamo na vrata dediščine<br />
Pri pripravi razvojnega programa podeželja<br />
smo ugotovili, da je primernost in<br />
kvaliteta dediščine, ki se vključuje v skupni<br />
tržni produkt, dobra ali celo odlična, predvsem<br />
pa pestra in raznolika. Zaradi teh razlogov<br />
tudi vizija prihodnjega razvoja podeželja<br />
tega območja temelji na omenjenih<br />
kvalitetah prostora: Bogata naravna in kulturna<br />
dediščina bo ob novih podjetniških<br />
idejah pomemben potencial za ohranjanje<br />
vitalnosti podeželja na območju občin Savske<br />
ravni in Posavskega hribovja.<br />
Da bi udejanili omenjeno vizijo, bomo<br />
sledili naslednjim strateškim usmeritvam<br />
razvoja območja: izboljšanje konkurenčnosti<br />
kmetijskega in gozdarskega sektorja,<br />
trajnostni razvoj podeželja z upoštevanjem<br />
okoljevarstvenega vidika, večanje raznovrstnosti<br />
podeželskega gospodarstva in kakovost<br />
življenja na podeželju.<br />
Konec lanskega septembra smo razvojni<br />
dokument poslali v pregled vsem vključenim<br />
občinam: da ga pregledajo in podajo<br />
morebitne pripombe, ki jih je nato proučila<br />
strokovna ekipa. V začetku oktobra pa smo<br />
vsem občinam posredovali celoten dokument.<br />
Ta je bil sredi januarja sprejet še<br />
na zadnji od trinajstih občin, kar pomeni,<br />
da je Razvojni program podeželja potrjen<br />
in da nas sedaj čakajo nadaljnji koraki pri<br />
uresničevanju posameznih izvedbenih projektov.<br />
Gre za zelo pomembno dejanje, ker<br />
lahko na njegovi osnovi v naslednjem obdobju<br />
politike razvoja podeželja, od 2007<br />
do 2013, kandidiramo za finančna sredstva<br />
iz programa Leader in ostalih osi Evropskega<br />
sklada za razvoj podeželja.<br />
Do tega trenutka smo izvedli prvi dve<br />
aktivnosti realizacije Razvojnega programa<br />
podeželja. Konec februarja je izšel katalog<br />
ponudbe Trkamo na vrata dediščine. Vanj<br />
je vključenih 44 najkvalitetnejših točk naravne<br />
in kulturne dediščine v trinajstih občinah,<br />
ki obiskovalcem ob dodatni ponudbi<br />
gostinskih in ostalih storitev omogočajo<br />
zanimivo in pestro bivanje. Ta katalog bo<br />
osnova za trženje turistične ponudbe na območju,<br />
ki ga zajema.<br />
Druga že izvedena aktivnost je prijava<br />
projekta Razvoj intelektualne infrastrukture<br />
v okviru projekta Po poteh dediščine<br />
za o<strong>srednje</strong>slovensko regijo za neposredne<br />
spodbude na Agenciji Republike Slovenije<br />
za regionalni razvoj. Ko bo projekt odobren,<br />
bomo izvedli več izobraževalnih delavnic<br />
za ciljne skupine in vzpostavili enoten<br />
sistem označevalnih tabel na točkah<br />
dediščine.<br />
Nadaljnja izvedba projektov, zbranih v<br />
Razvojnem programu podeželja, pa je v<br />
veliki meri odvisna od uspešnosti prijav na<br />
posamezne razpise, pa tudi od angažiranosti<br />
vseh vključenih občin. Nikakor namreč<br />
ne želimo, da bi ta dokument ostal le papirnata<br />
vizija; želimo ga udejanjiti v čim<br />
večji meri.<br />
foto Marko Kapus<br />
Čemšenik<br />
Bogata naravna in kulturna<br />
dediščina bo ob novih podjetniških<br />
idejah pomemben potencial za<br />
ohranjanje vitalnosti podeželja na<br />
območju občin Savske ravni in<br />
Posavskega hribovja.<br />
foto Boris Skalin<br />
Vaška situla<br />
Po poteh dediščine • stran 29
Franc Kopitar<br />
Nande Razboršek<br />
Slikar Save in<br />
njenih pobočij<br />
O akademskem slikarju Francu Kopitarju (1928-1989) je možno govoriti in<br />
pisati na več načinov: bil je razgiban in karakterno bogat človek. Imel je več<br />
talentov in veliko dramatičnih spominov. Med njegove talente sodi na prvo<br />
mesto zagotovo slikarski dar, ki ga je nekaj desetletij razdajal zasavskim dolinam,<br />
imel je smisel za ljubiteljski film, za pesništvo, kiparstvo… Odlikoval<br />
se je po izjemni duhovitosti, družabnosti, radodarnosti in še marsičem.<br />
Akademski slikar Franc Kopitar<br />
foto arhiv Nine Kopitar<br />
Bila sva stanovska kolega; oba sva se,<br />
vsak na svoji šoli, ukvarjala s poučevanjem,<br />
izven <strong>šole</strong> in službe pa sva se srečevala pri<br />
ljubiteljskem kulturnem delu. Od začetka,<br />
to je od leta 1964, ko je slikarju Tonetu Leskovšku<br />
uspelo, da je v Zagorju ustanovil<br />
prvo slovensko slikarsko kolonijo, je bil<br />
Franci član njenega sveta, dolga leta je bil<br />
mentor zasavskih ljubiteljskih slikarjev, ki<br />
so imeli svoj sedež v Trbovljah, bil je predsednik<br />
zasavskih likovnih umetnikov, član<br />
slovenskega društva likovnih umetnikov,<br />
član literarne skupine Dediči in tako dalje.<br />
Kot predsednik Zveze kulturnih organizacij<br />
je s svojim prijateljem, dirigentom in<br />
tajnikom občinske Zveze kulturnih organizacij<br />
Rihardom Beuermanom pogosto<br />
obiskoval okoliška kulturna društva in se<br />
zavzemal za njihovo delo. Sodelavec Rihard<br />
ga je besedno in po vplivu, ki ga je<br />
imel v občini, sicer prekašal, Kopitar pa je<br />
v meddruštvene odnose vnašal človeško<br />
toplino in razumevanje. Bil je tudi direktor<br />
Kulturnega centra Delavski dom, a je<br />
na tem delovnem mestu zdržal samo eno<br />
leto, nato pa je odšel poučevat zasavske<br />
<strong>srednje</strong>šolce.<br />
Šopek anekdot<br />
O njegovem slikarstvu sem že večkrat pisal<br />
različna priložnostna besedila, kaj bolj<br />
poglobljenega pa nisem znal ali zmogel<br />
vreči na papir. Kopitar je bil zaradi težkih<br />
dogodkov med vojno in po njej zapleten<br />
človek. V gostinskih lokalih, kjer smo se<br />
nekoč radi družili in govoričili o preteklosti<br />
in sedanjosti, je bil pogosto v središču<br />
pozornosti. Duhovičil je o marsičem – na<br />
primer o tem, da bo spomladi pripravil razprodajo<br />
svojih zimskih slik; da bo kupcu,<br />
ki želi imeti njegovo poceni sliko, v kozolec<br />
obesil seno slabše kakovosti ali manj<br />
snopov, da bo v vazah namesto dragih svežih<br />
rož naslikal suho cvetje, da bo listje na<br />
drevju bolj redko, oblaki na nebu bolj enobarvni<br />
in podobno.<br />
Ko se je po opravljenem delu oglasil v<br />
katerem izmed lokalov, da se sprosti in<br />
odžeja, se mu je takoj kdo pridružil in ga<br />
seznanil, da se je preselil in da ima prazne<br />
stene. Kopitar je hitro vedel, kam kuža taco<br />
moli. Običajno je znancu obljubil, da mu<br />
bo pomagal zapolniti prazno steno, če pa<br />
se mu je mudilo, je naročniku plačal rundo<br />
in odšel.<br />
Dolga leta se je prevažal v svojem neuničljivem<br />
wartburgu, ki je bil včasih bolj<br />
podoben potujočemu ateljeju kot spodobnemu<br />
vozilu. Kot voznik je bil mnogim na<br />
razpolago, usluge je delal z nasmeškom in<br />
dobro voljo, ki ju je nevsiljivo posladkal<br />
še z bonboni ali čokolado. Oboje je imel<br />
menda vedno v žepu. Z wartburgom je prevozil<br />
velik del Evrope, da o naših poteh ne<br />
govorim.<br />
Beg iz Avstrije<br />
Nekoč smo se skupaj peljali v Avstrijo,<br />
kjer smo Zagorjani v Fohnsdorfu pripravili<br />
slikarsko razstavo. Med programom in otvoritvijo<br />
razstave je bil mnogo bolj nestrpen,<br />
kot je bilo zanj običajno. Ko je bila<br />
otvoritvena slovesnost končana, je želel,<br />
da se čimprej odpeljemo. Domov smo se<br />
vračali po manj znanih cestah in srečno<br />
prestali običajne muke na meji.<br />
V galeriji Medija so konec lanskega<br />
leta odprli razstavo zagorskega akademskega<br />
slikarja Franca Kopitarja. Nande<br />
Razboršek je za zloženko, ki je povabila<br />
na razstavo, napisal, da to še ni tista<br />
razstava, ki smo jo dolžni pripraviti v<br />
njegov spomin in resno ovrednotenje.<br />
Pričujoči izbor slik naj bi bil začetek<br />
priprav na bolj temeljit razstavni izbor<br />
slik in obenem strokovno utemeljitev<br />
njegovega slikarskega mesta, ki naj bi<br />
ga Kopitar kot izrazit krajinar in slikar<br />
figuralik imel med zasavskimi slikarji in<br />
morda tudi v širšem prostoru.<br />
Šele ko smo bili na naši strani, nam je<br />
povedal, da so mu naši severni sosedje za<br />
vedno prepovedali vstop v Avstrijo, ker je<br />
bil kot partizan Silvo med vojno in zlasti<br />
po njej pri njih nezaželjen. Med prisotnimi<br />
na razstavi je spoznal nekatere obraze, ki<br />
so za to prepoved vedeli. Obljubljal je, da<br />
bo napisal spomine na vojni in povojni čas,<br />
ki ga je preživel na Koroškem in v zaporu v<br />
Avstriji, a zanje danes, žal, nihče ne ve.<br />
Spominjam se tudi zanimivega dogodka<br />
v Belgiji, kamor je šel pred desetletji gostovat<br />
mladinski pevski zbor Vesna, ki ga<br />
je vodil Rihard Beuerman. Po koncertu je<br />
bil sprejem pri županu nekega znamenitega<br />
Slikar Save in njenih pobočij • stran 30
Poslanska pisanja<br />
Čas hiti<br />
Aleš Leko Gulič<br />
Naslov tega, kar boste brali, bo določil<br />
urednik, jaz pa vam priporočim, da si, preden<br />
začnete brati, zavrtite vsaj petnajst sekund<br />
skladbe Traintime skupine Cream z<br />
albuma Wheels of Fire. Pravzaprav lahko<br />
poslušate samo skladbo.<br />
Tempus fugit piše na starih, imenitnih sobnih<br />
urah, dandanašnji pa tudi na njihovih<br />
ponaredkih, ki jih lahko vidimo na trgovinicah,<br />
kamor vstopamo s skoraj prepoznim<br />
opominom, da ima kdo od bližnjih rojstni<br />
dan. Čas teče, in ko se človeku zdi, da je<br />
minil teden, je dobrega četrt leta mimo.<br />
Oktobra lani se je 2375 volilk in volilcev<br />
v Trbovljah odločilo, da sem, tak kot me<br />
poznajo in kot sem se jim lahko predstavil<br />
v predvolilnem mesecu, lahko eden od poslancev<br />
iz Trbovelj. Seveda ni bila le njihova<br />
volja tista, ki me je poslala v državni<br />
zbor, pač pa tudi splet okoliščin, kamor<br />
štejem vsaj volilni rezultat nasploh in izid<br />
v volilni enoti.<br />
Tisti, ki so me volili, so bili zadovoljni,<br />
tudi jaz sem bil, priznam, vendar je bilo<br />
kar nekaj ljudi, ki so mi poočitali, da sem<br />
preveč odkrito pokazal, da sem zadovoljen.<br />
Da bi moral biti nad tem – ker da bi se lahko<br />
zgodilo tudi drugače. Seveda bi lahko<br />
bilo drugače, samo potem ne bi bilo zadovoljstva.<br />
Sicer pa sem očitke pričakoval, nekaj jih<br />
je bilo že vnaprejšnjih: kako me bo politični<br />
stroj pogoltnil, obril, ostrigel, preoblekel<br />
in preobul, unificiral in uniformiral, kako<br />
kot nevodljiv, po svoje misleč in govoreč<br />
ne bom zmogel, kako me bodo prepričevali<br />
in silili in izsiljevali, pa doslej tega ni bilo<br />
(še ni bilo). Spet so bila bolj racionalna<br />
opozorila pragmatičnih, kako ni dobro, da<br />
kaj rečem v parlamentu, sploh kadar se dotaknem<br />
delovanja vlade ali njenega predsednika,<br />
in druga iracionalna, da je treba<br />
biti bolj bojevit, ne preveč pasiven, bolj<br />
gostobeseden, da je treba vedno govoriti<br />
do zvonca in še čez, češ da ljudje to najbolj<br />
opazijo. Meni pa se, naivnemu in dobro<br />
mislečemu, le zdi, da svet ni poln samih<br />
sovražnikov in zavistnežev užitka, kot pravi<br />
prijatelj Roman, in da so ljudje povprečno<br />
bolj naklonjeni dobremu kot slabemu.<br />
Je pa res tudi to, da so glasnejši oni drugi<br />
v vseh inačicah in vseh pozah: eni kot pravičniki,<br />
ki jim je poštenost čez vse; drugi<br />
kot večne žrtve, ki me razumejo, da ne razumem<br />
sovražnosti sveta; tretji spet, ker so<br />
jezni na ves svet in nase, užaljeni, ker sploh<br />
so… So pač taki časi, da bi še kalimeri radi<br />
postali kalvo.<br />
Tako je videti in slišati. Zazvoni telefon<br />
in anonimni dušebrižnik mi s pridušenim<br />
glasom sporoči, da ni dobro, da se vozim<br />
v Ljubljano z vlakom, češ da tega ljudje ne<br />
sprejemajo pozitivno, pa tudi z Jeričem ne,<br />
ker ni iz Trbovelj, da pa bi bilo dobro, da<br />
bi šel z Bogdanom, da bi ljudje videli, kako<br />
sodelujeva, da ni v redu, ker sem omenil<br />
Tavčarjevo futuristiko 4000, ker ljudje ne<br />
razumejo, da ni dobro, ker sem šel v Hribar,<br />
ker ni resno, da je sporno, ker sem<br />
šel na Trenja, ker drugi niso šli,… skratka<br />
konstruktivna analiza. Sem potrpežljivo<br />
poslušal in se čudil, od kod človeku toliko<br />
časa, da vse to spremlja in študira. Še dobro,<br />
da ni zvedel, da so me volilci dvakrat<br />
vzeli na štop do Ljubljane in me dostavili<br />
na Šubičevo, in dobro, da doslej ni vedel,<br />
da sem obeh voženj bil zelo vesel.<br />
Z vlakom grem pa res rad, ker me spomni<br />
na dni, ko smo bili Panko, Zvone, Pavči,<br />
Jožko, Oliver, Branko, Franc, Teo, Menči,<br />
Rado, Fofo, B’gi… redki vozači na delo v<br />
Ljubljano. Ej, dandanes jih pa je – in še nekaj:<br />
večina jih pove, da so veseli in zadovoljni<br />
in nasploh je v njih več optimizma,<br />
radoživosti, kot pri tistih, ki ostajajo tu. Pa<br />
tudi zato grem rad z vlakom, da vsaj eno<br />
uro ne kadim, da kaj v miru preberem in<br />
premislim, pa da s kom poklepetam, da<br />
ohranim stik, kot se reče.<br />
Vse to, kar je glasnim slabo, je tišjim dobro<br />
in se jim zdi prav. Tudi ti povedo, le da<br />
drugače, eni tako mimogrede kot opombo<br />
pod črto, drugi le z namigom, tretji se razgovorijo<br />
za gostilniškim pultom, četrti v<br />
vrsti v trgovini, v čakalnici zdravstvenega<br />
doma, na srečanju po proslavi, mlajši napišejo<br />
kakšno elektronsko sporočilo, eni pa<br />
se ob pozdravu le nasmehnejo.<br />
Tempus fugit.<br />
mesta. Vsak od prisotnih je dobil pol kozarca<br />
vina in nič več. Spremljevalci zbora<br />
pa smo bili žejni, da bog pomagaj.<br />
Eden od tamkajšnjih organizatorjev je<br />
želel popraviti slab vtis, zato nas je povabil<br />
v bližnji lokal, kjer bo piva zvrhano mero.<br />
Vsakega je počastil s pol kozarca piva in<br />
spet – konec. Prisotni smo imeli začudene<br />
in žejne oči in smo pričakovali novo rundo.<br />
A te ni bilo, dokler se ni Franci radodarno<br />
izprsil in piva je bilo v trenutku na<br />
mizah po želji. Takrat se je najbrž vsem<br />
prisotnim prikupil, Belgijec pa je bil začuden<br />
nad našo balkansko žejo, ki ne pozna<br />
meja. Mislim, da se nam je pri praznjenju<br />
kozarcev, če malo pretiravam, z veseljem<br />
pridružil.<br />
Akademski slikar Franc Kopitar je dajal<br />
Zagorju in tudi <strong>Zasavju</strong> posebno širino in<br />
barvitost. Nekateri so mu zamerili, ker je<br />
menda ob prvem pojavu skupine Laibach<br />
v <strong>Zasavju</strong> uradno izrazil svoje negativno<br />
mnenje. Pač ni prenesel njene večplastne<br />
simbolike, ki ga je preveč spominjala na<br />
prestane sedemletne muke v avstrijskih zaporih.<br />
Odkar Francija ni več med nami, je Zagorje<br />
bolj prazno, kot je bilo nekoč.<br />
foto Rudi Medved<br />
Otvoritev razstave<br />
Čas hiti • stran 31
Ulični festival Mat kultra<br />
Tinkara Rozina<br />
Obljublja se veliko<br />
dogajanja<br />
Ustanova Mat kultra bo letos že drugič pripravila zasavski ulični festival.<br />
Bil naj bi še bolj zanimiv, pester, z več nastopajočimi, z več gledalci in<br />
radovedneži, revija zasavskega kulturnega ustvarjanja.<br />
Prvega smo lani pospremili z B’lo je fajn, neki novega. V <strong>Zasavju</strong> dogaja.<br />
Srečevali smo se z glasbeniki, pevci, lutkaricami, plesalci, igralci, fotografi…<br />
In letos naj bi bilo vsega še več, saj se je več kot trideset društev, zavodov<br />
in posameznikov, ki ustvarjajo kulturo, prijavilo na razpis, ki se je iztekel v<br />
začetku leta.<br />
Ulični festival Mat kultra ponuja možnost<br />
nastopanja in uveljavljanja, druženja<br />
in zabave. Letošnji je v veliki meri še neznanka,<br />
želje pa so, da bi bilo dogajanje<br />
tako kot lani razpršeno po vseh večjih<br />
zasavskih krajih, da bi večina dogajanja<br />
potekala junija, da bi se sponzorske vrste<br />
okrepile do tolikšne mere, da bi lahko izvedli<br />
veliko in še več dogajanja.<br />
Prijavnic za nastop na festivalu je ogromno;<br />
precej je povratnikov, veliko si jih želi<br />
spoznati festival in se na njem predstaviti.<br />
Mat kultra 2004: radeške mažoretke<br />
foto Andrej Zdovc<br />
Pomladi naj bi bile počasi razvozlane vse<br />
neznanke in sestavljen dokončen program,<br />
do takrat pa pregled tega, kaj vse bi se znalo<br />
v zgodnjem poletju dogajati v naših dolinah.<br />
Veliko in še več glasbe<br />
Glasba, peta ali igrana, sama ali z roko<br />
v roki z drugimi načini izražanja, naj bi<br />
bila tudi letos jedro dogajanja. Med pevskimi<br />
skupinami, ki so se predstavile lani,<br />
bi se znova mešani pevski zbor Akademik<br />
iz Trbovelj in vokalna skupina Iris z Izlak.<br />
Slednje bi nastopile s spremljevalno skupino<br />
iz Radeč. S plesno spremljavo pa bi se<br />
radi predstavili prepevajoči v Mladinskem<br />
pevskem zboru Trbovlje. Dva zbora iz zagorske<br />
doline – mešani Ladko Korošec in<br />
rudarski Loški glas – pa bi nastop pripravila<br />
skupaj<br />
Redkeje slišani v zasavskih dolinah pa<br />
sta vokalna skupina Srake in Ljudski pevci<br />
iz Svibnega. Prve so od vsepovsod, večinoma<br />
iz Maribora, prepevajo pa ljudske pesmi<br />
in lastne priredbe priljubljenih popevk,<br />
ki jim dodajajo plesne korake in razne odrske<br />
koreografije. Svibenski pevci bi se radi<br />
predstavili s pesmimi, ki jih je moč slišati<br />
tudi na lani izdani zgoščenki Na Svibnem<br />
je lepo. Njihov nastop bi imel tudi kulinarični<br />
pridih, ki bi ga dodale članice aktiva<br />
kmečkih žena Arnike, pekli bi palačinke in<br />
predstavili značilne ljudske like.<br />
Še en s kuhinjo povezan predlog: Turistično<br />
društvo Trbovlje in njihov Perkmandeljc<br />
bi nas rada razvajala s sladkimi in<br />
slanimi dobrotami, narejenimi po babičinih<br />
receptih.<br />
Nazaj h glasbi.<br />
Litijska skupina Perkakšns je navduševala<br />
že lani, pet večerov zapored. Izključno<br />
tolkalska zasedba ponuja večer afriške<br />
glasbe z dodatkom zgodb in pesmi črne celine.<br />
Svoje glasbeno znanje ponujajo kar tri<br />
zagorske skupine, ki jim je skupen pevec<br />
Vlado Poredoš: Orlek, Pax in Gallenberg<br />
Vaganti.<br />
Kulturno umetniško društvo Knap pa želi<br />
pripraviti koncert neuveljavljenih zagorskih<br />
glasbenih skupin, na katerem bi se<br />
predstavilo tja do deset skupin. Zagotovo<br />
res ne poznamo vsega, kaj nastaja po raznih<br />
garažah, saj mnogi med njimi še niso imeli<br />
priložnost nastopiti pred domačo publiko.<br />
V preteklosti smo večkrat izvajali podobne<br />
projekte in vedno naleteli na dober odziv<br />
pri občinstvu in izvajalcih. opazili smo, da<br />
imajo takšne prireditve pozitivne učinke na<br />
mlade, saj se potem, ko vidijo svoje vrstnike<br />
in znance, tudi sami opogumijo in preizkusijo.<br />
Koncert domačih glasbenih skupin napoveduje<br />
tudi študentski Klub B, zavili so<br />
ga v sveženj celodnevnega dogajanja, Rudarska<br />
godba iz Hrastnika pa bi predstavila<br />
najbolj značilno in množično tukajšnjo<br />
glasbeno udejstvovanje.<br />
Gledališka in ulična dogajanja<br />
Med domačimi gledališkimi skupinami<br />
se je na razpis prijavilo Mladinsko gledališče<br />
Svoboda, ki je lani večer na večer preigravalo<br />
Z-bluz. Letos bi želeli nastopiti s<br />
črno komedijo Mama je umrla dvakrat, ki<br />
kaže človeški pohlep in nizke strasti<br />
Iz Trbovelj prihajata še dva bolj iskateljsko<br />
sveža predloga. Lutkarji, ki izvirajo iz<br />
prej omenjene Svobode, bi se predstavili<br />
s Šiviljo in škarjicami, skupaj s pevskim<br />
zborom Akademik in društvom Art Kum<br />
pa bi postavili recital o Johanci. Zgodba se<br />
začne leta 1913 in opisuje dogodke po tistem,<br />
ko je Johana dobila svete rane in sta<br />
se v vse skupaj vmešala politika in cerkev.<br />
Gostovanje gledališč od drugje želita<br />
Obljublja se veliko dogajanja • stran 32
omogočiti Klub B, ki bi gostil ljubljanski<br />
Satirikon, in kulturno umetniško društvo<br />
Knap, ki vabi predstavo Izstrelitev uličnega<br />
gledališča Ane Monro. Komedija se<br />
norčuje iz nas samih, naših načinov razmišljanja.<br />
Gostovanje napoveduje tudi gledališče<br />
papirnatih lutk, figur in mask Papilon iz<br />
Ankarana. Njihova predstava se imenuje<br />
Striganka, je pa nekakšne kolaž, gibljiva<br />
slikanica brez besed, opremljena z glasbo<br />
in zvoki.<br />
Za najmlajše bi delavnice pripravilo tudi<br />
litijsko društvo prijateljev mladine: radi bi<br />
izdelovali punčke iz cunj, slikali na platno<br />
in izdelovali zmaje.<br />
Različne veščine bi združevali mladi, ki<br />
bi se udeležili predstave Vesele glasbene<br />
<strong>šole</strong> iz Zagorja, rdeča nit dogajanja pa bi<br />
bila glasba. Mlade bi zaposlili z učenjem<br />
najlažjih modernih skladbic in spoznavanjem<br />
novih plesnih korakov, piko na i pa bi<br />
postavil fotograf, saj sočasno s predstavo<br />
nastaja galerija mladih glasbenikov<br />
Mladinski center Trbovlje pa bi v sodelovanju<br />
s Ptujčani predstavil in izvajal ulično<br />
animacijo, brez katere ulični dogodki težko<br />
resnično zaživijo. Namen le-te je namreč<br />
spodbuditi ljudi k druženju in zabavi. Napovedujejo<br />
poslikavo teles, žongliranje in<br />
izdelovanje orodij za žongliranje, oblikovanje<br />
balonov, izdelovanje lutk, twister…,<br />
saj te stvari privabljajo tako majhne otroke<br />
in najstnike kot tudi njihove starše.<br />
Slike, gibi in besede<br />
Omenili smo že celodnevno predstavo<br />
Kluba B. Dan bi začeli s pisanjem grafitov,<br />
nadaljevali bi z uličnem gledališčem<br />
in koncertom lokalnih glasbenih skupin<br />
in gosti s Kopra, vezni člen dogajanja pa<br />
bi bila projekcija lokalnih in študentskih<br />
umetniških filmov.<br />
Matej Ocepek bi se predstavil s svojim<br />
prvim samostojnim projektom Prvi jutri.<br />
Film govori o dnevih, ki nam lahko spremenijo<br />
življenje, če jih zavedno obrnemo<br />
v pravo smer. Narejen je na poseben način,<br />
saj avtor projekcijo spremlja z igranjem instrumentov<br />
v živo.<br />
Umetniški filmski večer pa predlaga tudi<br />
Art club Litija. Ogledali bi si pet kratkih<br />
filmov različnih avtorjev: dva kratka dokumentarna<br />
filma o skupini Perkakšns,<br />
hrvaški film Lasertag o streljanju z lasersko<br />
puško, ki naj bi nadomestila bolj znani<br />
paintball, za konec pa Pin kodo ter Ljubezen<br />
za eno noč, dva filma domačina Borisa<br />
Ulčarja.<br />
Za mirujoče slike pa bi tako kot lani poskrbeli<br />
predvsem člani hrastniškega foto<br />
kluba, ki bodo spremljali dogajanja in ob<br />
foto Andrej Zdovc<br />
Mat kultra 2004: tolkalska skupina Perkakšns<br />
koncu pripravili dokumentarno razstavo.<br />
Izkušnje s prvega festivala pa želita<br />
nadgraditi dve mažoretni skupini. Twirling<br />
klub Svea iz Zagorja bi se predstavil<br />
s plesnimi točkami, pri katerih uporabljajo<br />
najrazličnejše rekvizite kot so palice, trakovi,<br />
obroči in klobučki. Radeške mažoretke,<br />
ki so navduševale z mavrico barv,<br />
pa tokrat vabijo svoje gorenjske prijatelje,<br />
<strong>srednje</strong>veške plesalce in bruhalce ognja, ki<br />
bi njihovemu nastopu dodali dimenzijo nekdanjega.<br />
Med folklornimi skupinami so se na<br />
razpis prijavile Kulturno društvo Svoboda<br />
Center iz Trbovelj s prikazom ljudskih<br />
plesov iz različnih slovenskih pokrajin,<br />
Srbsko kulturno društvo Sava Hrastnik, ki<br />
foto Vinko Žagar<br />
Mat kultra 2004: Dejmo no in E-volucija<br />
pleše ljudske plese iz o<strong>srednje</strong> Srbije, ter otroška<br />
foklorna skupina Krog iz Maribora.<br />
Tudi plesna skupina Dejmo no lani ni<br />
manjkala skoraj na nobenem večeru. Letos<br />
pripravljajo predstavo Prebijanje, kjer bodo<br />
raziskovali človekov pogled na samega sebe.<br />
Po Evoluciji in Glasu duše bo to njihova tretja<br />
predstava.<br />
Ples v dotiku z besedo in glasbo pa ponujata<br />
zagorska pesnica Vesna Berk in Milan Novak.<br />
Recitacije njunih avtorskih pesmi bi spremljala<br />
meditativna glasba kontrabasa, ples pred<br />
vsako recitacijo pa bi nakazal vsebino in sporočilo<br />
pesmi. Predstava je zasnovana kot dualnost<br />
dveh energij – ženske in moške – ki se<br />
proti koncu združujeta v sozvočje življenja in<br />
bivanja.<br />
Obljublja se veliko dogajanja • stran 33
Simon Tanšek<br />
Fanči Moljk<br />
V filmskem svetu<br />
Simon Tanšek, 32-letni Hrastničan, živi v dveh deželah: v Sloveniji in na<br />
Češkem, in ima dve bivališči: Hrastnik in Prago. Po končani naravoslovnomatematični<br />
gimnaziji v Celju je namreč 1993. leta odšel na študij filmske in<br />
televizijske kamere na FAMU v Prago, kjer je leta 1999 tudi magistriral.<br />
Slovenski filmski javnosti je postal znan leta 1999, ko je bil direktor fotografije<br />
v filmskem prvencu režiserja Janeza Burgerja V leru. Pozornost je zbudil<br />
tudi na lanskem sedmem slovenskem filmskem festivalu, ko je dobil nagrado<br />
za fotografijo v najbolje ocenjenem filmu Ruševine istega režiserja.<br />
S Simonom Tanškom sem se pogovarjala<br />
sredi februarja, nekaj dni pred premiero<br />
filma Ruševine, ki bodo začele svoj pohod<br />
po slovenskih kinematografih. Sešla sva se<br />
v prostorih Foto kluba Hrastnik in morda<br />
sva tudi zato fotografiji namenila prvi del<br />
pogovora.<br />
Simon Tanšek<br />
foto arhiv Simona Tanška<br />
Fotoamater I. razreda<br />
Zgodovina njegovega ustvarjanja sega<br />
v zgodnja otroška leta, ko se je zanimal,<br />
kaj se dogaja v temnici njegovega starega<br />
očeta Milana. Spreminjanje belega papirja<br />
v neko podobo se mu je zdelo nadvse<br />
imenitno.<br />
»V začetku mi je dal fotografski papir,«<br />
se spominja Simon, »na katerega sem risal<br />
z voskom. Ko se tak papir razvije, nastane<br />
risba na črni podlagi…«<br />
V vseh letih osnovnega šolanja je sodeloval<br />
v fotografskem krožku, ki ga je prav<br />
tako vodil njegov stari oče. Že v drugem<br />
razredu je ob kurirčkovi pošti posnel cel<br />
film uspešnih fotografij. Sledile so nagrade.<br />
Leta 1988 je dobil najvišje republiško<br />
priznanje na tekmovanju za osnovnošolce<br />
– zlato plaketo Janeza Puharja za kolekcijo<br />
fotografij. Dvakrat je bil tudi državni prvak<br />
v fotografiji, še v takratni Jugoslaviji in v<br />
okviru tekmovanja Mladi tehnik.<br />
Rad se spominja mednarodne razstave<br />
v Sisku, kjer je dobil bronasto plaketo za<br />
kolekcijo slik Cevi. Vsi so presenečeno obstali,<br />
ko se je na odru, med družbo starejših<br />
udeležencev oziroma nagrajencev, pojavil<br />
16-leten fant. To mu je sčasoma prineslo<br />
tudi naziv Fotoamater I. razreda, saj se točke<br />
za objavljena in nagrajena dela po določenem<br />
pravilniku zbirajo na sedežu Foto<br />
zveze Slovenije.<br />
Začel se je zanimati za študij fotografije<br />
v Londonu, vendar je kmalu ugotovil, da<br />
se finančno ne bo izšlo, zato se je odločil<br />
za priznano in cenovno ugodnejšo praško<br />
šolo FAMU, smer filmska in televizijska<br />
kamera. »Seveda mi ni bilo nikoli žal, saj<br />
je kamera pravzaprav gibljiva fotografija,<br />
obratno pa ne moremo trditi…«<br />
V leru in Ruševine<br />
Če pogledamo seznam filmov, pri katerih<br />
je Simon Tanšek v zadnjih petih letih<br />
sodeloval, ugotovimo, da je zelo bogat.<br />
»Moj prvi film V leru, kjer sem snemal, je<br />
dobil okrog dvajset evropskih nagrad…,«<br />
pripoveduje, »seveda pa so tudi Ruševine,<br />
vsaj po tehnični plati, zelo zanimive. Ves<br />
je posnet iz roke, ne s pomočjo stojala. Na<br />
ta način dobi gledalec občutek, da je bolj<br />
znotraj filma, kot da ga opazuje od blizu…<br />
Skratka, potegnili smo ga noter.«<br />
In razloži še postopek razvijanja filma,<br />
ki je bil tudi nestandarden. S tem so želeli<br />
doseči redukcijo barve, ki so postale na ta<br />
način manj izrazite.<br />
Potem govoriva o kratkem filmu Srce<br />
je kos mesa, ki je bil na lanskem festivalu<br />
v Benetkah sprejet v tekmovalni spored.<br />
Med šeststo filmi iz vsega sveta so jih sprejeli<br />
22. Gre za približno trinajst minut dolg<br />
film, ki ga trenutno predvajajo pred začetkom<br />
celovečernih filmov v ljubljanskem<br />
kinu Dvor. Verjetno bo kasneje prišel tudi<br />
na spored televizije.<br />
Filma Od groba do groba režiserja Jana<br />
Cvitkoviča in Rdeča obzorja Igorja Šterka<br />
pa sta trenutno še v fazi postprodukcije,<br />
kot rečejo slikovni in zvočni obdelavi. To<br />
pomeni vožnje v Budimpešto, kjer Simon<br />
kot direktor fotografije nadzira barvo slike,<br />
svetlobo…V Sloveniji takih aparatur za 35<br />
milimetrski filmski trak pač ne premoremo.<br />
Oba filma bosta na sporedu letos jeseni;<br />
avtorji filma Od groba do groba upajo, da<br />
se jim bo uspelo uvrstiti v tekmovalni program<br />
festivala v Cannesu konec maja.<br />
Simon Tanšek je bil rojen 24. aprila<br />
1973. Od zgodnje mladosti se ukvarja z<br />
izrazno fotografijo, razstavlja, prejema<br />
nagrade. Je član Foto kluba Hrastnik.<br />
Po končani naravoslovno-matematični<br />
gimnaziji je odšel leta 1993 na študij<br />
filmske in televizijske kamere na FAMU<br />
v Prago, kjer je leta 1999 tudi magistriral.<br />
Ukvarja se s snemanjem igranih<br />
filmov in reklam, deluje pa predvsem v<br />
Sloveniji in na Češkem.<br />
V filmskem svetu • stran 34
Filmografija<br />
Celovečerni igrani filmi:<br />
V leru (režija: Janez Burger), 1999<br />
Vladimir (režija: Zoran Živulovič),<br />
2002<br />
Ruševine (režija: Janez Burger),<br />
2004<br />
Od groba do groba (režija: Jan Cvitkovič),<br />
2005<br />
Rdeča obzorja (režija: Igor Šterk),<br />
2005<br />
Kratki filmi:<br />
Srce je kos mesa (režija: Jan Cvitkovič),<br />
2003<br />
Dokumentarni filmi:<br />
Cesta do kopce – Pot na hrib (režija:<br />
Sergej Stanojkovski), 1995<br />
Peterka – Leto odločitve (režija: Vlado<br />
Škafar), 2004<br />
Ta kraj je svet (režija: Metod Pevec),<br />
2005<br />
TV inscenacije:<br />
Křehké touhy – Krhka poželjenja<br />
(režija: Karin Babinská ), 1998<br />
Bakaláři ( režija: Karin Babinská ),<br />
1999<br />
Glasbeni spoti:<br />
Siddharta: Ring (režija: Luka Lorenci)<br />
Reklame, reklame, reklame<br />
So reklame za Simona Tanška navadna<br />
služba, kot rečemo?<br />
»Niti ne. Mogoče tiste reklame, ki so<br />
preveč konkretne, z veliko besedami. Lahko<br />
pa so zelo zanimivo, ustvarjalno delo,<br />
če imajo univerzalno sporočilo, ki jih brez<br />
znanja določenega jezika razumejo povsod<br />
po svetu. Zdaj že takoj ugotovim, če bo reklama<br />
učinkovala.«<br />
Tudi za vsako reklamo je potrebno resno,<br />
timsko delo. Navadno trajajo priprave<br />
dva tedna: takrat izbirajo lokacijo, igralce,<br />
kostume, scenografijo. Potem lahko samo<br />
reklamo posnamejo v enem, dveh, treh<br />
dneh, postprodukcija pa tu traja teden dni.<br />
Simona poišče na leto od deset do petnajst<br />
podjetij kot so Mobitel,Telekom,<br />
SKB, Nova Ljubljanska banka, Žito, Cockta…,<br />
tudi podjetja s Češke in Hrvaške.<br />
V leru<br />
Kaj bo dogajalo<br />
Simon Tanšek je eden izmed štirih direktorjev<br />
fotografije v Sloveniji. Najmlajši. Se<br />
pa zgodi, da ga začudeno gledajo, če pove,<br />
kje se je izobraževal. Je za to sploh potrebna<br />
izobrazba? Ali ni dovolj, da pritiskamo<br />
na rdeči gumb kamere? Danes ima vendar<br />
vsak, ki ima le malo veselja in pet minut<br />
časa, domačo video kamero in na kilometre<br />
posnetkov.<br />
»No, filme snemajo tudi snemalci brez<br />
prave izobrazbe; in nekateri so kljub temu<br />
dobri,« razlaga Simon, »vendar so pri snemanju<br />
pomembne še mnoge podrobnosti.<br />
Najprej je treba stil slike prilagoditi vsebini<br />
scenarija. Pod stilom slike pa razumemo<br />
kompozicijo, svetlobo, barvo, gibanje kamere,<br />
izbor objektivov…«<br />
Če bi Simona Tanška vprašali, katero<br />
delo trenutno načrtuje, ne bi dobili točnega<br />
odgovora. »Vedno so istočasno v igri trije,<br />
štirje projekti, od katerih se potem mogoče<br />
realizira samo eden. Na obzorju pa se že<br />
pojavita dva nova.«<br />
To tudi ni poklic od sedmih do treh.<br />
Stvari v sebi premleva, dodaja, odvzema<br />
vsak trenutek dneva. Pa tudi če ne razmišlja<br />
o tekočem projektu, ves čas snema. Ko<br />
se vozi z vlakom – pokrajino, ko opazuje<br />
predmet ali človeka, razmišlja, iz katerih<br />
kotov bi bil posnetek najboljši.«<br />
Lahko rečem, da je Simon Tanšek glede<br />
na svoja leta že veliko dosegel. Pričakuje<br />
še kaj?<br />
»Oskarja,« pove mirno, z rahlim nasmehom.<br />
»Resno?«<br />
»Seveda, kamermani dosežejo svoj vrhunec<br />
po štiridesetem letu. Imam torej še<br />
nekaj časa«<br />
Pa ravno sem hotela zaključiti, da je<br />
bil pogovor z umirjenim, simpatičnim in<br />
skromnim Simonom prijeten. No, umirjen<br />
in simpatičen se mi zdi še vedno. Pravzaprav<br />
tudi skromen, razen na področju filma.<br />
Kamera diha z igralci in prostorom. Ne<br />
vsiljuje se ne z gibanjem ne z barvami ne<br />
s kompozicijo. Sledi zgodbi in ustvarja<br />
atmosfero. Preprosto in dovršeno.<br />
Iz utemeljitve nagrade Vesna za najboljšo<br />
fotografijo, ki jo je dobil Simon<br />
Tanšek za film Ruševine na 7. festivalu<br />
slovenskega filma konec lanskega leta.<br />
Ruševine<br />
V filmskem svetu • stran 35
Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje<br />
Nanda Guček<br />
Več dejanj in<br />
mnogo slik<br />
V Mladinskem gledališču Svoboda Trbovlje praznujemo v letošnji sezoni res<br />
lep jubilej – štirideset let nepretrganega organiziranega delovanja. Od vsega<br />
začetka smo za vsako sezono pripravili delovni program in ga tudi finančno<br />
ovrednotili, da nas niso programi presenečali z negativnim finančnim izidom.<br />
Načrt smo kljub težavam vedno tudi uresničili, ker smo ga delali na osnovi<br />
naših sposobnosti in možnosti. V marsikateri sezoni smo opravili celo več<br />
od načrtovanega.<br />
Svoje delo smo redno zapisovali, ne da<br />
bi se zavedali, da pišemo svojo zgodovino.<br />
Od vsega začetka – tako je tudi danes<br />
– nas nihče ne jemlje zelo resno, češ, kaj<br />
se pa gredo. A mi smo se šli in se še gremo<br />
tako resno, da imamo danes ohranjeno<br />
bogato dokumentacijo, kamor smo shranili<br />
vse naše vredne dokumente: gledališke<br />
liste, video kasete s posnetimi gledališkimi<br />
predstavami, albume s slikovnimi dokumenti,<br />
številna priznanja in državna<br />
odlikovanja, zanimive kostume, dramske<br />
tekste in špehaste stare vloge, kak zanimiv<br />
rekvizit... Vse skupaj so februarja razstavili<br />
v <strong>Zasavske</strong>m muzeju v Trbovljah in še v<br />
začetku marca imate priložnost videti razstavo,<br />
ki si jo je vredno ogledati.<br />
Ob tej priložnosti se tudi zahvaljujem<br />
Na zasavskem večeru v Cankarjevem domu v<br />
Ljubljani leta 2003<br />
foto Tomo Brezovar<br />
<strong>Zasavske</strong>mu muzeju, saj je uresničil našo<br />
tiho željo. Posebna zahvala gre gospe Ireni<br />
Ivančič Lebar, ki je zavzeto in z velikim<br />
občutkom za prizadevanja ljubiteljev gledališča<br />
pripravila razstavo, uredila zanimivo<br />
publikacijo Tri dejanja pet slik in povabila<br />
občane na otvoritev.<br />
Kdaj se je že začelo?<br />
Če se ozrem k našim začetkom in v mislih<br />
prehodim to nadvse zanimivo, a težko<br />
pot, se sprašujem, kako sem zdržala. Pa se<br />
v mislih zvrstijo svetli trenutki, ki mi niso<br />
dovolili prenehati. Prvo vzrok je, da me je<br />
igra zanimala, odkar se zavedam sebe. Tisti<br />
občutki doživljanja nečesa lepega.<br />
Takoj po drugi svetovni vojni (joj, sem<br />
že tako stara?) smo v četrtem razredu deklice<br />
plesale simbolične vaje – to je bilo<br />
takrat zelo popularno – na pesem Počiva<br />
jezero v tihoti. Sešili so nam lepe oblekice,<br />
pesem smo se naučile tudi peti. Ostal je nepozaben<br />
užitek lepega.<br />
Zagotovo sem tudi zato vsa leta v svoje<br />
delo z mladimi vnašala vse vrste plesa v<br />
lepih kostumih. In morda je še komu ostal<br />
lep spomin; ali pa se bo ta še rodil.<br />
Drug spomin. Na Miklavžev večer me je<br />
prevzela čudovita svetloba iz ozadja, od<br />
koder se je zaslišalo ubrano petje angelčkov,<br />
preden nas je Miklavž obdaril. Prav<br />
zato sem prepričana, da bi morali omogočiti<br />
vsakemu mlademu človeku, da doživi<br />
lepoto prepevanja. Kako sem se mučila, da<br />
sem jih prepričala v to, jih naučila kakšno<br />
pesmico.<br />
Večina mladih danes ne poje, nima razvitega<br />
posluha. Pa saj pri tej muziki, ki jo<br />
mladi danes poslušajo, posluh niti ni potreben,<br />
da le glasno ropota. Žal!<br />
Užitek lepega: ples, petje, svetloba, čarobnost,<br />
dramatičnost, ustvarjalnost, prijateljstvo,<br />
zabava; vsega tega sem se nalezla<br />
v rani mladosti; potrebovala sem to in potrebujem<br />
še danes.<br />
Zagotovo sem vse to prenesla na mlade,<br />
saj z užitkom vse to počno.<br />
Mladinsko gledališče<br />
Ob študiju na učiteljišču sem kmalu spoznala,<br />
da je to to, da se bom usposobila za<br />
ustvarjanje tega lepega, čudovitega – gledališče.<br />
V službi sem začela najprej z lutkami.<br />
Takrat sem spoznala novo dimenzijo gledališča:<br />
čudovite mlade gledalce in njihov<br />
spontan odziv.<br />
Potem je bil to zame čudovit konjiček,<br />
tesno povezan s službo. Začela sem z mladimi,<br />
najprej kar v razredu, v gledališkem<br />
krožku, potem pa smo se vključili v Kulturno<br />
društvo Svoboda. In razvijati se je<br />
začelo Mladinsko gledališče Svoboda. Bilo<br />
je davnega leta 1965 prejšnjega stoletja, tisočletja.<br />
Seveda sem vedno bolj začela spoznavati,<br />
kako trd in neizprosen je ta konjiček.<br />
Koliko znanja je potrebno, koliko študija,<br />
koliko fizičnega, predvsem pa psihičnega<br />
napora zahteva. A to me je zanimalo, izzivalo<br />
in osrečevalo. Zato sem temu posvetila<br />
ves svoj prosti čas.<br />
Na vsej tej dolgi ustvarjalni je bilo tudi<br />
precej grenkih trenutkov. Vedno me je najbolj<br />
zabolelo tisto poniževalno mnenje:<br />
»Kaj pa so te tvoje igrice! Ah, daj no, kaj<br />
pa se greste!«<br />
Včasih sem začela res dvomiti v svoj<br />
prav. A ko smo pripravili igro za otroke<br />
in je polna dvorana mladih nadebudnežev<br />
uživala, sodelovala, se smejala, po predstavi<br />
pa lezla na oder in se dotikala igralcev,<br />
je samozavest rasla.<br />
Več dejanj in mnogo slik • stran 36
Iz obrazložitve nagrade Štilček,<br />
ki jo je Mladinsko gledališče Svoboda<br />
Trbovlje letos podelilo Nandi<br />
Guček:<br />
Vseh 40 let je vztrajno zastrupljala<br />
mlade z ljubeznijo do gledališča, jih<br />
terorizirala z jasno izgovorjavo – artikulacijo<br />
in dikcijo, jih maltretirala s<br />
sproščeno držo ob nastopanju, jih mučila<br />
s petjem in plesom, silila v analizo<br />
značajev, v vživljanje v situacijo. Nikoli<br />
ji ni zmanjkalo energije za dosego cilja,<br />
čeprav smo jo člani gledališča včasih z<br />
vztrajnostjo le dotolkli, da je obupana<br />
zapustila bojno polje.<br />
Kar naprej je podtalno organizirala<br />
gostovanja, diverzantsko nas je pošiljala<br />
na najrazličnejše nastope, nas metala<br />
pred določena dejstva.<br />
Nedopustno je, da ni preprečila veselih<br />
žuriranj, novoletnih čajank in letovanj,<br />
kjer smo mladi pošteno ponoreli<br />
in se razvedrili.<br />
Le kadar je bila v prav posebnem<br />
razpoloženju, je vzela v roke tudi metlo<br />
in krpo in počistila vso svinjarijo in navlako,<br />
ki smo jo na odru pustili njegovi<br />
uporabniki. Saj smo ji priskočili tudi<br />
na pomoč.<br />
Da bi nas lahko še bolj uspešno mučila,<br />
je šla celo v gledališko šolo in na<br />
razne seminarje ter pogovore s strokovnjaki,<br />
ki so jo z istim namenom oborožili<br />
s strokovnim znanjem in nasveti.<br />
Kar pa je absolutno nevzgojno in<br />
nemoralno, se je vseh štirideset let<br />
vztrajno družila z umetniki – z moškimi<br />
v nočnih urah kar tu na odru. Za pretvezo<br />
so izdelovali sceno, jo slikali, zbijali,<br />
montirali.<br />
Da ne govorimo o njenem nesramno<br />
vztrajnem iskanju sponzorjev, ki so ji<br />
omogočili delo v gledališču.<br />
Njena največja napaka pa je bila, da<br />
nas je včasih tudi pohvalila in bila na<br />
nas ponosna. To je še povečalo učinek<br />
zastrupljanja, zato smo dobili za dobro<br />
delo številna priznanja, jasno brez narnih nagrad.<br />
de-<br />
Za vse to delo je<br />
prejemala občinsko<br />
miloščino, na morju<br />
pa nam je smela zato<br />
kuhati.<br />
Ker je prestala vse<br />
to, ostala kolikor toliko<br />
normalna in pri<br />
močeh, ji ob štiridesetletnici<br />
poklanjamo<br />
Štilček za najboljšo<br />
mentorico.<br />
foto Goran Beširovič<br />
Na uličnem festivalu Mat kultra 2004<br />
Vsi skupaj smo bili najbolj srečni, ko<br />
smo zadovoljili tudi domače odrasle gledalce.<br />
Ti vedno bolj cenijo tuje, čeprav je<br />
slabše in dražje, velikokrat narejeno samo<br />
za denar. Zato vemo, da smo na pravi poti,<br />
tisti težki, a dobri.<br />
Včasih kdo malomarno reče: »A res,<br />
dramsko imate?« Mi pa se že štirideset let<br />
ubadamo, in to zelo uspešno, z gledališčem.<br />
Dramatika so dramski teksti, ki jih ustvarijo<br />
dramatiki – pisatelji. Mi pa ne ustvarjamo<br />
dramskih tekstov, ampak gledališče.<br />
Ta ima, seveda, za osnovo dramski tekst,<br />
ki oživi z igralci. Zato bo prav, če na tem<br />
mestu poudarim, da so dramski krožki tisti,<br />
ki ustvarjajo dramska besedila, gledališki<br />
pa le-te ugledališčijo, igrajo na prizorišču<br />
pred gledalci. Ti pojmi se prevečkrat mešajo.<br />
Smo posebna vrsta ljudi<br />
Vsa ta leta nisem bila samo režiserka.<br />
Predvsem sem bila pedagoginja, vzgojiteljica,<br />
saj sem morala vedno znova morala<br />
najprej oblikovati dober kolektiv, ker so<br />
prihajali novi in odhajali stari člani. Morala<br />
sem poskrbeti, da so se novi kar najbolje<br />
vključili, da sem spoznala njihove sposobnosti<br />
in posebnosti.<br />
Nisem smela že takoj na začetku razočarati<br />
otroka, ki je z istimi občutki in željami<br />
kakor jaz prišel med nas. Žal jih je kar precej<br />
spoznalo, da vsega, kar zahteva delo v<br />
gledališču, ne bodo zmogli.<br />
Predvsem je tu izredno pomemben talent.<br />
Brez njega se ne zdrži, ker ni pravega<br />
užitka.<br />
Res pomembno pa je, da se mladi naučijo<br />
ogromno koristnih stvari. V začetku so<br />
izredno sramežljivi, nesproščeni, prehitro<br />
in nerazločno govorijo. Po vztrajnih vajah<br />
vse težave v večji ali manjši meri odpravimo<br />
in že lahko zaigrajo: najprej manjšo,<br />
nato zahtevnejšo vlogo.<br />
Da to dosežem, moram biti obzirna, potrpežljiva,<br />
taktna, nikoli prenagla, vedno<br />
moram postopati individualno, nenehno<br />
vzpodbujati, pomagati. Zato mora biti med<br />
nami veliko prijateljstva in zaupanja. In<br />
zato nam je vsem težko, ko posamezniki po<br />
osmih, desetih letih skupnega mučenja odidejo.<br />
Zaradi študija ali službe. Kot bi odšel<br />
otrok iz naše velike gledališke družine.<br />
Gledališčniki smo neka posebna vrsta<br />
ljudi. Drugače gledamo na svet, smo občutljivejši,<br />
preudarnejši , ali pa bolj otročji,<br />
vedno mladi. Zato je stisk roke ob slovesu<br />
boleč.<br />
A pot gre naprej in znova, vse znova.<br />
Vesela sem, da smo ustvarili toliko čudovitih<br />
predstav, da smo pridobili sodelavce,<br />
umetnike, ki so nam pomagali ustvarjati<br />
sceno in rekvizite, šivilje, ki so nam šivale<br />
zahtevne kostume, sponzorje, ki so nam<br />
omogočili delo.<br />
Veliko poti in pogovorov, prošenj in moledovanja,<br />
tudi ponižanj je bilo. Upam, da<br />
še bo, da bodo mladi nadaljevali.<br />
Po tem bogatem obdobju sem svoje mentorstvo<br />
predala mlajšemu, sposobnemu,<br />
zagretemu, ki bo zagotovo znal peljati gledališko<br />
delo naprej. Ostajam kot režiserka.<br />
Vse ostalo prepuščam mlajšim, že kar dobro<br />
utečenim članom. Skrbela bom le za<br />
predstavo, ki jo bom delala. Z izkušnjami<br />
pa bom vedno pripravljena na pomoč.<br />
Želim le, da bi bilo delo mladih bolj<br />
spoštovano, cenjeno in denarno podprto s<br />
strani vladajočih. Starši in prijatelji pa tako<br />
vedno znova napolnjujejo dvorano in nas<br />
pri delu izdatno podpirajo. Hvala jim in kar<br />
tako naprej.<br />
Več dejanj in mnogo slik • stran 37
Zadnji brevir<br />
Rdeči Revir<br />
Sonce, voda, zrak,<br />
svoboda<br />
Empedokles, ki je travo tlačil svojih<br />
2500 let nazaj, je, kot je marsikje zapisano,<br />
menil, da snov sestavljajo štirje gradniki:<br />
ogenj, voda, zrak in zemlja. Med njimi pa<br />
da viharijo sile privlačnosti, kakršna je ljubezen,<br />
in sovraštvo ter njemu podobne odbojne<br />
sile. To slednje je imenitno ubesedil<br />
za generacijo ali dve starejši Heraklit, ki je<br />
izustil zapomljivo Boj je oče vsega in vsemu<br />
kralj.<br />
Mimogrede, Heraklit bi danes imenitno<br />
služil pri kakšnem Leu Burnettu ali v kateri<br />
drugi veliki oglaševalski agenciji. Ampak<br />
do oglaševalcev bomo v tem besedenju<br />
tudi še prišli, če nas s poti ne bo speljala<br />
goljfiva kača.<br />
Pa začnimo pri Empedoklu<br />
No, Empedokles je zgodbo o štirih elementih<br />
uspešno prodajal tja do sedemnajstega<br />
stoletja, ko se mu je zataknilo. Takrat<br />
se je irskemu fiziku in kemiku Robertu<br />
Boylu zdelo potrebno predstaviti teorijo,<br />
da materijo sestavljajo atomi. Plaz je bil<br />
sprožen in je vodil, če malček poenostavim,<br />
vse do atomske bombe in jedrskih<br />
elektrarn, da periodnega sistema elementov<br />
niti ne omenjam.<br />
Prav nam je, kaj pa so nam bili štirje elementi<br />
premalo!<br />
Ismar Tirić, OŠ Ivana Kavčiča Izlake<br />
In tako je bilo ves čas socializma, dandanašnji<br />
čas tržnega gospodarstva pa spet<br />
daje prav staremu Empedoklesu. Boyle in<br />
podobni tiči so obtičali v enciklopedijah<br />
in učbenikih, ki se jim vsaj tisti, ki imajo<br />
možnost, izognejo v širokem loku, oče štirih<br />
elementov pa je s pomočjo astrologov<br />
zasedel najboljše prostore v visokonakladnem<br />
časopisju.<br />
Bomo, res na kratko, ponovili zodiakalne<br />
aksiome. Vsakemu od štirih elementov pripadajo<br />
po tri znamenja. Ogenj je vse tisto,<br />
kar nas žene naprej, je človekov duh. Takšna<br />
znamenja so oven, lev in strelec. Zemlja<br />
predstavlja tisto, kar je v naših življenjih<br />
trdno in ima obliko, človeško telo; z njo so<br />
bogata znamenja bik, devica in kozorog.<br />
Tisto, kar povezuje naše življenje, misel,<br />
razum, spada v kategorijo zrak, s katerim<br />
so bogata znamenja dvojčka, tehtnica in<br />
vodnar. In še voda in nje pripadajoča znamenja<br />
rak, škorpijon in ribi: vse kar je skritega,<br />
svet čustev in sanj, človekova duša.<br />
Lani umrli Janez Menart, ki je tudi visokonakladen<br />
pisec, pa čeprav ni horoskopov<br />
sestavljal, si je štiri elemente nekoliko<br />
prilagodil, kar pa je pravzaprav normalno:<br />
človek je bil vendarle pesnik.<br />
Če bil bi ogenj, bi razvnel ljudi.<br />
Če bil bi veter, bi skrbi pregnal.<br />
Če bil bi voda, vino bi postal.<br />
Če bil bi bog, bi rekel, da me ni.<br />
Ognjena zemlja<br />
Ognjena zemlja je utelešenje teorije štirih<br />
elementov: dva nosi v imenu, dva pa,<br />
vržena v prazen prostor skoraj povsem na<br />
dnu globusa, živi. Zato si zasluži, da naslavlja<br />
prostor, v katerem se bomo na hitro<br />
sprehodili med štirimi veličastnimi.<br />
Z ognjem je že od nekdaj tako, da se<br />
opeče, kdor se igra z njim. Med prvimi je<br />
to skusil Prometej, ki je nadrejenemu bratrancu<br />
Zeusu zvito ukradel ogenj. Takole je<br />
šlo: Vzame dolgo steblo velikanskega koprca<br />
s strženom, se približa z njim sončnemu<br />
vozu, ki je drvel mimo, in steblo mu zagori<br />
z velikim plamenom. S tem ognjem stopi na<br />
zemljo in brž zatem zagori prva grmada<br />
proti nebu.<br />
S tatovi, pa čeprav so imeli dobre namene,<br />
so imeli včasih manj milosti. Prometej<br />
je tako končal vklenjen na steno Kavkaza,<br />
družbo pa mu je delal le orel, ki mu je hodil<br />
kljuvat jetra. Reveža se je usmilil šele Herakles,<br />
kar pa je že druga zgodba.<br />
Čeprav voda še za v čevelj ni dobra, pa<br />
nas občasno spomni na svojo moč; nazadnje<br />
ob bližnjih daljno-azijskih dogajanjih.<br />
Da pa ne bomo primerov nabirali le daleč<br />
naokrog, se z Vorancem potopimo v junaški<br />
boj na požiralniku. Ko je Dihur ta mladi<br />
in njeni materi razkazoval svoje imetje in<br />
ob tem zdihoval zaradi mokrotnega sveta,<br />
sta onidve ob pogledu na številne vrelce<br />
naravnost žareli. Pri njih doma ni bilo na<br />
vsem gruntu studenca, suša je bila njihov<br />
največji sovražnik. Zato se je pri bajti reklo<br />
pri Sušniku.<br />
“Že samo to je velika milost, da je voda<br />
pri hiši!” sta rekli.<br />
Tisti, ki smo brali naprej, vemo, da je po<br />
tem komentarju Dihurja vrgla božjast in ga<br />
je zdelalo kot nikdar prej.<br />
Zrak je, no, zrak je zmes plinov, katere<br />
absolutni vladar je dušik – od tod izvira<br />
pridevnik zadušljiv za tisto, kar onemogoča<br />
dihanje – petino je kisika, nekaj malega<br />
argona, ogljikovega dioksida, ksenona,<br />
kriptona, helija, vodika in drugih sort. Običajno<br />
je brez barve, vonja, okusa, občasno<br />
pa se prebije tudi do teh lastnosti. In takrat<br />
je običajno hudič, pa naj v to prozornost<br />
vstopi vonj po drugi ženski ali po tistem,<br />
kar predelujejo v bližnji tovarni.<br />
Kadilci smo verjetno najbolj vsakdanji<br />
predstavniki osebkov, ki se izpostavljamo<br />
z barvanjem zraka. Kot pravi Svetlana Makarovič:<br />
Zastrupljam zrak, ljudi in sebe,<br />
zaradi mene ptice mro –<br />
a ker sem lopov, se mi jebe,<br />
kar je, kar b’lo je in kar bo.<br />
Zadnji brevir • stran 38
Zemlja je vseprisotna, pa če prisegate<br />
– naj bo tokrat filmska izbira – na Na svoji<br />
zemlji ali na Nikogaršnjo zemljo. Za oboje<br />
se konča nekako tako, da smo iz zemlje<br />
ustvarjeni in da se v zemljo povrnemo. In<br />
potem Vlado Kreslin z značilno lenobnim<br />
glasom odpoje<br />
Če pa trava nad mojo zemljo<br />
bo pognala kak cvet,<br />
enim tiho kapljo v oko,<br />
drugim dal bo med.<br />
Povsem drugačne vrste pa je bil v naših<br />
krajih porojen Jernej, ki je pri Sitarju celih<br />
štirideset let zemljo obdeloval, nato pa so<br />
ga iz hiše vrgli. In se je iščoč svojo pravico<br />
pred sodnikom zaklel, kot poroča Ivan<br />
Cankar: Iskal jo bom, pa če je zakopana v<br />
zemljo tako globoko kakor moje delo! Kopal<br />
bom, lopato bom vzel in bom kopal, dokler<br />
bodo zmogle te moje stare roke!<br />
V lasti okoljevarstvenikov in<br />
propagandistov<br />
Temeljne elemente so si proti koncu<br />
osemdesetih prilastili in si jih prilagodili<br />
varuhi okolja in pisci reklamnih besedil.<br />
Takrat smo bili nekje med tisto Jugoslavijo,<br />
ki se je začela z nesmrtnim Bolje rat<br />
nego pakt in končala z naglušnim Miloševićevim<br />
Ne čujem dobro, in samostojno<br />
Slovenijo, ki se je začela z Danes so dovoljene<br />
sanje. Kako pa se bo končala, se<br />
pa še ne ve.<br />
Pisci reklamnih gesel so takrat navdahnjeno<br />
sporočali, da živimo Pod svobodnim<br />
soncem, da je Slovenija moja dežela,<br />
da gospodarimo Na sončni strani Alp, da<br />
je naš način življenja Sonce, voda, zrak,<br />
svoboda. Ekologi, ki so imeli precej nižji<br />
proračun, pa so svoja spoznanja širili predvsem<br />
s spreji po razpoložljivih zidih. Še<br />
pomnite, tovariši: Zrak je onesnažen! Dihate<br />
na lastno odgovornost! in pa Naš zrak<br />
ima eno prednost – vidimo, kaj vdihujemo.<br />
Nekatera med temi so preživela svoj vek<br />
oglaševanja. Ko so jih naročniki umaknili<br />
s televizijskih ekranov, radijskih postaj in<br />
plakatnih mest, ko so jih prizadevni komunalni<br />
delavci in lastniki fasad prebelili<br />
z apnom, se niso dala. Brez zakupljenega<br />
prostora v medijih in zavzetega na plotovih<br />
so vstali od mrtvih in še dandanes strašijo<br />
po deželi kot kakšni zombiji. Sicer pa, kot<br />
je rekel Robert Graves, da oživeti mrtve ni<br />
posebna čarovnija. Redko so docela mrtvi;<br />
zapihaj na pepel mrtvega človeka in ogenj<br />
bo vzplamenel.<br />
Sledil je mrk, saj so se propagandisti z<br />
vso vnemo vrgli na oglaševanje higienskih<br />
vložkov, tun in novih avtomobilov, okoljevarstveniki<br />
pa so v razgibanih in modernih<br />
časih, ko so nas zaposlovali denacionalizacija,<br />
lastninjenje podjetij, nastajanje<br />
velikih trgovskih središč, preskok v novo<br />
tisočletje, vstopanje v Evropsko unijo in<br />
Nato ter referendum o oploditivi z biomedicinsko<br />
pomočjo, skoraj izumrli: vrgli so<br />
jih iz parlamenta in medijev. Njihov nabor<br />
besed z udarnimi zrak, zemlja, voda in svoboda<br />
je bilo poslej moč slišati predvsem v<br />
nepremičninskih agencijah.<br />
In se je odprl apokaliptični prizor, podoben<br />
tistemu, ko se je Trnuljčica zbodla<br />
v prst: Zaspala sta kralj in kraljica, ki sta<br />
pravkar prišla domov in vstopila v dvorano,<br />
zaspali so z njima vred vsi dvorjani, zaspali<br />
so konji v hlevu, psi na dvorišču, golobje<br />
na strehi, muhe na steni; še ogenj, ki<br />
je plapolal na ognjišču, je zastal in zaspal,<br />
in pečenka je nehala cvrčati, in kuhar, ki<br />
je hotel malega kuharčka zaradi neke nerodnosti<br />
potegniti za lase, je odrevenel in<br />
zaspal. Tudi veter se je polegel in na drevju<br />
pred kraljevim gradom se niti listič ni več<br />
ganil na veji.<br />
Odcementirano stanje<br />
Kraljevič, ki mu je končno uspelo odčarati<br />
zasanjano stanje, je prišel od daleč,<br />
tako da lahko govorimo o mednarodni pomoči.<br />
Kot so bili recimo UNRRA paketi,<br />
ki so vsebovali riž, moko, sir, maslo in jajca<br />
v prahu, ki jim ni nihče rekel drugače<br />
kot Trumanova jajca. Tokratno pomoč so<br />
zakuhali na tej strani Atlantika, v nadnacionalni<br />
družbi Lafarge. In je vrednost temeljnih<br />
elementov, tokrat predvsem zraka,<br />
poletela pod nebo; kot delnice Aerodroma<br />
Ljubljana pred kratkim.<br />
Se je slavju pridružil še Srečko Kosovel,<br />
ki se je pri nas na smrt prehladil, in nastopil<br />
z recitacijo:<br />
Naše oči je zalila<br />
lava goreča.<br />
In sivi prah<br />
cementnih stolpov<br />
spekel nas v ustnice.<br />
Kot drevje goreče<br />
smo se nagnili<br />
v novi dan.<br />
In so se začeli rojevati novodobni biseri,<br />
ki jih lahko navdihnejo samo tako krucialne<br />
teme kot so zemlja, voda, zrak, svoboda.<br />
Je prišel minister za te elemente, vsaj<br />
večino njih, Janez Podobnik v Zasavje, in<br />
povedal, da je njegov odgovor na to, da v<br />
<strong>Zasavju</strong> spet tli, evropski. In je potem ta<br />
evropski odgovor še razkril: Vsi okoljski<br />
problemi so rešljivi!<br />
Je bila v pustnem času razprava o sežigalništvu<br />
v <strong>Zasavju</strong>, pa so tam trboveljski<br />
podžupan Metod Kurent povedali, kako se<br />
David Ocepek, OŠ Ivana Kavčiča Izlake<br />
lahko na račun široko odprte mošnje tamkajšnje<br />
cementarne veliko mladih ukvarja<br />
s športom. Aplavz ganjenih je uničil rejec<br />
drobnice Uroš Macerl iz Ravenske vasi, ki<br />
je tovrstno dobroto označil za nespametno:<br />
Pri nas je pametno čimbolj plitko dihati!<br />
Je zagorski župan Matjaž Švagan po zasavskih<br />
gospodinjstvih razposlal zloženko,<br />
da bi izvedel referendum o tem, kakšna je<br />
volja ljudstva o teh stvareh. In pridal svoje<br />
mnenje: Ne dovolimo, da Zasavje postane<br />
velika sežigalnica raznoraznih odpadkov.<br />
Ko jo je njegov trboveljski kolega Bogdan<br />
Barovič našel v poštnem nabiralniku, mu<br />
je dvignilo pritisk in pero: Ne priznavam<br />
zagorskih letakov, dokazujem njihovo absolutno<br />
nelegitimnost in predlagam, da iz<br />
zagorske občine poslane letake spregledate,<br />
kot da jih ne bi bilo.<br />
Ah, se še spomnite bombaškega procesa<br />
v Zagrebu in Titovega Ne priznajem<br />
ovaj sud, ki je tako še enkrat vstal od mrtvih.<br />
Na drugem koncu planeta pokopani<br />
pesnik Thomas Stearns Eliot pa je zamrmral:<br />
Očistite zrak! Očistite nebo! Umijte<br />
veter!<br />
P.S.:<br />
Rdeči Revir, kje pa je šala?<br />
Jo je odnesel hudič!<br />
Zadnji brevir • stran 39
Po č e m j e d e n a r ?<br />
P o c e n i , š e c e n e j š e ,<br />
n a j c e n e j š e !<br />
G a r a n c i j s k i s h e m i R e g i o n a l n e g a c e n t r a z a r a z v o j v<br />
s o d e l o v a n j u z b a n k a m i z n o v a r a z p i s u j e t a n a j u g o d n e j š e<br />
d o l g o r o č n e k r e d i t e t e r j a m s t v a z a g o s p o d a r s k e p r o j e k t e :<br />
n a k u p s t r o j e v i n o p r e m e , u r e j a n j e p o s l o v n i h p r o s t o r o v,<br />
n a k u p z n a n j a …<br />
D o b a v r a č a n j a p o s o j i l z n a š a v s e t j a d o p e t n a j s t l e t ,<br />
f i k s n e n o m i n a l n e o b r e s t n e m e r e p a s e z a č n e j o ž e p r i<br />
4 , 5 o d s t o t k a .<br />
V s e o r a z p i s n i h p o g o j i h s i l a h k o p r e b e r e t e n a<br />
s p l e t n i s t r a n i R e g i o n a l n e g a c e n t r a z a r a z v o j :<br />
w w w. r c r - z a s a v j e . s i<br />
a l i i z v e s t e n a t e l e f o n s k i h š t e v i l k a h<br />
0 3 5 6 6 0 5 0 5 i n 0 3 5 6 6 0 5 0 6 .<br />
V o b e h g a r a n c i j s k i h s h e m a h j e b i l o d o s l e j p o d e l j e n i h<br />
ž e 3 , 4 m i l i j a r d e t o l a r j e v p o s o j i l i n p o l m a n j j a m s t e v.
Change language