Zasavske srednje šole Okoljevarstvene pobude Monografija o Zasavju
marec - Regionalni center za razvoj Zasavje
marec - Regionalni center za razvoj Zasavje
- No tags were found...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Razvojni program podeželja<br />
Saša Ceglar<br />
Po poteh dediščine<br />
Razvojni program podeželja na območju občin Savske ravni in Posavskega<br />
hribovja vključuje 13 občin: Kamnik, Komenda, Trzin, Lukovica, Domžale,<br />
Moravče, Dol pri Ljubljani, Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi, Trbovlje,<br />
Hrastnik in Radeče. Zaradi obsežnosti in zahtevnosti priprave tega razvojnega<br />
dokumenta, kot tudi raznolikosti območja, ki ga zajema, je Center za<br />
razvoj Litija v njegovo pripravljanje vključil zunanje sodelavce z dolgoletnimi<br />
izkušnjami. Poleg njih so pri projektu že od začetka strokovno sodelovali tudi<br />
lokalni koordinatorji iz vseh vključenih občin, ki so poleg strokovnih opravljali<br />
tudi koordinacijske naloge.<br />
Izdelava razvojnega programa podeželja<br />
je logično nadaljevanje aktivnosti, začetih<br />
v letu 2000, ko je na pobudo občine Moravče<br />
in ob podpori Ministrstva za kmetijstvo,<br />
gozdarstvo in prehrano začelo teči<br />
preverjanje regijskega projekta Po poteh<br />
dediščine v omenjenih občinah.<br />
V tej fazi je bilo ugotovljeno, da je prepoznavnost<br />
območja dokaj slaba, saj se v<br />
projekt večinoma vključujejo manjše občine<br />
z različno stopnjo razvitosti podeželja.<br />
Vsem občinam je skupna tudi visoka<br />
stopnja dnevne migracije, praznjenje podeželskega<br />
prostora, gospodarska šibkost in<br />
prevladujoče samooskrbno kmetijstvo.<br />
Vzrok za takšno stanje tiči tudi v tem, da<br />
se občine v preteklosti niso sistematično<br />
ukvarjale z razvojem svojega podeželja.<br />
Glede na to, da bodo v prihodnosti uspešnejše<br />
tiste občine, ki se bodo povezovale v<br />
interesne skupnosti s sosednjimi območji,<br />
je bilo smiselno oblikovati skupni razvojni<br />
program za območje, ki je že nekaj let pripravljeno<br />
na aktivno sodelovanje.<br />
Priprava Razvojnega programa podeželja<br />
je potekala po predpisani metodologiji.<br />
V prvi fazi je bila izdelana analiza stanja,<br />
ki je bila podlaga za oblikovanje skupne<br />
Oglarska dezela<br />
foto Marko Kapus<br />
razvojne vizije območja. Prednosti, slabosti,<br />
priložnosti in nevarnosti območja so se<br />
določale na delavnicah, kjer so sodelovali<br />
predstavniki občin. Analizirali smo tri področja<br />
– naselitveni in življenjski, družbeni<br />
in kulturni ter delovni prostor, za katere je<br />
strokovna ekipa, ob upoštevanju dodatnih<br />
predlogov občin, pripravila tudi nabor potrebnih<br />
izvedbenih projektov. Potrebno je<br />
poudariti, da se vsi izvedbeni projekti tako<br />
ali drugače navezujejo na skupni tržni produkt<br />
Po poteh dediščine in omogočajo dvig<br />
kvalitete ponudbe območja.<br />
Z dediščino bogato podeželje<br />
Eno izmed pomembnejših skupnih značilnosti<br />
območja predstavlja bogata naravna<br />
in kulturna dediščina podeželja, ki lahko<br />
predstavlja rdečo nit obstoječim in potencialnim<br />
ponudnikom produktov in storitev<br />
na podeželju celotnega območja. Zato je<br />
projekt Po poteh dediščine prvi skupni izvedbeni<br />
projekt in hkrati tudi tržni produkt<br />
območja. S terenskim delom strokovne<br />
ekipe, razgovori in strokovnim vrednotenjem<br />
so bile izbrane najkvalitetnejše točke<br />
naravne in kulturne dediščine: skupaj 44<br />
točk v trinajstih občinah.<br />
Začetno vrednotenje objektov in območij<br />
dediščine smo opravili z vrednotenjem<br />
kulturnozgodovinske, umetnostnozgodovinske<br />
in estetske vrednosti, pri čemer<br />
smo uporabili točkovanje od ena do deset<br />
in vzor iz Michelinovih vodnikov, kjer tri<br />
zvezdice pomenijo vredno posebnega potovanja,<br />
dve zvezdici pomenita vredno zaviti<br />
s poti, ena zvezdica pa vredno postanka<br />
na poti.<br />
Na ta način smo razvrstili več kot sto<br />
objektov in območij. Odločili smo se, da<br />
foto Boris Skalin<br />
Leseni balkon<br />
bomo v naš projekt vključili le objekte<br />
in območja s tremi zvezdicami, saj je naš<br />
cilj oblikovati produkt tako imenovanega<br />
kulturnega turizma, ki ponuja vrhunsko<br />
dediščino svojega območja. Izjeme smo<br />
naredili le v občinah, kjer ne razpolagajo s<br />
takšno dediščino. Vsaka občina naj bi bila<br />
v začetnem obdobju vključena le z dvema<br />
točkama, ki predstavljata najkvalitetnejšo<br />
dediščino in sta v vsakem trenutku v stanju<br />
sprejeti skupine obiskovalcev. V nadaljevanju<br />
smo ta predlog razširili še s predlogi<br />
občin; seveda le, če so ustrezali opisanim<br />
kriterijem.<br />
Vsem udeležencem priprave razvojnega<br />
programa podeželja se je zdel najpomembnejši<br />
povezovalni element naravna<br />
in kulturna dediščina; predvsem v smislu<br />
iskanja najbolj atraktivnih in kvalitetnih<br />
točk na podeželju za privabljanje obiskovalcev.<br />
Dodatno ponudbo izbranih lokacij<br />
pa lahko predstavljajo ponudniki različnih<br />
storitev, na primer gostinskih uslug, in<br />
produktov kot so izdelki domače in umetnostne<br />
obrti, kmetijski pridelki. Takšno<br />
Po poteh dediščine • stran 28
Change language