Zasavske srednje šole Okoljevarstvene pobude Monografija o Zasavju
marec - Regionalni center za razvoj Zasavje
marec - Regionalni center za razvoj Zasavje
- No tags were found...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Slikarji Zasavja<br />
Aleksandra Forte<br />
Iskanje samosvoje<br />
likovne govorice<br />
Industrijsko zasavsko okolje se ne more pohvaliti z množico umetnikov,<br />
kljub temu pa lahko, ko se ozremo v preteklost, zatrdimo, da imajo nekatera<br />
umetnostna področja dolgoletno tradicijo. Med njimi je prav gotovo<br />
slikarstvo.<br />
Četudi je bila ta ustvarjalnost enkrat bolj in drugič manj živahna in odmevna,<br />
je v <strong>Zasavju</strong> kontinuirano prisotna vse od srede preteklega stoletja dalje.<br />
Toliko pomembnejša so zato tudi vsa tista prizadevanja, ki slikarsko delo<br />
vzpodbujajo, ga predstavljajo javnosti ali pa ohranjajo umetniško dediščino,<br />
ki bogati kulturno podobo naših krajev.<br />
Ko je leta 1986 takratna Občinska kulturna<br />
skupnost Trbovlje pričela z rednimi<br />
letnimi odkupi likovnih del, je bil njen<br />
namen predvsem vzpodbujati ustvarjalno<br />
delo akademskih slikarjev, ki so živeli ali<br />
so se rodili v Trbovljah, ti načrtni odkupi<br />
pa so predstavljali tudi simbolično podporo<br />
in priznanje umetnikom. Tako je bil<br />
do ukinitve kulturne skupnosti v začetku<br />
devetdesetih let preteklega stoletja zbran<br />
manjši korpus slik akademskih slikarjev<br />
Jožeta Ciuhe, Leopolda Hočevarja in Janeza<br />
Kneza. Ta fond je bil predan v varstvo in<br />
upravljanje <strong>Zasavske</strong>mu muzeju Trbovlje,<br />
kjer se je že nahajalo manjše število risb in<br />
grafik, zbirka pa je pridobila še tri likovna<br />
dela bivših občinskih družbenopolitičnih<br />
organizacij.<br />
predstavljala sodobna slikarska prizadevanja<br />
v <strong>Zasavju</strong> od druge polovice dvajsetega<br />
stoletja dalje. Tako je podoba slikarskega<br />
fonda začela postopno preraščati občinski<br />
okvir.<br />
Takšen vsebinski koncept pa zahteva tekoče<br />
zbiranje del, ki predstavljajo aktualno<br />
slikarsko ustvarjalnost, kot tudi izpolnjevanje<br />
vrzeli s starejšim likovnim gradivom,<br />
reprezentativnim za pretekla ustvarjalno<br />
pomembna obdobja posameznega avtorja.<br />
Svojevrsten izziv predstavlja dopolnjevanje<br />
zbirke s stvaritvami predstavnikov<br />
starejših generacij akademskih slikarjev, ki<br />
so prišli v Zasavje kmalu po drugi svetovni<br />
vojni in so med drugimi zaslužni, da se<br />
ta regija danes lahko pohvali z dolgoletno<br />
slikarsko tradicijo.<br />
Že v zgodnjih petdesetih letih srečamo<br />
v Trbovljah Milana Rijavca in Marijana<br />
Tršarja, v Zagorju pa Izidorja Urbančiča.<br />
Rijavec je ostal Trboveljčan dve desetletji<br />
in se je odselil šele po upokojitvi, Tršar, ki<br />
je danes upokojeni profesor likovne akademije,<br />
znan pa je tudi kot publicist in kritik,<br />
ter Urbančič pa sta odšla že po nekaj letih.<br />
Vsi trije so vsak ob svojem času z umetniškim<br />
in prosvetnim delom plemenitili zasavsko<br />
povojno kulturno življenje, saj niso<br />
bili le šolani slikarji, ampak tudi likovni<br />
pedagogi. V fondu muzejske zbirke se danes<br />
nahaja le ena slika Milana Rijavca, slikarsko<br />
delo drugih dveh avtorjev pa, žal, še<br />
ni predstavljeno. Dopolnitev zbirke z deli<br />
teh imenitnih starejših avtorjev ostaja dolg,<br />
Nastajanje zasavske slikarske zbirke<br />
Ob osnovnem fondu slikarske zbirke<br />
občinskega značaja se je kmalu zastavilo<br />
vprašanje njenega bodočega namena, vsebinskega<br />
koncepta in kriterijev za dopolnjevanje<br />
in širjenje. Muzejska strokovna<br />
pristojnost in medobčinski status – ustanoviteljice<br />
so bile občine Trbovlje, Zagorje<br />
in Hrastnik – sta namreč omogočala širše,<br />
regionalno zasnovano zbirko, ki bi ohranjala<br />
umetniška dela akademskih slikarjev,<br />
zasavskih rojakov in tistih umetnikov,<br />
ki jih je življenjska pot za daljši ali krajši<br />
čas pripeljala v te doline. Zastavljen je bil<br />
precej ambiciozen koncept, po katerem<br />
bi ohranjena umetnostna dediščina nekoč<br />
Nikolaj Beer: Čeri, 1993<br />
Iskanje samosvoje likovne govorice • stran 21