Zasavske srednje šole Okoljevarstvene pobude Monografija o Zasavju

More documents

Recommendations

Info

Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje Nanda Guček Več dejanj in mnogo slik V Mladinskem gledališču Svoboda Trbovlje praznujemo v letošnji sezoni res lep jubilej – štirideset let nepretrganega organiziranega delovanja. Od vsega začetka smo za vsako sezono pripravili delovni program in ga tudi finančno ovrednotili, da nas niso programi presenečali z negativnim finančnim izidom. Načrt smo kljub težavam vedno tudi uresničili, ker smo ga delali na osnovi naših sposobnosti in možnosti. V marsikateri sezoni smo opravili celo več od načrtovanega. Svoje delo smo redno zapisovali, ne da bi se zavedali, da pišemo svojo zgodovino. Od vsega začetka – tako je tudi danes – nas nihče ne jemlje zelo resno, češ, kaj se pa gredo. A mi smo se šli in se še gremo tako resno, da imamo danes ohranjeno bogato dokumentacijo, kamor smo shranili vse naše vredne dokumente: gledališke liste, video kasete s posnetimi gledališkimi predstavami, albume s slikovnimi dokumenti, številna priznanja in državna odlikovanja, zanimive kostume, dramske tekste in špehaste stare vloge, kak zanimiv rekvizit... Vse skupaj so februarja razstavili v <strong>Zasavske</strong>m muzeju v Trbovljah in še v začetku marca imate priložnost videti razstavo, ki si jo je vredno ogledati. Ob tej priložnosti se tudi zahvaljujem Na zasavskem večeru v Cankarjevem domu v Ljubljani leta 2003 foto Tomo Brezovar <strong>Zasavske</strong>mu muzeju, saj je uresničil našo tiho željo. Posebna zahvala gre gospe Ireni Ivančič Lebar, ki je zavzeto in z velikim občutkom za prizadevanja ljubiteljev gledališča pripravila razstavo, uredila zanimivo publikacijo Tri dejanja pet slik in povabila občane na otvoritev. Kdaj se je že začelo? Če se ozrem k našim začetkom in v mislih prehodim to nadvse zanimivo, a težko pot, se sprašujem, kako sem zdržala. Pa se v mislih zvrstijo svetli trenutki, ki mi niso dovolili prenehati. Prvo vzrok je, da me je igra zanimala, odkar se zavedam sebe. Tisti občutki doživljanja nečesa lepega. Takoj po drugi svetovni vojni (joj, sem že tako stara?) smo v četrtem razredu deklice plesale simbolične vaje – to je bilo takrat zelo popularno – na pesem Počiva jezero v tihoti. Sešili so nam lepe oblekice, pesem smo se naučile tudi peti. Ostal je nepozaben užitek lepega. Zagotovo sem tudi zato vsa leta v svoje delo z mladimi vnašala vse vrste plesa v lepih kostumih. In morda je še komu ostal lep spomin; ali pa se bo ta še rodil. Drug spomin. Na Miklavžev večer me je prevzela čudovita svetloba iz ozadja, od koder se je zaslišalo ubrano petje angelčkov, preden nas je Miklavž obdaril. Prav zato sem prepričana, da bi morali omogočiti vsakemu mlademu človeku, da doživi lepoto prepevanja. Kako sem se mučila, da sem jih prepričala v to, jih naučila kakšno pesmico. Večina mladih danes ne poje, nima razvitega posluha. Pa saj pri tej muziki, ki jo mladi danes poslušajo, posluh niti ni potreben, da le glasno ropota. Žal! Užitek lepega: ples, petje, svetloba, čarobnost, dramatičnost, ustvarjalnost, prijateljstvo, zabava; vsega tega sem se nalezla v rani mladosti; potrebovala sem to in potrebujem še danes. Zagotovo sem vse to prenesla na mlade, saj z užitkom vse to počno. Mladinsko gledališče Ob študiju na učiteljišču sem kmalu spoznala, da je to to, da se bom usposobila za ustvarjanje tega lepega, čudovitega – gledališče. V službi sem začela najprej z lutkami. Takrat sem spoznala novo dimenzijo gledališča: čudovite mlade gledalce in njihov spontan odziv. Potem je bil to zame čudovit konjiček, tesno povezan s službo. Začela sem z mladimi, najprej kar v razredu, v gledališkem krožku, potem pa smo se vključili v Kulturno društvo Svoboda. In razvijati se je začelo Mladinsko gledališče Svoboda. Bilo je davnega leta 1965 prejšnjega stoletja, tisočletja. Seveda sem vedno bolj začela spoznavati, kako trd in neizprosen je ta konjiček. Koliko znanja je potrebno, koliko študija, koliko fizičnega, predvsem pa psihičnega napora zahteva. A to me je zanimalo, izzivalo in osrečevalo. Zato sem temu posvetila ves svoj prosti čas. Na vsej tej dolgi ustvarjalni je bilo tudi precej grenkih trenutkov. Vedno me je najbolj zabolelo tisto poniževalno mnenje: »Kaj pa so te tvoje igrice! Ah, daj no, kaj pa se greste!« Včasih sem začela res dvomiti v svoj prav. A ko smo pripravili igro za otroke in je polna dvorana mladih nadebudnežev uživala, sodelovala, se smejala, po predstavi pa lezla na oder in se dotikala igralcev, je samozavest rasla. Več dejanj in mnogo slik • stran 36
Iz obrazložitve nagrade Štilček, ki jo je Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje letos podelilo Nandi Guček: Vseh 40 let je vztrajno zastrupljala mlade z ljubeznijo do gledališča, jih terorizirala z jasno izgovorjavo – artikulacijo in dikcijo, jih maltretirala s sproščeno držo ob nastopanju, jih mučila s petjem in plesom, silila v analizo značajev, v vživljanje v situacijo. Nikoli ji ni zmanjkalo energije za dosego cilja, čeprav smo jo člani gledališča včasih z vztrajnostjo le dotolkli, da je obupana zapustila bojno polje. Kar naprej je podtalno organizirala gostovanja, diverzantsko nas je pošiljala na najrazličnejše nastope, nas metala pred določena dejstva. Nedopustno je, da ni preprečila veselih žuriranj, novoletnih čajank in letovanj, kjer smo mladi pošteno ponoreli in se razvedrili. Le kadar je bila v prav posebnem razpoloženju, je vzela v roke tudi metlo in krpo in počistila vso svinjarijo in navlako, ki smo jo na odru pustili njegovi uporabniki. Saj smo ji priskočili tudi na pomoč. Da bi nas lahko še bolj uspešno mučila, je šla celo v gledališko šolo in na razne seminarje ter pogovore s strokovnjaki, ki so jo z istim namenom oborožili s strokovnim znanjem in nasveti. Kar pa je absolutno nevzgojno in nemoralno, se je vseh štirideset let vztrajno družila z umetniki – z moškimi v nočnih urah kar tu na odru. Za pretvezo so izdelovali sceno, jo slikali, zbijali, montirali. Da ne govorimo o njenem nesramno vztrajnem iskanju sponzorjev, ki so ji omogočili delo v gledališču. Njena največja napaka pa je bila, da nas je včasih tudi pohvalila in bila na nas ponosna. To je še povečalo učinek zastrupljanja, zato smo dobili za dobro delo številna priznanja, jasno brez narnih nagrad. de- Za vse to delo je prejemala občinsko miloščino, na morju pa nam je smela zato kuhati. Ker je prestala vse to, ostala kolikor toliko normalna in pri močeh, ji ob štiridesetletnici poklanjamo Štilček za najboljšo mentorico. foto Goran Beširovič Na uličnem festivalu Mat kultra 2004 Vsi skupaj smo bili najbolj srečni, ko smo zadovoljili tudi domače odrasle gledalce. Ti vedno bolj cenijo tuje, čeprav je slabše in dražje, velikokrat narejeno samo za denar. Zato vemo, da smo na pravi poti, tisti težki, a dobri. Včasih kdo malomarno reče: »A res, dramsko imate?« Mi pa se že štirideset let ubadamo, in to zelo uspešno, z gledališčem. Dramatika so dramski teksti, ki jih ustvarijo dramatiki – pisatelji. Mi pa ne ustvarjamo dramskih tekstov, ampak gledališče. Ta ima, seveda, za osnovo dramski tekst, ki oživi z igralci. Zato bo prav, če na tem mestu poudarim, da so dramski krožki tisti, ki ustvarjajo dramska besedila, gledališki pa le-te ugledališčijo, igrajo na prizorišču pred gledalci. Ti pojmi se prevečkrat mešajo. Smo posebna vrsta ljudi Vsa ta leta nisem bila samo režiserka. Predvsem sem bila pedagoginja, vzgojiteljica, saj sem morala vedno znova morala najprej oblikovati dober kolektiv, ker so prihajali novi in odhajali stari člani. Morala sem poskrbeti, da so se novi kar najbolje vključili, da sem spoznala njihove sposobnosti in posebnosti. Nisem smela že takoj na začetku razočarati otroka, ki je z istimi občutki in željami kakor jaz prišel med nas. Žal jih je kar precej spoznalo, da vsega, kar zahteva delo v gledališču, ne bodo zmogli. Predvsem je tu izredno pomemben talent. Brez njega se ne zdrži, ker ni pravega užitka. Res pomembno pa je, da se mladi naučijo ogromno koristnih stvari. V začetku so izredno sramežljivi, nesproščeni, prehitro in nerazločno govorijo. Po vztrajnih vajah vse težave v večji ali manjši meri odpravimo in že lahko zaigrajo: najprej manjšo, nato zahtevnejšo vlogo. Da to dosežem, moram biti obzirna, potrpežljiva, taktna, nikoli prenagla, vedno moram postopati individualno, nenehno vzpodbujati, pomagati. Zato mora biti med nami veliko prijateljstva in zaupanja. In zato nam je vsem težko, ko posamezniki po osmih, desetih letih skupnega mučenja odidejo. Zaradi študija ali službe. Kot bi odšel otrok iz naše velike gledališke družine. Gledališčniki smo neka posebna vrsta ljudi. Drugače gledamo na svet, smo občutljivejši, preudarnejši , ali pa bolj otročji, vedno mladi. Zato je stisk roke ob slovesu boleč. A pot gre naprej in znova, vse znova. Vesela sem, da smo ustvarili toliko čudovitih predstav, da smo pridobili sodelavce, umetnike, ki so nam pomagali ustvarjati sceno in rekvizite, šivilje, ki so nam šivale zahtevne kostume, sponzorje, ki so nam omogočili delo. Veliko poti in pogovorov, prošenj in moledovanja, tudi ponižanj je bilo. Upam, da še bo, da bodo mladi nadaljevali. Po tem bogatem obdobju sem svoje mentorstvo predala mlajšemu, sposobnemu, zagretemu, ki bo zagotovo znal peljati gledališko delo naprej. Ostajam kot režiserka. Vse ostalo prepuščam mlajšim, že kar dobro utečenim članom. Skrbela bom le za predstavo, ki jo bom delala. Z izkušnjami pa bom vedno pripravljena na pomoč. Želim le, da bi bilo delo mladih bolj spoštovano, cenjeno in denarno podprto s strani vladajočih. Starši in prijatelji pa tako vedno znova napolnjujejo dvorano in nas pri delu izdatno podpirajo. Hvala jim in kar tako naprej. Več dejanj in mnogo slik • stran 37
Page 1 and 2: Poštnina plačana pri pošti 1410
Page 3 and 4: Uvodnik Tokrat vas pozdravljamo z v
Page 5 and 6: Inovativna družba Igor Prodan Že
Page 7 and 8: Hitro rast konkurenčnosti lahko do
Page 9 and 10: Vsi dobro vemo, da prihodnosti ni v
Page 11 and 12: Gimnazija Litija Vinko Logaj V pri
Page 13 and 14: Brezposelni! Če se želite vključ
Page 15 and 16: nost pri identifikaciji potreb in e
Page 17 and 18: Medgeneracijsko društvo Upanje Mat
Page 19 and 20: Monografija o Zasavju Tatjana Polan
Page 21 and 22: Slikarji Zasavja Aleksandra Forte I
Page 23 and 24: Nove okoljske pobude Tina Mikuš On
Page 25 and 26: zavarovano območje še bolj pod dr
Page 27 and 28: Za takojšnjo prekinitev dovoza odp
Page 29 and 30: povezovanje elementov dediščine z
Page 31 and 32: Poslanska pisanja Čas hiti Aleš L
Page 33 and 34: omogočiti Klub B, ki bi gostil lju
Page 35: Filmografija Celovečerni igrani fi
Page 39 and 40: Zemlja je vseprisotna, pa če prise

Zasavske srednje šole Okoljevarstvene pobude Monografija o Zasavju

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?