Zasavske srednje šole Okoljevarstvene pobude Monografija o Zasavju

Ulični festival Mat kultra
Tinkara Rozina
Obljublja se veliko
dogajanja
Ustanova Mat kultra bo letos že drugič pripravila zasavski ulični festival.
Bil naj bi še bolj zanimiv, pester, z več nastopajočimi, z več gledalci in
radovedneži, revija zasavskega kulturnega ustvarjanja.
Prvega smo lani pospremili z B’lo je fajn, neki novega. V Zasavju dogaja.
Srečevali smo se z glasbeniki, pevci, lutkaricami, plesalci, igralci, fotografi…
In letos naj bi bilo vsega še več, saj se je več kot trideset društev, zavodov
in posameznikov, ki ustvarjajo kulturo, prijavilo na razpis, ki se je iztekel v
začetku leta.
Ulični festival Mat kultra ponuja možnost
nastopanja in uveljavljanja, druženja
in zabave. Letošnji je v veliki meri še neznanka,
želje pa so, da bi bilo dogajanje
tako kot lani razpršeno po vseh večjih
zasavskih krajih, da bi večina dogajanja
potekala junija, da bi se sponzorske vrste
okrepile do tolikšne mere, da bi lahko izvedli
veliko in še več dogajanja.
Prijavnic za nastop na festivalu je ogromno;
precej je povratnikov, veliko si jih želi
spoznati festival in se na njem predstaviti.
Mat kultra 2004: radeške mažoretke
foto Andrej Zdovc
Pomladi naj bi bile počasi razvozlane vse
neznanke in sestavljen dokončen program,
do takrat pa pregled tega, kaj vse bi se znalo
v zgodnjem poletju dogajati v naših dolinah.
Veliko in še več glasbe
Glasba, peta ali igrana, sama ali z roko
v roki z drugimi načini izražanja, naj bi
bila tudi letos jedro dogajanja. Med pevskimi
skupinami, ki so se predstavile lani,
bi se znova mešani pevski zbor Akademik
iz Trbovelj in vokalna skupina Iris z Izlak.
Slednje bi nastopile s spremljevalno skupino
iz Radeč. S plesno spremljavo pa bi se
radi predstavili prepevajoči v Mladinskem
pevskem zboru Trbovlje. Dva zbora iz zagorske
doline – mešani Ladko Korošec in
rudarski Loški glas – pa bi nastop pripravila
skupaj
Redkeje slišani v zasavskih dolinah pa
sta vokalna skupina Srake in Ljudski pevci
iz Svibnega. Prve so od vsepovsod, večinoma
iz Maribora, prepevajo pa ljudske pesmi
in lastne priredbe priljubljenih popevk,
ki jim dodajajo plesne korake in razne odrske
koreografije. Svibenski pevci bi se radi
predstavili s pesmimi, ki jih je moč slišati
tudi na lani izdani zgoščenki Na Svibnem
je lepo. Njihov nastop bi imel tudi kulinarični
pridih, ki bi ga dodale članice aktiva
kmečkih žena Arnike, pekli bi palačinke in
predstavili značilne ljudske like.
Še en s kuhinjo povezan predlog: Turistično
društvo Trbovlje in njihov Perkmandeljc
bi nas rada razvajala s sladkimi in
slanimi dobrotami, narejenimi po babičinih
receptih.
Nazaj h glasbi.
Litijska skupina Perkakšns je navduševala
že lani, pet večerov zapored. Izključno
tolkalska zasedba ponuja večer afriške
glasbe z dodatkom zgodb in pesmi črne celine.
Svoje glasbeno znanje ponujajo kar tri
zagorske skupine, ki jim je skupen pevec
Vlado Poredoš: Orlek, Pax in Gallenberg
Vaganti.
Kulturno umetniško društvo Knap pa želi
pripraviti koncert neuveljavljenih zagorskih
glasbenih skupin, na katerem bi se
predstavilo tja do deset skupin. Zagotovo
res ne poznamo vsega, kaj nastaja po raznih
garažah, saj mnogi med njimi še niso imeli
priložnost nastopiti pred domačo publiko.
V preteklosti smo večkrat izvajali podobne
projekte in vedno naleteli na dober odziv
pri občinstvu in izvajalcih. opazili smo, da
imajo takšne prireditve pozitivne učinke na
mlade, saj se potem, ko vidijo svoje vrstnike
in znance, tudi sami opogumijo in preizkusijo.
Koncert domačih glasbenih skupin napoveduje
tudi študentski Klub B, zavili so
ga v sveženj celodnevnega dogajanja, Rudarska
godba iz Hrastnika pa bi predstavila
najbolj značilno in množično tukajšnjo
glasbeno udejstvovanje.
Gledališka in ulična dogajanja
Med domačimi gledališkimi skupinami
se je na razpis prijavilo Mladinsko gledališče
Svoboda, ki je lani večer na večer preigravalo
Z-bluz. Letos bi želeli nastopiti s
črno komedijo Mama je umrla dvakrat, ki
kaže človeški pohlep in nizke strasti
Iz Trbovelj prihajata še dva bolj iskateljsko
sveža predloga. Lutkarji, ki izvirajo iz
prej omenjene Svobode, bi se predstavili
s Šiviljo in škarjicami, skupaj s pevskim
zborom Akademik in društvom Art Kum
pa bi postavili recital o Johanci. Zgodba se
začne leta 1913 in opisuje dogodke po tistem,
ko je Johana dobila svete rane in sta
se v vse skupaj vmešala politika in cerkev.
Gostovanje gledališč od drugje želita
Obljublja se veliko dogajanja • stran 32