ii Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020

ii Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020

Strategija razvoja
turizma v Zasavju
do 2020
Zasavska turistična organizacija d.o.o.
September 2013

2 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020

Kazalo vsebine
3
Kazalo vsebine
Kazalo vsebine ............................................................................................................................ 3
Uvod ........................................................................................................................................... 6
Metodološki okvir ....................................................................................................................... 7
1. Naravna in kulturno‐zgodovinska dediščina Zasavja ............................................................. 9
1.1. Geografske značilnosti, lega in dostopnost, prometna dostopnost in povezanost .... 9
1.1.1 Geografske značilnosti ............................................................................................ 9
1.1.2 Lega ......................................................................................................................... 9
1.1.3 Prometna dostopnost in povezanost ................................................................... 10
1.2. Naravne danosti ........................................................................................................ 10
1.3. Kulturne, zgodovinske in etnološke danosti .............................................................. 10
2. Stanje na področju turizma v Zasavju................................................................................ 13
2.1. Organiziranost in struktura na področju turizma ...................................................... 13
2.2. Primarna turistična ponudba ..................................................................................... 14
2.3. Sekundarna turistična ponudba ................................................................................ 15
2.3.1 Prenočitvene zmogljivosti ..................................................................................... 15
2.3.2 Gostinska ponudba ............................................................................................... 19
2.3.3 Festivali, prireditve in drugi dogodki .................................................................... 20
2.3.4 Turistične in izletniške kmetije ............................................................................. 22
2.3.5 Turistične agencije ................................................................................................ 22
2.3.6 Aktivno preživljanje prostega časa ....................................................................... 23
2.3.7 Ključne ugotovitve analize sekundarne turistične ponudbe ................................. 25
3. Analiza prednosti in slabosti priložnosti in nevarnosti .................................................. 28
3.1 Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti ................................................ 28
4. Izsledki opravljenih anket ................................................................................................ 32
5. Primerjalna analiza konkurenčnih destinacij ................................................................. 37
5.1 Metodologija dela ..................................................................................................... 37
5.2 Predstavitev izbranih destinacij ter povzetek analize njihove turistične ponudbe ... 37
5.2.1 Srce Slovenije ........................................................................................................ 37
5.2.1 Posavje – polno priložnosti ................................................................................... 38
5.2.3 Dežela Celjska ....................................................................................................... 38
5.3 Ugotovitve analize izbranih destinacij ....................................................................... 39

4 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
6. Trendi v turizmu ................................................................................................................ 42
6.1 Trendi v turizmu ......................................................................................................... 42
6.2 Trendi povpraševanja na svetovnem in evropskem turističnem trgu ....................... 43
6.3 Slovenski turizem v številkah ..................................................................................... 44
6.4 Aktualni trendi na slovenskem turističnem trgu ....................................................... 44
6.5 Aktualni turistični trendi in Zasavje ........................................................................... 45
7. Strategije za razvoj turizma v Sloveniji .............................................................................. 48
7.1 Razvoj turizma na ravni Slovenije od osamosvojitve do 2012 .................................. 48
7.2 Strategija razvoja turizma v Sloveniji od 2012 do 2016 ............................................ 48
7.3 Prednostna področja razvoja turizma v Zasavju ........................................................ 50
8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije ........................................................................ 52
8.1 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 ............................................................ 52
8.1.1 Temeljna strategija .............................................................................................. 52
8.1.2 Poslovna strategija .............................................................................................. 54
8.2 Ravni organiziranosti ................................................................................................. 55
8.3 Prednostna področja razvoja turizma ....................................................................... 56
8.4 Strategija izboljšanja konkurenčnosti turistične ponudbe ........................................ 57
8.5 Opredelitev in definiranje turističnih programov ..................................................... 59
8.5.1. Športni programi Zasavja ..................................................................................... 59
8.5.2 Učne poti .............................................................................................................. 61
8.5.3 Programi zasavskega podeželja ........................................................................... 62
8.5.4 Industrijski programi ............................................................................................ 64
8.6 Razvoj novih in izboljšanje kakovosti obstoječih turističnih programov, storitev in
infrastrukture ............................................................................................................... 65
8.6.1 Kulturni turizem ................................................................................................... 66
8.6.2 Turizem na podeželju ........................................................................................... 66
8.6.3 Športni turizem .................................................................................................... 67
8.6.4 Povezovalni turistični produkti ............................................................................ 67
8.7 Strategija konkurenčnosti in atraktivnosti ................................................................ 68
8.8 Definiranje potencialnih in ciljnih trgov/segmentov ................................................. 69
8.8.1 Geografska segmentacija..................................................................................... 69
8.8.2 Demografska segmentacija ................................................................................. 70
8.8.3 Psihografska segmentacija .................................................................................. 70
8.8.4 Motivacijska segmentacija .................................................................................. 70

Kazalo vsebine
5
8.8.5 Segmentacija na osnovi vedenjskih značilnosti ................................................... 71
8.9 Definiranje primarnih, sekundarnih in terciarnih ciljnih segmentov ........................ 71
8.9.1 Primarne ciljne skupine ....................................................................................... 71
8.9.2 Sekundarne ciljne skupine ................................................................................... 73
8.9.3 Terciarne ciljne skupine ....................................................................................... 74
8.10 Strateško pozicioniranje turistične ponudbe destinacije Zasavje ......................... 76
8.11 Razvojni model ...................................................................................................... 77
8.11.1 Promocijska funkcija ............................................................................................ 77
8.11.2 Distribucijska funkcija .......................................................................................... 78
8.11.3 Razvojna funkcija ................................................................................................. 78
8.11.4 Operativna funkcija .............................................................................................. 78
9. Trženjska strategija in blagovna znamka V tri krasne ................................................... 80
9.1 Ključna izhodišča strategije ....................................................................................... 80
9.2 Orodja trženjskega komuniciranja ............................................................................. 81
9.2.1 Oglaševanje .......................................................................................................... 82
9.2.2 Pospeševanje prodaje .......................................................................................... 82
9.2.3 Odnosi z javnostmi ............................................................................................... 83
9.2.4 Neposredno trženje .............................................................................................. 84
9.2.5 Osebna prodaja .................................................................................................... 84
9.3 Blagovna znamka V 3 krasne ..................................................................................... 85
9.4 Standardi blagovne znamke V 3 krasne..................................................................... 86
9.5 Turistični spominki ..................................................................................................... 87
10. Poslanstvo in vizija razvoja turizma v Zasavju ............................................................... 90
10.1 Poslanstvo .................................................................................................................. 90
10.2 Vizija ........................................................................................................................... 90
11. Razvoj in usposabljanje kadrov v turizmu .......................................................................... 92
12. Razvojna področja in ukrepi za razvoj turizma v Zasavju .................................................. 95
13. Ocena finančnega okvira in možni viri financiranja ukrepov in aktivnosti ......................... 98
14. Zaključek ........................................................................................................................... 116
15. Viri ..................................................................................................................................... 117
16. Priloge ............................................................................................................................... 119

6 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
Uvod
Turistična dejavnost v Zasavju je bila v preteklosti vedno obrobna panoga, odvisna predvsem
od volje in sredstev posameznikov. Zanjo so bili značilni posamični poskusi, med katerimi so bili le
redki relativno uspešni, nikoli pa ni bila vzpostavljena mreža povezanih ponudnikov, ni se načrtno
razvijalo skupne in prepoznavne zasavske ponudbe ali gradilo infrastrukture. Posledice takšnega
odnosa do turistične dejavnosti v Zasavju so porazne. Najzanimivejši del naravnih danosti in zgrajene
infrastrukture se ne uporablja (na primer zaprte Medijske toplice), vsa tri zasavska mesta so
praktično brez nastanitvenih zmogljivosti, opuščenih ali skoraj povsem neizrabljenih je vrsta objektov
(na primer smučišča), večina prenočitvenih zmogljivosti je v planinskih kočah in ne ustreza niti
minimalnim sodobnim turističnim standardom.
Takšno stanje je povzročilo, da se v Zasavju na prizadevanja in poskuse, da bi vzpostavili
ustrezno turistično ponudbo, največkrat gleda z velikim dvomom in tudi podcenjujoče. Kljub temu so
bili v preteklih nekaj letih storjeni ogromni premiki, steklo je načrtno delo na področju ustvarjanja in
promocije ponudbe, pri povezovanju ponudnikov, gradnji skupne blagovne znamke, izobraževanju in
podobnem. Doseženi rezultati, ki so bili začrtani v Regionalnem razvojnem programu Zasavja 2007–
2013 in Operativnem programu razvoja turizma v Zasavju do leta 2013, predvsem pa večja
prepoznavnost Zasavja tudi kot turističnega območja, opogumljajo vse, ki verjamemo v zanimive
turistične možnosti Zasavja.
Strategija je temeljni razvojno-programski dokument, ki opredeljuje dejavnike in prioritete
turistične destinacije Zasavje. Jedro Strategije razvoja turizma v Zasavju do 2020 predstavljajo ključni
razvojni in trženjski pristopi ter ukrepi in aktivnosti za povečanje obsega razvoja turistične dejavnosti
v regiji. Predvideni ukrepi izhajajo iz analize zasavske turistične ponudbe in povpraševanja,
upoštevajo sodobne trende v turizmu ter smernice razvoja slovenskega turizma. K oblikovanju
ukrepov in aktivnosti so prispevale različne organizacije, ki delujejo na področju turizma ter številni
posamezniki, ki verjamejo, da Zasavje lahko postane regija, zanimiva za slovenske in tuje turiste.

Metodološki okvir
7
Metodološki okvir
Strategija razvoja turizma v Zasavju do leta 2020 vsebuje pregled različnih področij,
pomembnih za razvoj turizma v regiji. V njenem uvodu je metodološko-hipotetični okvir, ki mu sledi
prevladujoči teoretični del; ta postopoma prehaja v analitičnega in zatem empiričnega, v okviru
katerega je tudi izvedba empirične raziskave, tej pa sledi analitični del, ki obsega celoten nadaljnji del
dokumenta.
V okviru teoretično-analitičnega dela smo uporabili naslednje metode dela:
• zbiranje in analiza podatkov;
• povzetki delavnic, individualnih razgovorov, konferenc;
• študij strokovne literature primarnih in sekundarnih virov;
• metoda deskripcije za opisovanje teoretičnih konceptov;
• metoda komparacije za primerjanje različnih virov;
• metoda kompilacije za povzemanje virov.
Prehod iz teoretičnega v analitični del naloge je viden predvsem po načinu pristopa k
raziskovanju. V teoretičnem delu smo namreč uporabili deskriptivni pristop, ki daje prednost opisu
strukture delovanja ali razvoja določenega pojava oziroma procesa. V analitičnem delu smo uporabili
pristop, ki poudarja raziskovanje vzrokov pojavov ali procesov in ugotavlja njihove medsebojne
odvisnosti na kvalitativni (deduktivni) način.
V empiričnem delu smo uporabili naslednje metode raziskovanja:
• metoda anketnega vprašalnika;
• metoda terenskega dela;
• metoda zbiranja in analize podatkov.
V raziskavah so sodelovali predstavniki javne, zasebne in civilne sfere: javni kulturni in športni
zavodi, mladinski centri, zasavski muzej, turistična, športna, kulturna in druga društva, zasebni
ponudniki s turizmom povezanih storitev, posamezniki.

8 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
Naravna in
kulturnozgodovinska
dediščina
Zasavja

1. Naravna in kulturno‐zgodovinska dediščina Zasavja
9
1. Naravna in
kulturnozgodovinska
dediščina Zasavja
1.1. Geografske značilnosti, lega in
dostopnost, prometna
dostopnost in povezanost
1.1.1 Geografske značilnosti
Zasavje obsega tri občine: Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Je najmanjša regija v Sloveniji.
Glavna geografska značilnost je velika razčlenjenost in pestrost reliefa, saj se na razmeroma majhnem
območju pojavljajo globoke soteske, grape in doline s srednje visokimi hribi oziroma vzpetinami.
Zasavske občine mejijo na občine Litija, Moravče, Lukovica, Vransko, Tabor, Prebold, Žalec, Radeče in
Laško. Skupna površina zasavskih občin znaša 263,7 km 2 . Občina Hrastnik meri 58,6 km 2 , občina
Trbovlje 58,0 km 2 , občina Zagorje ob Savi pa 147,1 km 2 . Celotna površina predstavlja približno 1,3 %
ozemlja Slovenije.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je leta 2013 v Zasavju živelo 43.502 ljudi.
Najmanj prebivalcev je imela občina Hrastnik (9.713), največ Zagorje ob Savi (16.901), le malenkost
manj pa (16.888) Trbovlje, ki so najgosteje naseljena je občina.
Zasavje ima zmerno-celinsko podnebje osrednje Slovenije, z največ padavinami v poletnih
mesecih in najmanj v zimskih. Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je med – 3 in 0 °C,
povprečna temperatura najtoplejšega pa med 15 in 20 °C. V Zasavju pade letno v povprečju od 1300
do 1400 mm padavin, izstopa le okolica najvišjega vrha Kuma s 100 mm višjim povprečjem.
Za Zasavje so značilni strnjeni gozdovi, ki jih prekinjajo posamezne travniške in kmetijske
površine. Gozd prekriva več kot polovico vsega površja. Prevladujejo listnati gozdovi, predvsem
bukovi.
1.1.2 Lega
Zasavje leži v osrčju Slovenije, v neposredni bližini geometričnega središča Slovenije, na
stičišču treh zgodovinskih regij: Gorenjske, Dolenjske in Štajerske. Skozi regijo se razteza Posavsko
hribovje, ki ji daje hribovit značaj. Doline so ozke, kar velja predvsem za sosesko reke Save, in
ustvarjajo zelo razgiban relief. Ob Savi potekata dvotirna železnica ter magistralna cesta, ki
povezujeta zasavske doline z glavnim mestom Ljubljano in drugimi deli Slovenije.

10 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
1.1.3 Prometna dostopnost in povezanost
V 19. stoletju zgrajena železniška proga Dunaj–Trst teče skozi Zasavje in ga odpira proti
drugim delom Slovenije in tujini. Železniške postaje so v vseh treh zasavskih občinah.
Zasavje ima dostop na slovensko avtocestno omrežje na uvozu Trojane, na svojem skrajnem
zahodnem robu. Čez prelaz Podmeja je dostopen uvoz Ločica ob Savinji, iz Hrastnika pa mimo
Rimskih Toplic in Laškega uvoz Celje. Slabše so povezave z dolenjskim avtocestnim krakom: cestne
povezave vodijo do precej oddaljenih uvozov med Ivančno Gorico in Krškim.
Glavna cestna zveza znotraj regije je odsek zasavske magistrale ob reki Savi, ki povezuje vse
tri občine. Poleg te obstaja še več medobčinskih povezav, precej razvejano je tudi omrežje lokalnih
cest.
Najbližje mednarodno letališče na Brniku pri Ljubljani je od Zasavja oddaljeno le 67
kilometrov. V bližini sta tudi letališči v Mariboru in Zagrebu, nekoliko bolj oddaljena pa so letališča v
Trstu, Gradcu in Celovcu.
1.2. Naravne danosti
Zasavje je del Posavskega hribovja, v katerega si je utrla strugo reka Sava. Zaznamuje ga
neokrnjeno podeželje in troje urbanih mestnih jeder, ugnezdenih v hriboviti svet. Ravninskega sveta
je bore malo, saj so doline zasavskih potokov Bobna, Trboveljščice in Medije reliefno precej
razgibane. Omenjeni vodotoki, okrepljeni s številnimi hudourniki z velikim strmcem, ki izvirajo tik pod
apnenčasto‐dolomitnimi vrhovi in grebeni, se stekajo v reko Savo.
Območje nudi izvrstne možnosti za gibanje v naravi: na voljo so številne kolesarske in
pohodniške ter planinske poti, veliko je naravnih plezališč. Razgiban relief Posavskega hribovja je
posledica tektonike in raznolike geološke sestave. Velik del podeželja je varovan zaradi svojega
naravnega bogastva. Mrzlica in Kum sta bila razglašena za krajinska parka, osem območij pa je
uvrščenih v evropsko omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000, katerega glavni cilj je
ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove.
1.3. Kulturne, zgodovinske in
etnološke danosti
Pri postavljanju strateških razvojnih ciljev je ena izmed nalog povezati bogato kulturno
dogajanje z razvojem turizma. Kulturne danosti so v veliki meri povezane z industrijsko-rudarsko
preteklostjo in tradicijo, na primer rudarske in delavske godbe iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja ob
Savi. Iz te tradicije črpajo tudi sodobnejši ustvarjalci, na primer glasbene skupine Laibach in Orlek,
sodobna plesalca Iztok Kovač in Branko Potočan.
Zaradi potreb po stanovanjih za rudarje in delavce v industriji so v mestnih predelih nastajala
naselja cenenih stanovanj, ki so eden najbolj zanimivih etnoloških pomnikov. Velik del kolonij je
porušenih ali so zaradi stanovanjskih prenov izgubile velik del posebnosti. V koloniji Njiva v Trbovljah

1. Naravna in kulturno‐zgodovinska dediščina Zasavja
11
sta urejeni avtentični rudarski stanovanji iz začetka in druge polovice prejšnjega stoletja. V
preostanku hrastniške stanovanjske kolonije Resnica je urejeno rudarsko Mlakarjevo stanovanje.
Med pomniki iz fevdalnih časov prevladujejo cerkve, izjema je Lovski gradič v Trbovljah,
grajska dediščina je skoraj povsem izginila – ohranjene so le ruševine gradov Medija in Gamberk. Iz
novejše dobe so bogate meščanske zgradbe, na primer vila de Seppi pri hrastniški steklarni, iz
obdobja socializma pa prestižni objekti, kakršna sta delavska domova v Trbovljah in Zagorju. Na
podeželju so ohranjeni nekateri stanovanjski in gospodarski objekti: kozolci, kašče, hlevi, sušilnice
sadja; nekateri med njimi so obnovljeni in primerni za oglede (kašča v Hrastniku, sušilnice sadja v
Tirni…)
Umetni spomeniki so večinoma iz novejšega socialističnega obdobja. Prevladujoče tematike
so socialni upori in narodno-osvobodilna vojna. Veliko manjših plastik je posvečenih kulturnikom,
herojem in zaslužnim osebam, ki so bile tu rojene ali tu delovale: Janezu Vajkardu Valvasorju, Anton
Sovretu, Janezu Drnovšku, Cenetu Vipotniku, Mihi Marinku … Ob zbirkah Zasavskega muzeja v
Trbovljah in Hrastniku ter rudarskega muzeja v Kisovcu je urejenih več zbirk društev in posameznikov,
v Zagorju na primer ena največjih zbirk sodobnega slovenskega slikarstva ali spominska soba
opernega pevca Ladka Korošca.

12 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
Stanje na
področju
turizma v
Zasavju

2. Stanje na področju turizma v Zasavju
13
2. Stanje na področju
turizma v Zasavju
Zasavje je regija, ki šele oblikuje svojo turistično ponudbo. Določene organizacije in
posamezniki skrbijo za večanje njegovega pomena in za postopno ustvarjanje koncepta turistične
destinacije. Cilj Strategije razvoja turizma v Zasavju do 2020 je zato predvsem vzpostavitev podlage za
začetek trajnostnega in celovitega razvoja turizma v regiji in vzpostavljanje takšnega sistema
regionalne turistične organiziranosti, kot jo pričakuje trg in jo predvideva Strategija slovenskega
turizma 2012–2016. Izvedli in nadgradili smo analizo okolja v obliki ključnih ugotovitev za posamezna
področja, ki izhajajo iz že izvedene analize obstoječega stanja turistične ponudbe in povpraševanja
(Operativni program razvoja turizma v Zasavju do leta 2013).
Povzetek analize stanja turistične ponudbe in povpraševanja je pripravljen na podlagi
natančnega pregleda ponudbe po posameznih občinah in na osnovi anketnih vprašalnikov, ki so jih
izpolnili prebivalci Zasavja, predstavniki občin, zasavska turistična, kulturna in športna društva, javne
kulturne ustanove, obrtne zbornice, mladinske in študentske organizacije, zasebniki in drugi.
Ugotovitve so razvrščene po naslednjih ključnih področjih:
1. organiziranost in struktura na področju turizma
2. primarna turistična ponudba
• naravne in kulturne znamenitosti
3. sekundarna turistična ponudba
• prenočitvene zmogljivosti
• gostinska ponudba
• festivali, prireditve in drugi dogodki
• turistične in izletniške kmetije
• turistične agencije
• aktivno preživljanje prostega časa (tematske in učne poti, športno‐rekreacijska
ponudba)
2.1. Organiziranost in struktura
na področju turizma
Ključne ugotovitve, ki izhajajo iz analize organiziranosti in strukture na področju turizma v
Zasavju:
• Turizem kljub drugačni deklariranosti še vedno ni prioriteta regionalnega razvoja; ni
splošno prepoznan kot razvojna, zaposlitvena in podjetniška priložnost.
• Vloga turizma in njegovih potencialov na ravni občin ni jasno opredeljena (status in
pomen turizma).
• Obstoj krovne blagovne znamke turističnega Zasavja V 3 krasne (nastala je v okviru
projekta Natura – turistične privlačnosti Zasavja in bila dokončno razvita v okviru
operacije V 3 krasne).

14 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
• Promocijo in trženje pod znamko V 3 krasne je treba okrepiti za dosego še večje
prepoznavnosti doma in v tujini.
• Obstoj standardov in meril ter pravilnika za dodelitev in uporabo blagovne znamke V
3 krasne.
• Ustanovljen je bil TIC – Turistično informacijski center Zasavje, ki deluje v prostorih
Mladinskega centra Trbovlje.
• Ustanovljena je bila krovna organizacija za razvoj turizma (Zasavska turistična
organizacija d.o.o.), ki bo skrbela za razvoj turistične ponudbe in njeno promocijo ter
trženje, usklajevala dogajanja, zbirala in hranila turistične informacije, izvajala
analize, raziskave ter statistike, upravljala s turistično infrastrukturo javnega
pomena).
• Večina turistične ponudbe ni dovolj izkoriščene in ostaja zgolj na lokalni ravni
(primanjkuje integriranih turističnih produktov, ki bi povezovali posamične
ponudnike in prvine v zanimivo celoto).
• Pomanjkanje podpornih razvojnih mrež in partnerstev z drugimi turističnimi
ponudniki v Sloveniji.
• Ni vzpostavljena učinkovita podpora za razvoj in trženje turistične ponudbe na ravni
destinacije – povezava med RDO Zasavje, Zasavsko turistično organizacijo, občinami
in TIC.
• Primanjkljaj strokovnjakov in ljudi z ustreznim znanjem, majhno število zaposlenih v
turističnih poklicih.
• Prisotnost lokalnega drobljenja in nezdravega rivalstva; povečano sodelovanje med
turističnimi ponudniki iz regije, premalo povezovanja med občinami, omejevanje s
teritorialnimi in vsebinskimi mejami, premalo sodelovanja za uspešen in trajnostni
razvoj.
• Dobro delovanje nevladnega sektorja, javnih ustanov in zasebnih zavodov, še posebej
na področju pripravljanja in izvajanja prireditev.
• Prevlada nepoklicnega in ljubiteljskega delovanja, kar pogosto vpliva na šibkosti
zaradi pomanjkanja določenih znanj in usposobljenosti, na opuščanje in ukinjanje
zanimive ponudbe.
• Potrebno je čim boljše izkoriščanje priložnosti za razvoj turizma s pomočjo EU
sredstev.
2.2. Primarna turistična ponudba
Že v Operativnem programu razvoja turizma v Zasavju do 2013 je bilo analitično ugotovljeno,
da ima Zasavje izjemno bogato naravno in kulturno dediščino, ki je izjemen potencial za razvoj
turistične ponudbe. Ključne ugotovitve, ki izhajajo iz analize primarne turistične ponudbe (naravne in
kulturne znamenitosti ter priložnosti), so:
• Naravne in kulturne znamenitosti v regiji so številne, vendar nobena še ni zelo
turistično prepoznavna v slovenskem merilu.

2. Stanje na področju turizma v Zasavju
15
• Za mnoge znamenitosti še ni jasne vizije, kako jih vključiti v turistično ponudbo in jih
razvijati (med izjemami so krajinski parki, brzice na Savi pri Prusniku, Evropark Ruardi
…)
• Preslabo sodelovanje skrbnikov/lastnikov posamičnih naravnih in kulturnih
privlačnosti in majhen interes za njihovo povezovanje ali vključevanje v integrirane
turistične produkte, tematske parke in podobno.
• Slabo in pomanjkljivo označevanje (veliko naravnih in kulturnih privlačnosti ni
označenih, obstoječe informacijske table niso večjezične, manjkajo sodobni elementi
kot so QR kode in podobno).
• Primanjkljaj promocije naravnih in kulturnih privlačnosti skozi zanimive zgodbe (na
primer o zmaju na Čemšeniški planini).
• Veliko število elementov dediščine, ki so tudi v širšem prostoru privlačni in
konkurenčni, zato je na njih možno graditi kakovostno turistično ponudbo.
2.3. Sekundarna turistična ponudba
2.3.1 Prenočitvene zmogljivosti
Statistični podatki o gibanju števila sob in ležišč v zadnjih letih kažejo naslednje upadanje
števila turističnih sob v vseh treh zasavskih občinah: njihovo število naj bi se v primerjanih šestih letih
znižalo od 130 na 96. Največji vpliv na zmanjšanje je imelo zaprtje hotela Medijske toplice na Izlakah.
Tabela 1: prenočitvene zmogljivosti (število sob) v zasavskih občinah v obdobju 2008–2013
2008 2009 2010 2011 2012 2013
Hrastnik 33 33 33 15 25 28
Trbovlje 15 15 15 24 17 14
Zagorje ob Savi 82 82 59 42 54 54
SKUPAJ 130 130 107 81 96 96
Vir: Statistični urad Republike Slovenije
Po statističnih podatkih se je znižalo tudi število ležišč, ki pa je manj drastično in ne velja za
občino Trbovlje, kjer se je predvsem zaradi izgradnje mladinskega hotela število ležišč povečalo. V
Zagorju je skupno število ležišč najprej upadlo predvsem zaradi zaprtja hotela Medijske toplice, nato
pa se je povečalo z odprtjem hotela Utrip na Prvinah. Skupni padec v primerjanem obdobju znaša 29
ležišč.
Tabela 2: prenočitvene zmogljivosti (število ležišč) v zasavskih občinah v obdobju 2008–2013
2008 2009 2010 2011 2012 2013
Hrastnik 135 135 135 62 117 112
Trbovlje 36 36 36 63 66 67
Zagorje ob Savi 190 190 166 136 157 153
SKUPAJ 361 361 337 261 340 332
Vir: Statistični urad Republike Slovenije

16 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
Statistični podatki ne kažejo povsem realne slike, saj so odvisni od prejetih podatkov, ki pa
niso vedno natančni, in zaradi metodologije, ki ne zajema vseh prenočitvenih zmogljivosti v
planinskih postojankah. Zaradi tega smo opravili lastno štetje in analizo prenočitvenih zmogljivosti, ki
kažejo natančno sliko prenočitvenih zmogljivosti tudi glede na vrsto objekta.
Tabela 3: prenočitvene zmogljivosti glede na vrsto objekta v zasavskih občinah v letu 2013
Hrastnik Trbovlje Zagorje SKUPAJ
1. Hotel 0 1 0 1
število sob 0 6 0 6
število ležišč 0 24 0 24
2. Gostilna ali gostišče 0 1 3 4
število sob 0 12 48 60
število ležišč 0 34 99 133
3. Planinski domovi 3 3 3 9
število sob 26 30 35 91
število ležišč 120 124 116 360
SKUPAJ
Število objektov 3 5 6 14
Število sob 26 48 83 157
Število ležišč 120 182 215 517
Vir: interna analiza, Zasavska turistična organizacija d.o.o.
Interna analiza stanja nastanitvenih objektov je pokazala, da je trenutno v Zasavju 14
nastanitvenih objektov, ki skupno ponujajo 517 ležišč. Glavnina teh je v planinskih domovih (devet
domov ima 91 sob in 360 ležišč). Njihova opremljenost je praviloma zelo osnovna in preprosta,
namenjena je pohodnikom ter ne ustreza drugim tipom obiskovalcev, saj ima večina sob skupne
kopalnice in sanitarije. Izjema je dom na Prvinah, ki ponuja prenočišča hotelske kvalitete, poleg tega
pa sodobne konferenčne prostore, manjši wellness in podobno, vendar dom v zadnjem letu ni stalno
odprt, kar je velika slabost.
Trenutno edini delujoči hotel je mladinski hotel v Trbovljah, ki gostom v dveh apartmajih,
treh dvoposteljnih sobah in dormitoriju s šestnajstimi ležišči skupaj ponuja 24 ležišč, vendar sta tudi
tu kar dve tretjini ležišč v skupnem prostoru in manj primernih za večino obiskovalcev.
V gostilnah in gostiščih je kakovost sob različna. Zadovoljive kakovosti in primerne za večino
obiskovalcev so sobe v Gostišču Kum v Zagorju, ki je edino v urbanem delu Zasavja. Ustrezna je tudi
kakovost v gostišču Pri Vidrgar, ki ima največje število prenočitvenih zmogljivosti. Neustrezne
kakovosti so sobe v gostišču na Sveti Planini, ki ima izjemno atraktivno lego in bogato tradicijo,
vendar razvoj objekta hromi namen (in neuspešni poskusi) lastnika, da objekt proda.
V pregled niso vključene nastajajoče zmogljivosti gostilne Čop v Podkumu, kjer gradijo 8
dvoposteljnih in eno štiriposteljno sobo, ki zadoščajo vsem zahtevam sodobnega turista.
Statistični podatki nepopolno prikazujejo tudi stanje na področju prihodov obiskovalcev in
njihovih prenočitev. Statistika vodi podatke le za nastanitvene objekte, ki razpolagajo z vsaj desetimi
stalnimi ležišči. Druga težava je, da v primeru občine Trbovlje in bolj poredko tudi občine Hrastnik
manjkajo podatki za posamezne mesece ali so označeni kot zaupni in zato nedostopni. Spodnji
podatki tako izkazujejo dejansko število prijavljenih gostov v nastanitvenih objektih z vsaj desetimi

2. Stanje na področju turizma v Zasavju
17
stalnimi ležišči le za občino Zagorje ob Savi, za občino Hrastnik manjkajo le določeni meseci, medtem
ko v občini Trbovlje ni podatka ali dostopnega podatka za več kot polovico mesecev.
Tabela 4: prihodi in prenočitve v objektih z vsaj 10 stalnimi ležišči v zasavskih občinah v obdobju 2008–2012
Zagorje Trbovlje Hrastnik SKUPAJ
2008 prihodi 4856 – 789 5645
prenočitve 10954 – 1383 12337
2009 prihodi 3608 – 818 4426
prenočitve 8342 – 2570 10912
2010 prihodi 2172 – 214 2386
prenočitve 5098 – 647 5745
2011 prihodi 1782 245 104 2131
prenočitve 4145 669 398 5212
2012 prihodi 1618 364 87 2069
prenočitve 4336 1353 229 5918
Vir: Statistični urad Republike Slovenije
Čeprav so podatki nepopolni, je jasno, da je zasavski turizem doživel najhujši udarec z
zaprtjem hotela Medijske toplice, saj primerjava let 2009 in 2010 kaže, da se je tako številko
obiskovalcev kot tudi nočitev zmanjšalo za polovico. Po letu 2010 podatki malenkostno nihajo,
vendar nepopolni podatki ne omogočajo, da bi ustvarjali končno veljavne zaključke. Najbolj opazno
statistično dejstvo je, da se podaljšuje bivanje obiskovalcev.
Primerjava med občinami pokaže, da levji delež prihodov in prenočitev ustvarijo v občini
Zagorje, ki ima tudi največji delež ležišč. Zaradi gradnje mladinskega hotela v Trbovljah hitro raste
število obiskovalcev in nočitev v tej občini. Časovna primerjava ni mogoča, saj v celoti manjkajo
podatki za leta od 2008 do 2010, podatki za zadnji dve leti pa ne vključujejo vseh mesecev.
Po dostopnih podatkih za letošnje leto, na voljo so podatki do vključno julija 2013, pa je
stanje naslednje:
Tabela 5: prihodi in prenočitve v objektih z vsaj 10 stalnimi ležišči v zasavskih občinah v obdobju januar–julij
2013
Zagorje Trbovlje Hrastnik SKUPAJ
prihodi 1095 171 60 1326
prenočitve 3027 717 114 3858
Vir: Statistični urad Republike Slovenije
Primerjava z enakim obdobjem v letu 2012 pokaže skoraj enako število prenočitev (3870) in
manjše število obiskovalcev (1226).
Zaradi šibke ponudbe nastanitev veliko obiskovalcev Zasavja uporablja nastanitvene
kapacitete v soseščini. Zasavski turistični ponudniki sodelujejo s hoteli v bližnji okoliščini, ustvarjeni so
tudi že prvi programi, ko obiskovalci Zasavja prenočijo v okoliških hotelih oziroma ko ti hoteli svojim
gostom ponudijo krajše programe obiska zasavskih turističnih točk.

18 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
Tabela 6: turistični objekti in njihove zmogljivosti v bližnji okolici Zasavja
Enoposteljne sobe Dvoposteljne sobe Apartmaji SKUPAJ
Rimske terme
število sob 16 141 30 187
število ležišč 16 282 60 358
Thermana Laško
število sob 48 389 7 444
število ležišč 98 727 14 839
Vodni park Aqua Roma
število sob 0 21 0 21
število ležišč 0 42 0 42
Hotel Trojane
število sob 4 18 3 25
število ležišč 4 36 8 48
SKUPAJ
število sob 68 569 40 677
število ležišč 118 1087 82 1287
Ključne ugotovitve, ki izhajajo iz analize prenočitvenih zmogljivosti turističnih ponudnikov, so:
• Zasavje ima premalo prenočitvenih zmogljivosti, saj je regija po zadnjih statističnih
podatkih razpolagala le s 96 sobami in 332 ležišči v nastanitvenih objektih z najmanj
desetimi stalnimi ležišči. Lastni podatki kažejo, da je dejansko 61 sob in 185 ležišč več,
kar je, sploh če upoštevamo kakovost ponudbe, še vedno veliko premalo.
• Z zaprtjem hotela Medijske toplice je Zasavje izgubilo najbolj kakovostna ležišča in
turistično najbolj zanimivo ponudbo, vezano na vodo in zdravje.
• Večina zmogljivosti (91 sob in 360 ležišč) je v planinskih domovih in je neustreznih za
sodobnega turista, saj večina sob nima niti lastnih sanitarij in kopalnice.
• V hotelih in gostiščih razpolagajo s 66 sobami in 157 ležišči, ki prav tako vsa ne
ustrezajo sodobnim standardom kakovosti turističnih sob ali so namenjena za ožjo
ciljno publiko.
• Primerjava med občinami kaže veliko razliko, saj je v občini Zagorje ob Savi 53 % vseh
sob in 42 % vseh ležišč, v občini Trbovlje je 30,5 % sob in 35 % ležišč, v občini Hrastnik
pa deleža dosegata 16,5 % in 23 %. Primerjava sob in ležišč, ki dosegajo vsaj
minimalne standarde, kaže še večje razlike
• Število obiskov in prenočitev se je po uradnih statističnih podatkih v letu 2010
(predvsem zaradi zaprtja Medijskih toplic) prepolovilo.
• Po statističnih podatkih je zasedenost ležišč nizka, zgolj 4,8-odstotna.
• Zasavje ima zgolj enega ponudnika (gostišče Pri Vidrgarju), ki lahko sprejme večjo
skupino gostov.
• Po dolgoletnem zatišju so v zadnjem obdobju spet prisotna vlaganja v prenočitvene
zmogljivosti. Zgrajen je bil mladinski hotel v Trbovljah, povsem je bil prenovljen
planinski hotel na Prvinah, v letu 2013 bo dokončan nov objekt v Podkumu.
• Prostorski pogoji, naravne danosti in relativna majhnost Zasavja ne omogoča
nastanka močne stacionarne destinacije, ima pa izjemne možnosti za razvoj ponudbe
krajših obiskov, čemur je treba prilagoditi tudi bivalno infrastrukturo.

2. Stanje na področju turizma v Zasavju
19
• Vlaganja v večje hotelske zmogljivosti so kratko- in srednjeročno nerealna, hitro
uresničljiva pa so vlaganja v izboljšanje obstoječih zmogljivosti in v nastajanje
kakovostnih majhnih ponudnikov (penzioni, zasebne sobe, turistične kmetije …).
• Pomanjkanje zmogljivosti za nastanitev večjih skupin (avtobus) je realno reševati
skozi inovativne metode, kakršna je npr. razpršeni hotel, kjer centralna rezervacijska
točka povezuje sobodajalce na različnih lokacijah znotraj omejenega radija.
• Potrebna in realna so vlaganja v nastanitve nižjih kakovosti na izbranih točkah,
namenjenih določenim skupinam gostov (kampi, avtoparki …).
• Obisk tujcev se povečuje tudi zaradi več poslovnih stikov zasavskih podjetij s tujimi in
mednarodnih srečanj in konferenc. Zaradi neustreznih zmogljivosti ti gostje spijo v
Ljubljani ali bližnjih mestih, kar pomeni pomemben izpad prihodkov.
• Območje ima velik potencial za izkoriščanje tokov tranzitnega turizma, vendar
statistike teh tokov ne zajemajo, prav tako ne dnevnih ali nekajurnih izletnikov. Boljši
nastanitveni pogoji bi omogočali podaljšanje bivanja, razvita ponudba pa njihovo
večje trošenje. Značilno je tudi pomanjkanje upravljanih atrakcij, kjer se beleži obisk
in pobira vstopnina onemogoča realno merjenje obiska in finančnih učinkov.
• Po podatkih ponudnikov se povečuje število skupin, ki prihajajo na oglede določenih
zanimivosti, vendar ni sistema njihovega spremljanja niti nastanitvenih možnosti, da
bi te skupine zadržali za daljše obdobje.
• Geografski položaj regije bi ob boljših nastanitvenih zmogljivostih ponudil priložnost,
da Zasavje postane izhodiščna točka za večdnevne obiskovalce, ki bi si od tu
ogledovali druge dele Slovenije.
• Nove kakovostne nastanitvene zmogljivosti bi povečale prepoznavnost destinacije in
pospešile razvoj druge turistične ponudbe za obiskovalce.
• V povezovanju s sosednjimi območji je potrebno razvijati zanimivo povezano
ponudbo in proizvode, ki bo prinesla boljšo obiskanost in podaljšala dobo bivanja v
regiji.
2.3.2 Gostinska ponudba
Ključne ugotovitve, ki izhajajo iz analize gostinskih ponudnikov iz Zasavja, so:
• Med ponudniki gostinskih storitev je v Zasavju registriranih okoli sto gostinskih
obratov (sem je vštetih tudi pet turističnih kmetij ter šest obratov s hitro
prehrano); največ jih je v Trbovljah in Zagorju ob Savi, manj v občini Hrastnik).
• Ponudba je zadovoljiva z vidika kakovosti in je cenovno ustrezna, manjka pa
kakovostna gostinska ponudba, ki bi v večji meri izhajala iz avtentičnosti in
dediščine območja, ki je le izjema.
• Med gostinskimi obrati je nekaj tudi širše zelo prepoznavnih in imajo zelo dobro
obiskanost skozi celo leto. Izstopa pet gostinskih obratov, ki vsi ponujalo tudi
»slow food« in »a la carte« jedi višjega cenovnega nivoja, širok nabor specialitet,
jedi po naročilu, sladice ter tudi tradicionalne zasavske jedi.
• Večina gostišč ima na jedilnih listih vsaj eno tipično zasavsko jed. Žal se pobuda o
oblikovanju jedilnika iz tipičnih zasavskih jedi kljub izobraževanju gostincev in

20 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
oblikovanju posebnega menija V 3 krasne ni uresničila v načrtovanem obsegu in
kot stalna ponudba.
• Preslabo je promovirano dejstvo, da Zasavje premore številne evropsko poznane
in uveljavljene kuharje, odlikovane s številnimi priznanji in nagradami, ter
kuharja, ki se ponaša s prestižnim strokovnim nazivom »mojster kuharstva«.
• Štiri zasavska gostišča in Srednja šola Zagorje, ki izvaja gostinsko‐turistični
izobraževalni program, ponujajo catering, ki dosega zavidljivo kakovostno raven
in je primerljiv z najvišjimi slovenskimi gostinskimi standardi.
• Na območju Zasavja deluje Združenje ekoloških kmetov Zdravo Življenje, ki
povezuje ponudnike podeželja: pridelovalce zelenjave, sadjarje, čebelarje,
vrtnarje in domače obrtnike.
• Nekaj ekoloških kmetij prideluje in prodaja izdelke pomembnih blagovnih znamk
(Demeter, Biodar, Sips), vendar takšno hrano ponujajo le še redki zasavski
gostinci.
• Posamezni ponudniki zdrave hrane iz podeželja se že vključujejo v turistično
ponudbo, vendar je še veliko priložnost za njihovo večanje, kar bi bil pomemben
element trajnostnega turizma. V pozitivnem smislu izstopa ponudba domače
hrane Pridelano doma.
• Pomanjkljivost je manko skupne blagovne znamke za naravne in tipične izdelke iz
Zasavja, saj bi se tako povečala njihova prepoznavnost in tržna uspešnost. Del
ponudbe zasavskega podeželja združuje Društvo za razvoj podeželja - LAS
Zasavje, vendar bi bilo ponudbo ter promocijo smiselno nadgraditi in še bolj
uskladiti z blagovno znamko V 3 .
• Zasavje nima izdelkov z zaščitenim geografskim poreklom, ki bi povečali
prepoznavnost celotne ponudbe in območja.
• Veliko neizkoriščenih možnosti je pri oblikovanju bolj avtentične ponudbe tako
glede izbora hrane in menijev kot tudi oblikovanja ambienta.
• Zasavje ima en nočni klub, ter nekaj dnevno-nočnih barov, ki so namenjeni
predvsem lokalnim obiskovalcem. Ponudba ostalih barov je sicer številčna,
vendar ne dosega visoke kakovosti in prepoznavnosti.
• V Zasavju ni kavarne, čajnice ali slaščičarne višjega kakovostnega razreda, ki bi
zadovoljila zahtevnejše goste.
• Priložnost ponujajo obstoječe in nove kulinarične prireditve, ki bi jih bilo mogoče
nadgraditi (Funšterc, Mala mal`ca, Salamijada, Zasavska ekološka tržnica …).
2.3.3 Festivali, prireditve in drugi dogodki
so:
Ključne ugotovitve, ki izhajajo iz analize festivalov, prireditev in drugih dogodkov v Zasavju,
• Zelo veliko je manjših prireditev na krajevni ali občinski ravni, ki so popestritev
dogajanja za domačine, niso pa dovolj zanimive, da bi privabile obiskovalcev od
drugod.

2. Stanje na področju turizma v Zasavju
21
• Za večjo prepoznavnost in zanimivost območja bi bilo potrebno opredeliti in
nadgraditi nekaj vodilnih prireditev, na katerih je moč graditi prepoznavnost
območja.
• Nekaj prireditev je bolj ali celo zelo prepoznavnih in presegajo regionalno in tudi
državni mejo (na primer festival Rdeči revirji, festival Speculum Artium, Srečanje
flavtistov Slovenije, kolesarski spust Downhill Javor, slikarska kolonija Izlake‐Zagorje,
festival zasavske kulinarike Funšterc …)
• Časovno se prireditve zgostijo okrog 1. maja, ob občinskih praznikih, po koncu
poletnih počitnic ter v novoletnem času. Obstaja veliko »praznih mesecev« in še
vedno premajhna usklajenost organizatorjev, kar je pomemben potencial za
doseganje boljše obiskanosti.
• Največ tradicionalnih prireditev je s področja rekreacije in kulture, premalo pa je
takšnih z izvirno etnološko vsebino. Med športnimi in rekreativnimi prireditvami po
številčnosti in prihodu obiskovalcev izven regije izstopajo pohodi – med najbolj
obiskanimi in poznanimi so: Novoletni pohod na Kum, Kumska nedelja, Miklavžev
pohod z baklami na Mrzlico, Sovretov pohod v Šavno peč.
• Spoznanja, povezana s proučevanjem običajev, obrti, šeg in navad se ne preoblikujejo
v turistične produkte, čeprav bi prav negovanje teh in ustvarjanje zgodb najmočneje
gradilo identiteto območja.
• Povečuje se zanimanje za prireditve, ki so vezane na pohodništvo, kulturno in
industrijo dediščino (na primer za program Perkmandeljčevo kraljestvo), šport in
rekreacijo oziroma adrenalinske športe, med katerimi je največ zanimanja za spust z
raftom po Savi.
• Infrastruktura v dvoranah (športne dvorane, delavski domovi in podobni objekti)
omogoča organizacijo prireditev le do določenega obsega, zato najbolj množične
prireditve lahko potekajo na prostem ali pod začasnimi šotori.
• Najprimernejši prireditveni prostori za množične prireditve na prostem v mestih
ostajajo športni parki in večje javne površine (Evropark, Kipe, mestne ploščadi …).
• Slabo izkoriščen potencial za izvedbo specifičnih prireditev predstavljajo mestne
tržnice (sejmi z izdelki s podeželja, srečanja zbirateljev in bolšji sejmi …).
• Muzejske zbirke, spomeniki, cerkve, rojstne hiše, stavbe za prikaz kulturne dediščine
so premalo vključene v turistično ponudbo. Problematično je tudi njihovo ustrezno,
kakovostno in večjezično označevanje.
• Premajhno sodelovanje društev in ustanov pri organizaciji prireditev, ki preredko
presegajo društvene, krajevne in občinske meje.
• Občine so finančno omejene pri podpiranju prireditev in se praviloma odločajo
podpirati prireditve občinskega značaja, pri tem skušajo z manjšimi sredstvi pomagati
čim širšemu krogu organizatorjev.
• Pomanjkanje kadrov in znanja predvsem s področja promocije in trženja večjih
prireditev.
• Premajhen vložek sredstev v oglaševanje in trženje prireditev posledično pomeni
slabšo prepoznavnost in obiskanost dogodkov. Napredek je opazen predvsem na
področju obveščanja prek brezplačnih socialnih omrežij in portalov, ki pa imajo prav

22 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
tako omejen obseg. Prepoznavnost obstoječih prireditev ali dogodkov je treba
povečevati tudi s svežimi marketinškimi pristopi in načini trženja.
• Aktualne informacije o posameznih prireditvah, ki se vršijo vsako leto, niso zbrane na
enem mestu, ampak se promocija praviloma vrši le v okviru posameznih občin.
Določen napredek pomeni spletni portal www.v3krasne.si, ki predstavlja najbolj
tipične in za turizem pomembne prireditve. Nov je tudi portal TIC Zasavje www.ticzasavje.si,
lokalne informacije posredujejo tudi spletne strani vseh treh občin.
• Potrebno bo centralno zbiranje informacij in njihovo objavljanje na širokem naboru
medijev v celotni regiji in izven nje (spletne strani, socialna omrežja, turistične table,
mediji, multimedijske prikazovalne table, stičišča kot so mladinski centri in knjižnice
…).
• Prenos standardov blagovne znamke V 3 krasne pri načrtovanju prireditev ali
dogodkov se še ni uveljavil.
• Raven najbolj privlačnih prireditev je potrebno dvigniti in jih tako umestiti med
pomembne prireditve v regionalnem in nacionalnem prostoru.
• Z bolj privlačno ponudbo na prireditvah in dogodkih je moč povečati potrošnjo na
obiskovalca.
2.3.4 Turistične in izletniške kmetije
Ključne ugotovitve, ki izhajajo iz analize turističnih in izletniških kmetij v Zasavju, so:
• Vseh pet zasavskih turističnih oziroma izletniških kmetij je na območju občine
Zagorje ob Savi: turistična kmetija Fanči Troha, turistična kmetija Pšenk, podeželski
turizem Arbi, turistična kmetija Zorec in izletniška kmetija Ocepek.
• Največja pomanjkljivost turističnih in izletniških kmetij je, da nobena nima lastnih
nastanitvenih kapacitet, Ponudba kmetij je podobna in zajema preprosta, a obilna
kosila, večerje, različne jedi po naročilu, narezke z domačimi salamami in kruhom,
bogata je ponudba kolin in drugih domačih dobrot, za zaključene družbe poskrbijo
tudi za glasbo.
• Nobena izmed turističnih kmetij se še ne vključuje v projekte V 3 krasne (na primer
priprava podeželske tematske poti, ki vključuje tudi njihovo prenovo).
• Turistične in izletniške kmetije nimajo razvite ponudbe, ki bi od konkurence
odstopala zaradi avtentičnosti.
• Pomanjkljivo označevanje turističnih kmetij, pomanjkanje opisov in označb v tujem
jeziku.
2.3.5 Turistične agencije
Ključne ugotovitve, ki izhajajo iz analize turističnih agencij v Zasavju, so:
• V regiji aktivno delujejo štiri turistične agencije: Komet, Relax, Columb in Noricum.
• Njihova dejavnost še vedno temelji predvsem na odhodnem turizmu, s privabljanjem
gostov v regijo se ta hip ukvarja le agencija Columb. Mreže, ki jih imajo te agencije v

2. Stanje na področju turizma v Zasavju
23
Sloveniji in po svetu, so neizkoriščen ali zelo slabo izkoriščen potencial za lažje
privabljanje obiskovalcev in turistov.
• Agencije obstoječih turističnih programov pod blagovno znamko V 3 krasne ne
vključujejo v svoje poslovne načrte, zato bo potrebno nadaljnje usklajevanje med
njimi in ponudniki oziroma organizatorji turističnih programov iz Zasavja.
• Agencije nimajo svojih turističnih vodičev z licenco GZS za vodenje po regiji in ne
izkoriščajo možnosti, ki jih ponujajo Zasavska turistična organizacija, TIC Zasavje,
Zasavski muzej Trbovlje ali lokalna turistična društva in njihovi turistični vodiči.
• Ni aktivnega sodelovanja med turističnimi ponudniki in agencijami, slednje se ne
vključujejo v oblikovanje produktov, v razprave in različna izobraževanja.
• Agencije bi morale v sodelovanju s ponudniki razvijati prepoznavno in kakovostno
turistično ponudbo in proizvode za svoje ciljne skupine.
• Krovna organizacija za razvoj turizma v Zasavju se je začela povezovati s turističnimi
agencijami iz drugih regij (Imperial Travel, ABC Turizem…)
2.3.6 Aktivno preživljanje prostega časa
Ključne ugotovitve, ki izhajajo iz analize možnosti in ponudbe za preživljanje prostega časa
(tematske in učne poti, športno‐rekreacijska ponudba):
• Zasavje ponuja številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, ki so
večinoma vezane na naravne danosti (pester in razgiban relief, reka Sava, hribi in
soteske ...).
• Naravne danosti ponujajo številne možnosti za športe in rekreativno dejavnost na
prostem (pohodništvo, kolesarstvo, plezanje, jahanje, športi ob vodi in na njej, zimski
športi in drugi).
• Narašča zanimanje za adrenalinske športe, zlasti rafting, športno plezanje, gorsko
kolesarstvo in padalstvo.
• Dobro organizirane in oglaševane prireditve, povezane z (adrenalinskimi) športi, že
privabljajo večje število udeležencev iz drugih slovenskih regij in tudi iz tujine (na
primer downhill Javor, plezalske preizkušnje, kolesarska vzpona na Kum in Zasavsko
Sveto goro, nekatere športne prireditve v okviru občinskih paznikov ...).
• Zasavje premore relativno veliko »klasične« športne infrastrukture, ki je večinoma v
dobrem stanju: športne dvorane, nogometni stadioni, zunanja igrišča za športe z
žogo, teniška igrišča, kegljišča …
• Športna infrastruktura je redko vključena v turistično ponudbo kot samostojni
produkt ali kot njen sestavni del. Z nekaj izjemami, kakršne so naravna plezališča,
smučišče na Vidrgi ali Evropark v Zagorju, je namenjena le lokalnemu prebivalstvu.
• V vseh občinah obstajajo javne krovne institucije (Zavod za šport Trbovlje, Zavod za
šport Zagorje ob Savi in Kulturno‐rekreacijski center v Hrastniku), ki skrbijo za športne
objekte, vendar je njihovo sodelovanje pri oblikovanju športno obarvane turistične
ponudbe preskromno.

24 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
• Praviloma je neizkoriščena bogata športna tradicija (izjema je nekaj memorialnih
tekmovanj), saj bi bilo mogoče nekdanje in sedanje vrhunske dosežke in prepoznavne
tekmovalce vključiti v privlačne zgodbe, slikovne prikaze in predstave.
• Obstoječe tematske, pohodniške, kolesarske, konjeniške, učne in druge poti
predstavljajo pomemben potencial, ki ga je treba nadgraditi, da bodo poti postale
bolj prepoznavne, in povezati v integralne turistične proizvode.
• V zadnjih letih je nastalo več privlačnih naravoslovnih poti (učna pot kumskega
brezokca, Valvasorjeva čebelarska pot, naravoslovno-zgodovinska učna pot Prusnik),
ki se lahko z dobrim trženjem razvijejo v zanimive cilje za šolske in druge skupine
obiskovalcev.
• V zadnjih letih so nastale prve industrijske poti (steklarska pot, cementarniška pot,
rudniška pot), ki že privabljajo večje število obiskovalcev in imajo ob nadgradnji
ogromen turistični potencial.
• Izvirna in unikatna etnološka pot med rudarskimi kolonijami lahko ob dodani
turistični ponudbi (gostinske storitve, delavnice in podobno) postane izjemna
turistična atrakcija.
• Ekološka pot, ki bi dopolnjevala ponudbo na področju industrijskega turizma, je žal
zamrla, čeprav bi bila kot netipični produkt lahko zelo uspešna. Neizkoriščene so tudi
možnosti, povezane z arheološkimi najdišči, arhitekturnimi stvaritvami, uporništvom,
romarstvom in podobno.
• Slabost obstoječih poti je, da se vse bolj ali manj zapirajo v ozke meje podjetij in
občin ter se ne širijo po celotni regiji, čeprav bi bilo to marsikje mogoče in bi
povečevalo prepoznavnost turističnega Zasavja.
• Kultura, njeni dosežki in posamezniki so slabo izkoriščena priložnost, saj bi bilo
mogoče oblikovati zanimive produkte, ki bi temeljili na teh temah (Valvasor, rudarske
in delavske godbe, Laibach, zbirka slikarske kolonije Izlake-Zagorje …).
• V regiji deluje le nekaj manjših ponudnikov fitnes in wellness programov, ki svoje
storitve primarno nudijo lokalnemu prebivalstvu in niso vključeni v integralne
turistične produkte.
• Označevanje in markiranje tematskih poti je v večini primerov slabo.
• Trženje različnih poti je premalo prodorno, usmerjeno je predvsem na lokalno
prebivalstvo.
• V okviru blagovne znamke V 3 krasne bi bilo smiselno ustvariti posebno blagovno
znamko, ki bi zajela športne produkte in prireditve, ki imajo turistični potencial, s
čimer bi se dosegla njihova večjo prepoznavnost, produkti bi se lažje tržili, regija bi
pridobivala tovrstno prepoznavnost.
• športne produkte in prireditve s turističnim potencialom je potrebno nadgraditi še z
drugo ponudbo, izboljšati njihovo kakovost in jih narediti za zapomnljivo izkušnjo
obiskovalcev.

2. Stanje na področju turizma v Zasavju
25
2.3.7 Ključne ugotovitve analize sekundarne turistične ponudbe
Spričo predstavljenih danosti in preprek Zasavje ne bo turistična destinacija množičnega
turizma. Svojo priložnost bo moralo iskati v kreiranju ponudbe in produktov, ki bodo zasnovani po
meri obiskovalcev, v gradnji svoje turistične prepoznavnosti z dobro zasnovanimi in edinstvenimi
turističnimi programi.
V zadnjih dveh letih je regija ustvarila že nekaj prepoznavnih turističnih produktov, v večini
promoviranih pod blagovno znamko V 3 krasne. Najhitrejši vzpon je opazen na področju tako
imenovanega industrijskega turizma. Čeprav bo treba programe v prihodnje nadgraditi z novimi
privlačnimi vsebinami, so na primer poti po rudniškem podzemlju, po hrastniški steklarni in
trboveljski cementarni v kratkem času dosegli zadovoljivo obiskanost in prepoznavnost. Tradicionalno
je dobro obiskana etnološka pot v Trbovljah, hitro se vzpenja tudi zanimanje za rudarski muzej v
Kisovcu, ki pa je potreben gradbene in predvsem vsebinske prenove.
Drugi sklop je ponudba zelenega, podeželskega Zasavja, ki se hitro razvija z nastajanjem
tematskih poti in vključevanjem predvsem tistih kmetij, ki so se odločile za naravno pridelavo in
predelavo pridelkov. Največja primerjalna prednost Zasavja bi bila ustvarjanje integralnih turističnih
produktov, ki bi na izjemno kratkih razdaljah povezovali ta kontrastna pola.
Veliko turističnih produktov in programov je še ne dovolj razvitih in preozkih, premalo
osredotočenih na posamične ciljne skupine, zato prevladujejo posamezne atrakcije, kot so
prepoznavne turistične točke in prireditve. Takšno stanje je posledica dejstva, da ni bilo krovne
organizacije, ki bi povezovala ponudnike. Stanje se je začelo spreminjati z nastankom TIC Zasavje in
doseglo pomemben mejnik pred letom dni, ko je bila ustanovljena krovna organizacija za razvoj
turizma v Zasavju (avgust 2012), ki je že povezala številne ponudnike v luči razvoja, organizacije in
izvedbe turističnih proizvodov, bo pa treba to mrežo še naprej razvijati in krepiti. Šele s tem se bo
vzpostavila smiselna, celovita in privlačna ponudba, ki bo okrepila prepoznavnost turističnega
Zasavja.
V zadnjih letih se je razvijala in uveljavljala blagovna znamka V 3 krasne, v okviru katere so
nastali prvi turistični produkti, ki povezujejo različne ponudnike iz vse regije in promovirajo Zasavje
kot turistično območje. Potrebno bo krepiti njeno prepoznavnost v smeri vzpostavljanja sinonima za
zanimive izletniške in doživljajske izkušnje, v prvem koraku predvsem v sosednjih regijah in na
slovenskem tržišču, kjer je možno izkoristiti središčno lego in bližino večjih mest, kot so Ljubljana,
Celje, Maribor.
Pri razvitosti turistične infrastrukturne opažamo, da so vlaganja relativno skromna, se pa v
zadnjem času povečujejo. Veliko priložnosti je pri uporabi druge infrastrukture za turistične namene,
na primer kulturne, športne, industrijske. Nujna bodo vlaganja v razvoj in urejanje infrastrukture kot
rekreativne, kolesarske, konjeniške in tematske poti. Pomanjkljiv je sistem označevanja,
usmerjevalnih in pojasnjevalnih tabel in kažipotov, obveščanja in usmerjanja s pomočjo novih
tehnoloških možnosti. Povečati bo treba število informacijskih točk, ki bodo predstavljale in ponujale
turistične programe pod blagovno znamko V 3 krasne, pri čemer so dobrodošli tudi informacijski
večpredstavni zasloni, kakršni so bili v zadnjem obdobju postavljeni v vseh treh mestih.
V Zasavju prevladuje izletniški turizem, ki v veliki meri temelji na samoiniciativnosti
obiskovalcev, manj na organizirani obliki, zato je ekonomski učinek nemogoče izmeriti ali vsaj realno
oceniti. Ponudba v večini primerov ni stalna, za večino produktov je potrebna predhodna najava, kar

26 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
neorganiziranim obiskovalcem onemogoča ali vsaj otežuje številne izkušnje. Premalo produktov je
zasnovanih regijsko, premalo je tudi takšnih, ki bi temeljili na privlačnih zgodbah.
Izkušnje zadnjih let so pokazale, da je prava pot okrepljeno, inovativno in predvsem bolj
povezano predstavljanje in trženje turističnih produktov. Z nastankom blagovne znamke V 3 krasne
so se ponudniki prvič začeli predstavljati ne kot posamezniki, ampak del turistične ponudbe Zasavja.
Na tak način se povečuje prepoznavnost turističnega Zasavja in njenih posamičnih elementov.

2. Stanje na področju turizma v Zasavju
27
Analiza prednosti
in slabosti
priložnosti in
nevarnosti

28 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
3. Analiza prednosti
in slabosti
priložnosti in
nevarnosti
SWOT analiza oziroma PSPN matrika gradi na štirih vidikih: prednosti, slabosti, priložnosti in
nevarnosti, njen namen pa je pomagati pri strateških odločitvah, kam točno usmeriti poslovanje,
katere programe opustiti ali jih okrepiti in podobno. Pričujoča analiza služi usmerjanju razvoja
turizma v Zasavju in primarno izhaja iz spoznanj interne analize stanja turizma v Zasavju in
odgovorov, ki so jih navedli vprašani ob izpolnjevanju anketnega vprašalnika.
Analiza je pripravljena z vidika razvojno-trženjskega povezovanja na ravni destinacije Zasavje.
V preglednici so navedene prednosti in slabosti, ki se nanašajo na notranje dejavnike, in priložnosti
ter nevarnosti, ki sodijo med zunanje dejavnike. Končna strategija je:
• graditi na prednostih in jih izkoristiti pri nadaljnjem razvoju in trženju na ravni
celotnega območja,
• odpraviti pomanjkljivosti, ki ovirajo ta razvoj, izboljšati področja, kjer smo šibki,
• izkoristiti priložnosti, ki se ponujajo ali jih je moč predvideti in bi lahko pozitivno
vplivale na razvoj turizma v Zasavju,
• izogniti se nevarnostim, ki lahko ogrozijo vzpostavljanje turizma kot pomembne
gospodarske panoge s pozitivnimi učinki na življenje v Zasavju.
3.1 Analiza prednosti, slabosti,
priložnosti in nevarnosti
Prednosti
Slabosti
• ugodna lega v središču države
• dobra izhodiščna točka za ogled drugih
turističnih zanimivosti v Sloveniji
• bližina domačih in mednarodnih letališč
• relativna bližina mejnih prehodov
• relativno dobra cestna povezava z
ostalimi območji po Sloveniji
• bližina priključka na avtocesto
(Ljubljana‐Maribor)
• odlična železniška povezava
• slaba prometna povezanost z južnim
delom Slovenije
• slabo urejene lokalne ceste
• slabša dostopnost do planinskih postojank
z avtomobilom (zlasti pozimi)
• degradacija okolja in erozijski procesi kot
posledica rudarjenja
• slabo označevanje zanimivosti in poti z
informacijskimi tablami in obcestnimi
smerokazi

3. Analiza prednosti in slabosti priložnosti in nevarnosti
29
• urejeno vzletišče za športna letala in
helikopterje (Aeroklub Zagorje)
• bližina zdraviliških destinacij Laško in
Rimske Toplice
• termalna voda v Medijskih toplicah
• neokrnjeno podeželje in naraščanje
števila ekoloških kmetij
• slikovita pokrajina, pestrost in
razgibanost površja
• bogata naravna in kulturna dediščina
• krajinska parka in varovana območja
Natura 2000
• večja urejena območja, kot so Europark
Ruardi
• zasnovane in urejene tematske poti
• znane osebnosti s področja kulture,
športa in javnega delovanja
• zanimiva industrijska dediščina
• arheološke zanimivosti
• paleontološke najdbe
• relativno dobra športno‐rekreacijska
infrastruktura in različne možnosti za
športne aktivnosti na prostem
• veliko zanimivih prireditev
• bogata in raznolika dejavnost društev
• relativno visoka stopnja angažiranost
civilne družbe
• oblikovana turistična destinacija in
blagovna znamka V 3 krasne
• visoka zgoščenost raznovrstne ponudbe
na relativno majhnem prostoru
• vzpostavljena krovna organizacija za
razvoj turizma ZaTO
• vzpostavljen turistično-informacijski
center TIC Zasavje
• naraščajoča pripravljenost ponudnikov
za medsebojno sodelovanje
• dobra informacijska infrastruktura
(portal, vodnik, zloženke …)
• veliko število usposobljenih lokalnih
vodnikov
• sodelovanje v EU projektih za razvoj
turizma
• pester nabor lokalnih kulinaričnih
• premalo prepoznavna in izkoriščena
varovana območja Natura 2000,
odsotnost upravljalca teh območij
• zaprte Medijske Toplice
• nestalna ponudba ogledov naravnih in
kulturnih znamenitosti
• premalo izkoriščena športna in
rekreacijska ponudba
• pomanjkljivo urejena smučišča brez
umetnega zasneževanja
• neprepoznavnost Zasavja kot turistične
destinacije, vztrajanje stereotipov o
umazani industrijski regiji
• nepovezana in slabo razvita turistična
ponudba, slabo trženje turističnih
produktov
• nezadostna in neuravnotežena ponudba
prenočišč (premalo prenočišč v mestih,
slaba kvaliteta nastanitev v planinskih
domovih)
• premalo gostinskih obratov s kakovostno
ponudbo, slaba ponudba tradicionalnih
jedi
• nizka pričakovanja prebivalstva glede
razvoja turizma, dvom o njegovi
perspektivnosti
• slaba turistična infrastruktura in
pomanjkanje sredstev za obnovo in
nadgradnjo, slabo vzdrževane tematske
poti
• premajhno število informacijskih točk, TIC
je odprt le med tednom, zaprt v
popoldanskem času
• pomanjkanje kadrov in znanja s področja
turizma, premalo zaposlenih
• premajhno številnih profesionalnih
ponudnikov, preveč ponudbe je vezane na
ljubiteljsko delo
• pomanjkanje tradicije turističnega
gospodarstva oziroma njena omejenost
na ozka območja
• slaba podpora pobudam s strani pristojnih
institucij, predolg odzivni čas, slaba
finančna podpora

30 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
specialitet • premalo povezovanja ponudnikov znotraj
regije
Priložnosti
Nevarnosti
• izgradnja hitre železnice skozi Zasavje
• obnova zasavske magistralne ceste,
gradnja povezave do Zidanega mostu,
izgradnja predora med Trbovljami in
Savinjsko dolino
• oživitev Medijskih toplic
• povečanje vlaganj v razvoj turizma v
Zasavju
• učinkovito koriščenje evropskih,
državnih in občinskih sredstev za
spodbujanje razvoja turizma
• gradnja hidroelektrarn na srednji Savi, ki
vključuje gradnjo kolesarskih in
kajakaških poti
• navezava kolesarskih, konjeniških in
pohodniških poti na poti v sosednjih
regijah in državah
• turistične agencije, ki bi v svojo ponudbo
vključile programe iz Zasavja
• nadaljevanje okoljske sanacije in
zniževanja stopnje onesnaženosti zraka
• globalni trend zanimanja za programe
industrijske dediščine, za zelene in
trajnostne turistične programe
• pripravljenost izstopajočih in uspešnih
posameznikov, da sodelujejo pri pripravi,
promociji in trženju turističnih
programov
• povezovanje s sosednjimi regijami in
skupno trženje na oddaljenih trgih
• zniževanje in odpravljanje birokratskih
ter zakonodajnih ovir
• nadaljevanje trenda urejanja kmetij in
uvajanja dopolnilnih dejavnosti, ki imajo
turistični potencial
• finančne spodbude za zaposlovanja v
turizmu
• finančna sredstva za omogočanje
delovanja podpornih institucij s področja
turizma in njihov razvoj
• neuresničen načrt izgradnje tretje
razvojne osi oziroma njen prostorski
odmik od Zasavja
• neuresničeni načrti pri gradnji potrebnih
cestnih povezav s sosednjimi območji
• visoka stopnja onesnaženosti zraka in
okolja v regiji ter gradnja novih virov
onesnaževanja
• večji nezakoniti posegi na varovanih
območjih
• rušenje stavb in objektov kulturne
dediščine v mestih in na podeželju
• ogrožanje populacije ogroženih rastlinskih
in živalskih vrst, zmanjševanje biološke
raznovrstnosti
• opuščanje kmetij in obdelovalnih
kmetijskih površin
• pomanjkanje javnih sredstev za naložbe v
turistično infrastrukturo, nenamenska
poraba teh sredstev
• pomanjkanje zasebnih sredstev in
nezainteresiranost vlagateljev za naložbe
v turistično infrastrukturo
• gospodarska kriza, zniževanje
življenjskega standarda in posledično
slabljenje turističnih tokov
• nezainteresiranost podpornih institucij za
razvoj turizma
• nezainteresiranost gospodarskih družb s
potenciali na področju industrijskega
turizma
• nezainteresiranost turističnih agencij za
zasavsko ponudbo
• močna konkurenca v sosednjih regijah in
državah in njen hiter razvoj
• zakonodajne ovire na prostorskem in
drugih področjih

3. Analiza prednosti in slabosti priložnosti in nevarnosti
31
Izsledki
opravljenih
anket

32 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
4. Izsledki
opravljenih anket
V pričujočem poglavju predstavljamo povzetke vsebinsko najpomembnejših vprašanj.
Podrobno analizo vprašalnika hrani Zasavska turistična organizacija, ki je raziskavo tudi izvedla.
V želji pridobiti čim več različnih mnenj in pogledov na razvoj turizma v Zasavju, smo analizam
statističnih podatkov, delavnicam in individualnim razgovorom dodali anketiranje. Anketni vprašalnik
je bil relativno kratek, zajemal je le šest vprašanj. Večina vprašanj je bila visoko strukturiranega tipa
(anketiranci so odgovarjali na vnaprej pripravljena vprašanja z obkroževanjem). V anketo smo
umestili tudi dve vprašanji nestrukturiranega tipa (anketiranci so odgovarjali z lastnimi besedami).
Uporabili smo analitični pristop, ki poudarja raziskovanje vzrokov pojavov ali procesov in ugotavlja
njihove medsebojne odvisnosti na kvantitativni in kvalitativni način.
V raziskavi so sodelovali predstavniki vseh treh zasavskih občin, mladinskih centrov, TIC
Zasavje, LAS Zasavje, javnih kulturnih in športni zavodov, turističnih, športnih, kulturnih in drugih
društev, gostinskih obratov, lastniki in upravljalci nastanitvenih zmogljivosti, turistični vodniki,
izdelovalci spominkov, predstavniki šol, kmetij, podjetij itd. Anketne vprašalnike smo poslali tudi
posameznikom izven Zasavja, ker smo želeli spoznati tudi večinski pogled na Zasavje od zunaj. Odzivi
so bili zelo pozitivni. Anketiranci so nam posredovali več zanimivih idej, ki bodo zagotovo pripomogle
h kvalitetnejšemu razvoju turizma v Zasavju. Prejeli smo 478 izpolnjenih anketnih vprašalnikov, ki
predstavljajo reprezentativni vzorec.
Naše izhodiščno vprašanje, ki smo si ga tudi sami zastavili že pred nekaj leti, se je glasilo: Ali
menite, da je Zasavje (že) zanimiva turistična destinacija?
Ali menite, da je Zasavje (že) zanimiva
turistična destinacija?
LAHKO POSTANE
52%
DA
39%
NE
9%

Izsledki opravljenih anket
33
Največ (52 %) vprašanih odgovorilo, da Zasavje lahko postane zanimiva turistična destinacija,
kar je zelo spodbudno. Malo manj kot polovica (39 %) vprašanih meni, da je Zasavje že zanimiva
turistična destinacija, le majhen delež (9 %) pa jih meni, da ni.
Pozitivno je predvsem stališče večine, da ima Zasavje potencial v turizmu, da so domačini
pripravljeni bolj aktivno sodelovati na tem področju in da bi potencialni turisti radi obiskali našo
regijo. Z analizo odgovorov smo prišli do dveh zelo pomembnih sklepov: da tako domačini kot tudi
ljudje od drugod vidijo potencial za razvoj turizma v Zasavju in da Zasavje lahko postane uspešna
turistična destinacija.
Zanimalo nas je, katere prednosti in slabosti Zasavja zaznavajo anketiranci, kakšen je položaj
območja v primerjavi s konkurenčnimi regijami.
Vprašani so kot največjo prednost opredelili ugodno lego, ki jo v Zasavju premalo
izkoriščamo. Lega v središču Slovenije in blizu središča avtocestnega križa omogoča lahko dostopnost
za obiskovalce iz celotne Slovenije, zato moramo to prednost v prihodnosti čim bolje izkoristiti.
Kot največjo slabost anketiranci navajajo slabo urejenost lokalnih cest ter slabo prometno
povezavo z južnim delom Slovenije. Lokalne ceste so za turizem zelo pomembne, saj v primeru
neurejenosti odvračajo obiskovalce od raziskovanja skritih kotičkov. Po mnenju anketirancev bi bilo
potrebno nekatere ceste obnoviti. Povezanost z južnim delom Slovenije pa ostaja slaba kljub izgradnji
avtocestnega križa.
V primerjavi z drugimi območji so po mnenju vprašanih največje prednosti zanimiva kulturna,
zgodovinska ter industrijska dediščina. Ključno sporočilo je: Ustvariti zgodbo, ki bo zanimiva tako za
obiskovalce kot tudi za prebivalce regije.
Odgovori na anketne vprašalnike so razkrili, da največ ljudi kot slabost regije dojema
stereotipe o umazanem ter onesnaženem območju. Stereotipi o umazani regiji so že stari in se le
počasi umikajo. Spreminjanje stereotipnih podob je dolgotrajen proces, ki terja veliko vložene
energije in pozitivnih predstavitev Zasavja. Ključna smernica je: Še več vlagati v promocijo.
Želeli smo izvedeti tudi, katere so slabosti turistične ponudbe. Po mnenju anketirancev sta to
predvsem nezadostna ponudba prenočišč ter slabo trženje obstoječih produktov. Idealno bi bilo, če
bi v Zasavju razvili ponudbo, ki bi lahko nudila prenočitev večjim skupinam obiskovalcev. gospodarski
smisel turizma je turista zadržati v kraju čim dlje časa, saj posledično na tem območju potroši več
denarja.
V anketnem vprašalniku nas je zanimalo, katero področje predstavlja največjo priložnost za
razvoj turistične ponudbe Zasavja. Največ anketirancev se je opredelilo za ponudbo lokalne kulinarike
ter zanimive prireditve, ki se odvijajo skozi celo leto. Ponudba lokalnih kulinaričnih specialitet je
prednost, ki je ne smemo zanemariti in jo moramo izboljševati ter dopolnjevati. Tudi veliko zanimivih
prireditev, ki privabljajo obiskovalce iz drugih koncev Slovenije, je potrebno ohranjati ter stalno
izboljševati njihovo kakovost.
V spodnjem grafu predstavljamo statistično analizo odgovorov, ki se nanašajo na priložnosti
za razvoj turizma v Zasavju. Posledično lahko predvidevamo, za katera področja turizma bo potrebno
v prihodnosti nameniti največ sredstev.

34 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
Na katerih področjih vidite priložnost za
razvoj turizma v Zasavju
Kongresni turizem
Verski turizem
Zdraviliški turizem
Kulinarični turizem
Prireditve in festivali
Športno-rekreacijski turizem
Podeželski turizem
Industrijski turizem
0 50 100 150 200 250 300
Anketiranci so na prvo mesto postavili športno-rekreacijski turizem, skoraj nihče med njimi pa
ne vidi priložnosti za razvoj kongresnega ter verskega turizma. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da
moramo razvijati pomembne veje turizma, ki sovpadajo s tradicijo naše regije. S strokovnega vidika
vidimo veliko priložnost v industrijskem in športno-rekreacijskem turizmu ter kulinariki. Kljub temu
ne smemo povsem zanemariti ostalih oblik turizma. Tudi verski turizem namreč vidimo kot dobro
priložnost (Zasavska Sv. gora, Nežina pot na Kum itd.). Razvoj zdraviliškega turizma je možen le z
vzpostavitvijo nočitvenega centra na Izlakah, medtem ko razvoj kongresnega turizma ni mogoč brez
palete visoko kvalitetnih hotelov.
Smernice razvoja turizma v Zasavju bodo temeljile predvsem na kombinaciji športnorekreacijskega
in industrijskega turizma, neokrnjenega podeželja ter kulinarike. S tem se ujemajo tudi
naši pogledi, le da mi na prvo mesto postavljamo industrijski turizem oziroma industrijsko dediščino.
Pomembno je tudi, da se določi tematsko vezana ponudba.
Na katero področje bi bilo potrebno
prednostno vlagati
Oblikovanje novih turističnih…
Izobraževanje turističnih ponudnikov
Trženje turistične ponudbe
Promocija turistične ponudbe
Nastanitvene kapacitete
0 50 100 150 200 250 300

Izsledki opravljenih anket
35
Na navedeno vprašanje so anketiranci odgovorili, da je najbolj smiselno vlagati v promocijo
turistične ponudbe. Ostali odgovori so dokaj izenačeni, nekoliko izstopata le še odgovora, da bi
morale imeti prednost naložbe v nastanitvene kapacitete ter trženje turistične ponudbe.
Na področju organiziranosti v turizmu, glede sodelovanja ter delovanja podpornih institucij
so se anketiranci strinjali, da je zelo pomembna skupna blagovna znamka V 3 krasne, bogata
turistična dejavnost ter ustanovitev krovne organizacije za razvoj turizma. Blagovna znamka V 3
krasne je prednost, ki jo je potrebno ohranjati ter nadgrajevati, pod njo je potrebno združevati
celotno turistično ponudbo Zasavja, saj le povezani lahko konkuriramo že tako močni konkurenci.
Kot največji slabosti na tem področju anketiranci dojemajo primanjkovanje sredstev za
uresničevanje idej in pobud ter šibko sodelovanje med ponudniki turističnih storitev. Problem, ki se
pojavlja v večini primerov, je pridobivanje sredstev, ki so omejena. Tudi naš cilj je pridobiti čim več
sredstev, kar bi omogočalo lažji razvoj turizma v regiji.
S pridobljenimi rezultati anketnih vprašalnikov smo zelo zadovoljni, predvsem nas veseli velik
odziv in veliko število izpolnjenih vprašalnikov. Razmišljanja vprašanih oziroma širše javnosti so
podobna začrtanim strokovnim usmeritvam, v določenih primerih pa so korektiv, ki ga bomo
upoštevali pri oblikovanju smernic razvoja turizma v Zasavju. Zavedamo se namreč, da je potrebno
turizem razvijati v skladu s pričakovanji, idejami in spodbudami iz lokalnega okolja, pri čemer ne
smemo zanemariti niti pripomb in priporočil s strani strokovnjakov izven Zasavja.
To potrjuje tudi analiza rezultatov anketnega vprašalnika, ki jo je na temo razvoja turizma v
povezavi z nevladnimi organizacijami izvedel Sklad dela Zasavje. Omenjena analiza je pokazala, da
tudi predstavniki nevladnih organizacij stremijo k pozitivnim usmeritvam nadaljnjega razvoja turizma
v Zasavju. V odgovorih so namreč izpostavili pomen izvajanja turistično-informacijskih dejavnosti,
zagotovitev trajnih in stabilnih finančnih virov, animiranje, ozaveščanje in informiranje prebivalstva o
pomenu turizma v regiji in nudenje informacij o ponudbi celotne destinacije V 3 krasne. Izsledki
analize kažejo tudi, da daje nevladni sektor velik pomen povezovanju (npr.: zasavska turistična zveza
kot vezni člen vseh enajstih turističnih društev Zasavja).
Še posebno veliko spodbudo dajejo razveseljujoči odgovori v smislu, da Zasavje lahko
postane zanimiva turistična destinacija, da naj smernice razvoja turizma temeljijo na kombinaciji
športno-rekreacijskega in industrijskega turizma, neokrnjenega podeželja ter kulinarike, da je zelo
pomembna skupna blagovna znamka V 3 krasne, bogata turistična dejavnost ter ustanovljena krovna
organizacija za razvoj turizma.

36 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
Primerjalna
analiza
konkurenčnih
destinacij

5. Primerjalna analiza konkurenčnih destinacij
37
5. Primerjalna analiza
konkurenčnih
destinacij
5.1 Metodologija dela
Analiza primerjalnih destinacij je bila v večini opravljena s presojo referenčnih spletnih strani
destinacij in njihovih strateških dokumentov. Glavni namen analize je ugotoviti primerljive in
konkurenčne prednosti okoliških turističnih destinacij v razmerju do zasavske ter identificirati možne
vsebine in načine sodelovanja s tremi najbližjimi turističnimi regijami.
V analizo smo vključili Savinjsko regijo, ki svoje turistične produkte združuje pod blagovno
znamko Dežela Celjska, destinacijo Srce Slovenije, ki zajema osrednji del Slovenije s središčem v Litiji,
ter destinacijo Posavje, ki združuje turistično ponudbo jugovzodnega dela države.
5.2 Predstavitev izbranih
destinacij ter povzetek
analize njihove turistične
ponudbe
5.2.1 Srce Slovenije
Tržna znamka Srce Slovenije združuje 12 občin, ki segajo od vzhoda Ljubljane do vznožja
kamniških Alp ter Posavja. Poleg občin Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija,
Lukovica, Mengeš, Moravče, Šmartno pri Litiji in Šentrupert tudi Radeče in Zagorje ob Savi.
Občini Zagorje ob Savi in Radeče se po podatkih strateških dokumentov litijskega razvojnega
centra uvrščata v destinacijo Srce Slovenije, v praksi pa se prva od leta 2009 umešča v blagovno
znamko V 3 krasne, druga pa od leta 2010 pod blagovno znamko Posavja. Razlog za teoretično
umeščenost omenjenih občin v dve različni destinaciji izvira predvsem iz dejstva, da se je
povezovanje turističnih ponudnikov pod znamko Srce Slovenije začelo nekaj let preden je vzniknila
ideja o Treh krasnih in posavski turistični destinaciji, hkrati pa je Srce Slovenije nekakšno nadaljevanje
neuspešnega poskusa oblikovati destinacijo Posavsko hribovje iz prvih let tega stoletja. Neobičajni
položaj hkrati dokazuje, kako nepomembne so statistično začrtane ali politično določene meje med
regijami in kako naravno je lahko povezovanje prek navideznih regijskih meja.
Zaradi velike raznolikosti posameznih občin destinacija Srce Slovenije razpolaga s številnimi
naravnimi, kulturnimi in drugimi znamenitostmi. Območje zajema več turistično neprepoznavnih
krajev in malo takšnih, ki so uspeh v turizmu že dosegli. Večji delež ponudbe je osredotočen na
podeželje in z njim povezane aktivnosti. V zadnjem letu Srce Slovenije postaja posebej prepoznavna

38 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
za ljubitelje potovanja z avtodomom (karavaning). Cilj destinacije je ob razdrobljeni ponudbi ustvariti
prepoznavno in konkurenčno turistično ponudbo na domačem trgu.
V destinaciji beležijo 2.427 ležišč v vseh kategorijah nastanitvenih obratov (podatek za leto
2012, SURS). Precejšen del ležišč imajo planinski domovi in drugi nastanitveni obrati (420 ležišč),
sledijo kampi, ki lahko nastanijo 400 oseb.
Območje ima veliko prehrambnih obratov, med katerimi je tudi nekaj bolj prepoznanih in
dobro obiskanih. Kakovost na področju gostinstva je zadovoljiva, prav takšen je tudi cenovni vidik.
Velik potencial za nadaljnji razvoj turistične destinacije predstavlja gastronomija z
geografskim poreklom ter lokalno in ekološko pridelana hrana. Poznani so manjši posamezni
produkti, ni pa še večjih integralnih turističnih proizvodov po katerih bi bila prepoznavna.
Zbrane občine svoje turistične produkte od leta 2008 dalje tržijo pod krovno blagovno
znamko Srce Slovenije, ki je nastala na pobudo Centra za razvoj Litija in njegovih partnerjev.
5.2.1 Posavje – polno priložnosti
Turistična destinacija Posavje predstavlja jugovzhodni del Slovenije ob spodnjem toku reke
Save. Vanjo se vključujejo turistični ponudniki iz šestih občin: Bistrice ob Sotli, Kostanjevice na Krki,
Krškega, Radeč, Brežic in Sevnice. Po površini se, podobno kot Zasavje, uvršča med najmanjše
destinacije v Sloveniji.
Posavje ponuja gostom kombinacijo številnih doživetij: od ponudbe termalnih centrov do
prepoznavnih kulinaričnih dogodkov, vinskih cest, pohodniških poti in turističnih produktov, ki
temeljijo na rokodelstvu in domači obrti.
V letu 2012 je destinacija imela nekaj več kot 5.000 ležišč, ki sodijo v različne nastanitvene
kategorije: hotelske, apartmajske, kamp nastanitve (SURS). Med turističnimi ponudniki izstopa
močno turistično središče Terme Čatež, ob tem pa obstajajo še številni manjši ponudniki, ki sodijo
med manj prepoznavne ponudnike Slovenije.
Destinacija razpolaga s številnimi kakovostnimi prehrambnimi obrati, kulinarična ponudba
ima tudi sicer velik pomen, saj je destinacija prepoznavna po vinu in hrani. Ponujajo številne dobro
obiskane kulinarične prireditve, vinske poti in repnice, ki so slovenska posebnost.
Destinacija že ima nekaj integriranih turističnih produktov, ki se redno nadgrajujejo z novimi,
ob tem pa nudi veliko število manjših produktov. Velik potencial predstavljajo vina ter avtohtona
kulinarika. Destinacija Posavje svoje turistične produkte od leta 2010 dalje trži pod krovno blagovno
znamko Posavje – polno priložnosti. Blagovno znamko je razvila Regionalna razvoja agencija Posavje.
5.2.3 Dežela Celjska
Destinacija Dežela Celjska spada med večje slovenske turistične destinacije, saj zajema 21
občin Savinjske statistične regije: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Prebold,
Polzela, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje,
Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec.
Območje velik del turističnega prometa ustvarja s termalnimi zdravilišči, ki jih je kar sedem:
Terme Dobrna, Terme Zreče, Termana Laško, Rimske Terme, Rogaška Slatina, Terme Olimia in

5. Primerjalna analiza konkurenčnih destinacij
39
Klimatsko zdravilišče Rogla. Dve med njimi, Laško in Rimske Terme, sta v neposredni bližini Zasavja.
Zdraviliško ponudbo dopolnjuje bogata naravna in kulturna dediščina, ki je izjemna predvsem zaradi
svoje raznolikosti.
Konec leta 2012 je destinacija Dežela Celjska ponujala 9.174 ležišč (vir podatkov: SURS).
Največ kakovostnih nastanitvenih kapacitet je v zdraviliščih, sledijo turistične in izletniške kmetije.
Regija ima vse kategorije nastanitvenih objektov, prevladujejo pa hoteli.
Poleg zdraviliškega turizma Dežela Celjska ponuja številne športno-rekreacijske in mestne
turistične produkte, dobro ima razvito ponudbo, vezano na podeželje, nadalje romarske in druge
tematske poti. Dobro turistično priložnost predstavlja še kulturna dediščina (arhitekturna,
naselbinska in umetnostna dediščina).
Destinacija ima okrog 170 prehrambnih obratov, med njimi zadovoljivo ponudbo kakovostnih
gostišč. Posebnost predstavljajo pojedine v avtentičnem grajskem vzdušju s postrežbo grajskih
kuharjev in grajskih spletičen (Grad Tabor Laško).
Vzhodni del regjije stavi na turistične produkte, ki temeljijo na kvalitetnih vinih in ponudbi
domače hrane, pomembni nosilci turističnega razvoja so turistične kmetije, ki dosegajo visoke
standarde kvalitete.
Dobre možnosti za nove turistične produkte predstavlja hmeljarska industrija (obiranje
hmelja), med uspešnejše produkte sodi ogled proizvodnje piva v Laškem.
Dežela Celjska ima v stalni ponudbi nekaj večjih, v širšem prostoru znanih prireditev (Pivo in
cvetje v Laškem, srednjeveški dnevi v Celju ...).
Krovno blagovno znamko Dežela Celjska je leta 2011 razvil Zavod Celeia, ki z znamko tudi
upravlja.
5.3 Ugotovitve analize izbranih
destinacij
Izbrane destinacije v svojih strategijah razvoja turizma izpostavljajo trajnostni turizem,
ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter podeželja, poudarjajo športno-rekreativne dejavnosti.
Vsebine so skladne z naravnanostjo razvoja zasavskega turizma. Ugotavljamo, da:
• ima Zasavje paleto turističnih produktov, ki bi jih bilo mogoče nadgraditi v skupne,
medregijske turistične produkte: kolesarske in pohodniške poti, kulinarični, športni,
in drugi dogodki, povezovanje doživetij na podeželju, oblikovanje tematskih poti, ki
temeljijo na skupni preteklosti ter osebnostih, ki so s svojim delom pustile poseben
pečat v naši in sosednjih regijah;
• destinacija V tri krasne ponuja nekaj povsem drugačnih, edinstvenih vsebin, ki bi jih
bilo moč povezati v zanimive, kontrastne turistične programe, in tako ustvariti dobro
konkurenčno prednost na širšem slovenskem turističnem trgu: industrijska dediščina
Zasavja v povezavi z obstoječo ponudbo ostalih treh regij.
Vse tri destinacije ob trenutno prešibki ponudbi spalnih kapacitet Zasavja predstavljajo edino
možnost za nastanitev potencialnih večdnevnih obiskovalcev Zasavja v neposredni bližini naše regije.
Zasavsko turistično ponudbo je moč povezati z vsemi tremi nam sosednjimi turističnimi
regijami. Z vsemi smo že vzpostavili stik in začeli pogovore o prihodnjem sodelovanju. Trenutno je

40 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
najresnejše partnerstvo z zahodnim delom Dežele Celjske. S predstavniki turističnega razvoja v
Laškem smo že pripravili osnutke prvih skupnih turističnih programov, ki povezujejo tukajšnjo
industrijsko in tamkajšnjo podeželsko ponudbo. S hotelom Rimske Terme snujemo posebno ponudbo
za njihove goste, večje skupine obiskovalcev Zasavja nastanimo v Laškem ali v Rimskih Termah. V
promocijske aktivnosti, ki so potekale pod znamko V tri krasne, se intenzivno vključuje gostišče s
hotelom Aqua Roma iz Rimskih Toplic.
Srce Slovenije in Posavje predstavljata potencialno dobrega strateškega partnerja za Zasavje.
Prve skupne korake pri povezovanju turistične ponudbe vidimo pri organizaciji skupnih kulinaričnih in
športnih dogodkov. Snov za zanimive medregijske produkte bi bilo moč črpati iz skupne naravne ter
zgodovinske dediščine: vse tri destinacije povezuje reka Sava, ki je še dokaj neizkoriščen potencial
(brodarstvo, rafting ...), povezovalno točko predstavlja najvišji zasavski vrh Kum (romanje, pohodi,
jahanje), vse tri regije so bile nekaj časa dom Janezu Vajkardu Valvazorju.
Na osnovi teh dognanj so smiselne naslednje nadaljnje aktivnosti:
• povezovanje lastne turistične ponudbe s ponudbo sosednjih turističnih destinacij,
• nadaljnje utrjevanje lastne identitete in prepoznavnosti pri posebnih, za Zasavje
specifičnih vsebinah,
• prilagajanje ponudbe znanim ciljnim skupinam.

5. Primerjalna analiza konkurenčnih destinacij
41
Trendi v
turizmu

42 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
6. Trendi v turizmu
6.1 Trendi v turizmu
Dojemanje potovanj se je v zadnjih letih močno spremenilo. Danes potovanja ne pojmujemo
več kot prestižno dobrino, temveč kot potrebo za doseganje prijetnejšega življenja. Različni kazalci
dokazujejo, da je turizem ena izmed najpomembnejših in najobsežnejših industrij 21. stoletja.
Turistične aktivnosti vplivajo na način življenja lokalnih skupnosti, njihovi vplivi so
ekonomsko-socialni, okoljski in povezovalni. Uspeh in napredek posameznih območij je pogojen z
notranjo povezanostjo, nujno je odlično poznavanje trga in ciljnih skupin, trženje mora biti
osredotočeno na gosta in razvoj ponudbe ter utemeljeno na načelih trajnostnega turizma, na
katerega se nanašajo trendi zelenega turizma.
Po podatkih Strategije razvoja slovenskega turizma 2012–2016 bo turistična in potovalna
industrija v prihodnosti trajnostno naravnana in odgovorna, poudarjeno bo prijazno sobivanje
prebivalcev z živalstvom in rastlinstvom ter stremljenje k ohranjanju identitete, kulture, drugačnosti
in edinstvenosti.
V ospredju bodo naslednje vrste dopustovanja:
• ''Globoka potovanja ali potovanja z razlogom'' (kaj gostje želijo, pričakujejo,
potrebujejo od potovanja, kaj lahko vzajemno povrnemo destinaciji in lokalnemu
prebivalstvu).
• Zaradi naraščanja stroškov bodo na pomenu ponovno pridobila »počasna potovanja«
(vlak, čoln, ladja, kolesa in peš).
• Zaradi manj potovanj v bolj oddaljene destinacije bo vse več ''geo-lokalnih'' potovanj.
Pričakovana je hitrejša rast kontinentalnih in počasnejša rast medkontinentalnih
potovanj.
• Trend ''nazaj k naravi'' in povečevanje povpraševanja po ekoloških turističnih
proizvodih.
• Ponovno pridobivanje pomena nematerialnih vrednosti ki so že veljale za izgubljene.
Tako kot nam je vse bolj pomembna skrb za okolje, je pomembno tudi zdravje, zato je vedno
več povpraševanja po zdravju ''varnih'' destinacijah, aktivnih počitnicah ter wellness programih.
Počitnice so tudi vedno bolj načrtovane: kaj bomo počeli, kaj si bomo ogledali, katere animacijske
aktivnosti so na voljo. Potovanja bodo cenejša, krajša, vendar intenzivnejša. Skladno z večanjem
povprečne stopnje izobrazbe se povečuje zanimanje za umetnost, kulturo, zgodovino, dodatno
izobraževanje, duhovnost. Potovanja so vedno bolj specializirana in izobraževalno naravnana, saj
obiskovalci želijo spoznati kraj, običaje, kulturo in ljudi. Počitnice niso zgolj potrošnja, temveč vse bolj
tudi investicija v novo znanje. Zato je vedno bolj pomembna segmentacija, zaradi katere se poveča
priložnost za manjše in srednje velike turistične ter gostinske ponudnike, ki ponujajo kakovostne
storitve.
Način življenja se predvsem v zahodni družbi precej spreminja. To vpliva na zaznave turista,
njegove osebne potrebe in obnašanje, raste povpraševanje po manjših nastanitvenih objektih, upada
povpraševanja po vodenih potovanjih, več je zanimanja za individualno turistično ponudbo.

Trendi v turizmu
43
Mobilnost in družbeni mediji so ena ključnih potreb turistične industrije. Že danes se veliko rezervacij
opravi preko spletnega omrežja, v prihodnjih letih se bo uporaba socialnih medijev in pametnih
telefonov kot vira informacij ali pomoči pri pripravi konkretnih načrtov potovanj še povečala.
Mobilnost Indijcev in Kitajcev bo v prihodnosti doživela razcvet, kar bo vodilo do novih sprememb na
trgu. V porastu bodo potovalni forumi in deljenje izkušenj s strani potrošnikov, kar bo spodbudilo
demokratizacijo potovanj.
6.2 Trendi povpraševanja na
svetovnem in evropskem
turističnem trgu
Turizem se razvija tam, kjer je dobro razvita gospodarska dejavnost. Po podatkih Svetovne
turistične organizacije (UNWTO) v prihodnosti temu ne bo več tako, saj bo turistično povpraševanje
naraščalo predvsem na razvijajočih se trgih. Največja stopnja rasti se napoveduje v azijski regiji in na
Pacifiku, kjer bo med petimi in šestimi odstotki, na svetovni ravni pa se bo po napovedih iz aprila
2013 gibala med tremi in štirimi odstotki. Evropski in severnoameriški turistični trgi bodo ostali v fazi
konsolidacije z zmernimi oziroma manjšimi stopnjami rasti. Tovrstne spremembe je zaznati tudi v
mednarodni turistični potrošnji.
Oddih in počitnic so v letu 2012 predstavljali več kot polovico vseh potovanj (52 % oz. 536
milijonov prihodov). Stagnacija v tem segmentu je posledica padca povpraševanja »sončnih
počitnicah«, ki predstavljajo dominanten del evropskega trga. Drugi razlogi za potovanje so poslovni
in izobraževalni (14 %), obisk prijateljev, sorodnikov, verski nameni, zdravstveni turizem (27 %),
preostalih sedem odstotkov je uvrščenih v kategorijo nedoločeni namen potovanja.
Dolgoročne napovedi UNWTO v obdobju do leta 2030 prikazujejo naslednje trende razvoja
turistične industrije na globalnem trgu:
• ''Rožnati oziroma gay turizem''. To je eden od trendov, ki počasi postaja prepoznaven
med ljudmi in organizatorji potovanj. Ti turisti predstavljajo pomemben ciljni
segment, saj gre za ljudi, ki so pogosto dobro situirani, so ljubitelji potovanj,
nakupovanj, umetnosti.
• Dostopni turizem ali „turizem za vse'' je dandanes razširjena dejavnost, katere glavni
namen je, da lahko vsak posameznik, ne glede na fizične ali psihične ovire, koristi vse
turistične storitve, ki so na voljo (npr. invalidom prijazne destinacije). Dostopni
turizem ne predstavlja novih turističnih produktov, temveč obstoječe storitve
prilagaja glede na potrebe ciljne skupine.
Podatki Svetovne turistične organizacije za leto 2012 kažejo, da je bilo v svetovnem merilu
zabeleženih 1.035 milijonov prihodov turistov, kar predstavlja 3.8-% rast v primerjavi z letom 2011.
Največjo rast med regijami sta dosegla Azija in Pacifik s 7-% povečanjem. Na prvem mestu je še
vedno Evropa s 535 milijoni (51 %).

44 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
6.3 Slovenski turizem v številkah
Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v turističnih nastanitvenih objektih v letu 2012
zabeleženih največ prihodov in prenočitev doslej. Evidentiranih je bilo 3.297.556 prihodov turistov,
kar je 3 % več kot prejšnje leto. Povečale so se predvsem prenočitve tujih turistov (za 6 odstotnih
točk). Ekonomsko stanje in družbeno-politične razmere v Sloveniji vplivajo na število domačih gostov,
katerih prihodi so se zmanjšali za 3 %, prenočitve pa za 5 %.
Povprečna doba bivanja v letu 2012 je znašala 2,9 dni (pri tujih turistih 2,7 in pri domačih
3,3). Med turističnimi prenočitvami je bilo v letu 2012 skoraj dve tretjini tujih prenočitev (61 %), kar
je za 3 odstotne točke več v primerjavi z letom 2011. Od tega so največ prenočitev prispevali turisti iz
Italije (17 %), sledijo pa jim Avstrijci in Nemci (oboji po 12 %).
V letu 2012 je bilo v Sloveniji na voljo več kot 43.000 sob ali apartmajev s skoraj 122.000
ležišči. V hotelih je bilo na voljo 34 % vseh turističnih ležišč, tam je bilo ustvarjenih 61 % vseh
prenočitev (od tega so dve tretjini prenočitev ustvarili tuji turisti). V kampih je bilo 14 % vseh
prenočitev (odstotna točka več kot v letu 2011). Povečanje prenočitev v letu 2012 glede na leto 2011
je bilo zabeleženo tudi v mladinskih hotelih (za 29 %), na turističnih kmetijah z nastanitvijo (za 16 %)
in v zasebnih sobah, apartmajih in hišah (za 13 %).
Zasavje s 157 sobami in 517 ležišči za turiste predstavlja manj kot 0,4 % vseh sob Slovenije in
manj kot 0,5 % vseh ležišč Slovenije, kar ponovno dokazuje, da so investicije v namestitvene
kapacitete ena od ključnih nalog zasavskega turizma.
6.4 Aktualni trendi na slovenskem
turističnem trgu
Trendi rasti v slovenskem turizmu se spremljajo predvsem skozi prizmo razvoja integralnih
turističnih produktov oz. storitev, katerih vrh naj bi v prihodnosti predstavljali:
• doživetja v naravi in ekološko naravnani turistični proizvodi (podeželski turizem, naravni
parki, ekoturizem oz. zeleni turizem, kampiranje, potovanje z vlaki, kolesi …),
• zdravje in dobro počutje (zdraviliška ponudba, wellness, medicinski turizem),
• krajše, aktivnejše počitnice s čim več užitki v minimalnem času (smučanje, pohodništvo,
kolesarjenje …),
• razvoj gastronomskih turističnih produktov,
• kultura (festivali, športne prireditve),
• poslovni turizem,
• zabaviščni turizem in igralništvo,
• križarjenja.

Trendi v turizmu
45
6.5 Aktualni turistični trendi in
Zasavje
Ključni razvojni in marketinški faktorji, ki že vplivajo in bodo še vplivali na razvoj turističnega
trga v Zasavju, se nanašajo predvsem na demografske in kulturne spremembe v regiji, gospodarsko
stanje ter spremenjen način življenja. Le-ta ne bo več izhajal zgolj iz industrijske usmerjenosti, temveč
bo bolj podjetniško in trajnostno naravnan. Pri tem bo imela pomembno vlogo turistična dejavnost,
saj bo gradila novo identiteto regije.
S trajnostnim razvojem Zasavja razumemo ohranitev obstoječe kulturne dediščine in
varovanje naravnega okolja. Z razvojem turistične dejavnosti se bo dvignila tudi raven kakovosti
življenja v celotnem okolju.
Napredek v turistični panogi je pogojen z večjo povezanostjo ponudnikov in organizatorjev
turistične ponudbe, odličnim poznavanjem trga in usmerjanjem v ciljne skupine. Pomembno vlogo bo
imelo trženje in jasno sporočanje »prave novice«, ki mora biti osredotočena na končnega uporabnika
ali gosta. To bo mogoče doseči le s kakovostno turistično ponudbo, ki bo razvita za primerno ciljno
skupino in bo temeljila na avtentičnosti in načelih trajnostnega razvoja turizma.
Trendi rasti v slovenskem turizmu se ujemajo z vizijo ter načrti razvoja turizma v Zasavju, ki
bo ponudbo gradil na treh vsebinski sklopih:
• kulturni turizem s poudarkom na razvoju industrijske dediščine in kulinarike,
• turizem na podeželju ter
• športni turizem.
Med navedenimi svetovnimi in slovenskimi turističnimi trendi so za našo regijo aktualni vsi z
izjemo zabaviščnega turizma ter križarjenja. Na dolg rok ne izključujemo možnosti razvoja turističnih
produktov, namenjenih ozkim ciljnim skupinam, kot so na primer udeleženci križarjenj, ki
povprašujejo po luksuzni ponudbi.
Trendi, ki jih turistična stroka napoveduje kot tiste, ki bodo znatno vplivali na turistično
povpraševanje (in s tem na oblikovanje turistične ponudbe Zasavja), so:
• Cenejše, krajše, doživljajske in intenzivnejše počitnice. Pričakuje se, da bodo
potovanja v prihodnosti cenejša in krajša, a intenzivnejša. Več potovanj bo bliže
domu (ustrezna lokacija regije, relativno dobra cestna in železniška povezava, bližina
avtoceste, bližina letališč …).
• Specializirana in izobraževalno naravnana potovanja, na katerih se bodo obiskovalci
poleg počitka vključili v vsakdanje življenje domačinov, spoznavanja novih običajev,
kulture ...
• Rast individualnih potovanj, potovanj družin, poslovnih gostov, športnikov in
adrenalinskih navdušencev …
• Večja vrednost za manj denarja. Turisti bodo za manj denarja pričakovali večjo
vrednost, kar pomeni, da mora destinacija nastopiti na trgu z dobrimi in avtentičnimi
turističnimi produkti, ki bodo odražali avtohtonost, identiteto in kvaliteto.

46 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
• Zaradi vedno večje ozaveščenosti in izobrazbe prebivalstva o varovanju okolja in
pomena varnosti v svetu bodo vedno bolj privlačne čiste, urejene in varne
destinacije.
• Poslovni turizem (ob optmistični predpostavki, da je zasavsko gospodarsko doseglo
dno) si bo v prihodnjih letih opomogel.
• Trend »nazaj k naravi« in povečevanje zanimanja za podeželje, naravna bogastva in
avtohtone živalske ter rastlinske vrste, povpraševanje po ekoloških turističnih
proizvodih.
• Festivali in prireditve (po ena večja prireditev v vsakem letnem času).
• Kultura, šport in rekreacija.
• Razvoj gastronomskih turističnih produktov (avtohtona kuhinja in ponudba vseh vrst
hrane in pijače, ki izhajajo iz lokalne pridelave).

Trendi v turizmu
47
Strategije za
razvoj turizma
v Sloveniji

48 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
7. Strategije za
razvoj turizma v
Sloveniji
To poglavje je povzema ključne ugotovitve strategije, ki je bila zasnovana za celotno območje
Slovenije za obdobje od leta 2012 do 2016. Najprej je povzetek razvoja slovenskega turizma do leta
2012, sledijo pomembna dejstva in smernice, ki jih navaja aktualni nacionalni strateški dokument, v
tretjem delu so predstavljena prednostna področja razvoja turizma v Sloveniji od leta 2012 pa do
2016.
7.1 Razvoj turizma na ravni Slovenije
od osamosvojitve do 2012
Po osamosvojitvi je morala Slovenija znova začrtati svojo pot razvoja turizma. Slovenija se je
odločila, da bo za razliko od večine sosednjih evropskih držav in držav v tranziciji, ki so bile zelo
naklonjene tujim investicijam, turizem razvijala predvsem z lastnim kapitalom. Ena ključnih odločitev,
ki se kaže za pravilno, je bila, da ne bo razvijala množičnega turizma, ampak gradila na avtohtonosti,
domačnosti in zelenem turizmu. Usmerjenost v individualni turizem je bila ključna za oblikovanje
smernic razvoja turizma.
Tržna znamka, pod katero Slovenija zdaj nastopa na svetovnem trgu je I FEEL SLOVENIA.
Znamka želi sporočiti, da smo destinacija, ki je znana po gostoljubnosti, zelenem turizmu, aktivnih
počitnicah, športu ter rekreaciji, po pestrosti ponudbe na relativno majhnem prostoru in pristopu do
gosta s ponudbo po njegovi meri.
7.2 Strategija razvoja turizma v
Sloveniji od 2012 do 2016
Strategija razvoja slovenskega turizma od 2012 do 2016 napoveduje, da bo turizem postal
vodilna dejavnost v slovenskem gospodarstvu, ki bo pripomogla k boljšemu razvoju Slovenije,
zmanjševanju stopnje brezposelnosti, povečevanju BDP in drugim pozitivnim trendom, ki naj bi bili
povezani s trajnostnim razvojem turizma na slovenskih tleh. Turizem naj bi postal eden izmed
pomembnejših spodbujevalcev kakovosti življenja in blaginje v Sloveniji.
Globalna recesija je pustila svoj pečat na turističnem področju, vendar kljub temu beležimo
vsakoleten rast prihodov turistov v Slovenijo. Glede na analizo podatkov o turizmu, ki je bila povzeta
po World Trevel & Tourism Council iz leta 2012, je turizem v letu 2011 prispeval 12,9 % v slovenski

Strategije za razvoj turizma v Sloveniji
49
BDP. Napoved za leto 2022 govori o 12,4-% doprinosu v BDP. Število zaposlitev, neposredno
povezanih s turizmom, se bo od leta 2011 do 2022 povečalo.
Strategije, ki jim pri razvoju turizma za obdobje od 2012 do 2016 sledi Slovenija, delimo na
dve ravni:
Temeljna strategija.
Temeljni cilj do leta 2012 je bil doseči v strategiji zastavljene cilje in usmeritve. Do leta 2016
pa bo velika pozornost namenjena dobremu trženju, promociji Slovenije kot turistične destinacije ter
ustvarjanju boljšega poslovnega okolja za razvoj turizma. Ključne aktivnosti bodo:
• krepitev povezovanja in sodelovanja pri skupnem načrtovanju,
• oblikovanje in trženje slovenskega turizma na vseh ravneh (lokalna regionalna,
državna raven),
• krepitev odličnosti na vseh področjih in na vseh ravneh slovenskega turizma.
V strateškem obdobju do 2011 je bilo veliko sredstev namenjenih za razvoj, obnovo ter
izboljšanje infrastrukture. To je zelo pripomoglo k hitremu razvoju turizma v kakovostnem in tudi
kvantitativnem smislu: izboljšana je bila infrastruktura na področju wellnesa in smučarskih
zmogljivosti, v turizmu so se odprla nova delovna mesta.
V strateškem obdobju do leta 2016 bo Slovenija spodbujala predvsem zasebne in javne
naložbe; večji poudarek bo na javni turistični infrastrukturi, ki bo ustvarjala dodatno turistično
ponudbo in omogočala hitrejši razvoj posameznih turističnih destinacij.
Poslovna strategija
Slovenija se je odločila za razvijanje strategije tržne niše oziroma tržne praznine. Nadaljevala
bo s segmentacijo trgov, ki jo določa turistična ponudba pri ciljnem turistu, specializacijo ponudbe ter
razpršitvijo trgov. Za uresničevanje poslovne strategije so potrebne dejavnosti z različnih razvojnih
področij:
• nadaljnji razvoj destinacij,
• stalno zbiranje informacij o turistih in njihova uporaba pri nadaljnjem poslovanju,
• skrb za kakovost,
• skrb za zaposlene.
Po strategiji razvoja slovenskega turizma za obdobje 2012-2016 naj bi Slovenija vzpostavila
ravni organiziranosti turistične destinacije, ki so razdeljene na državno, regionalno ter lokalno raven,
ki imajo vsaka svojo vlogo pri zgodbi trajnostnega razvoja turizma na Slovenskem. Državna raven ima
promocijsko, distribucijsko in razvojno vlogo, regionalna in lokalna raven pa imata poleg omenjenih
še operativno vlogo. Takšna strategija se je odrazila tudi v ustanovitvi Regionalnih destinacijskih
organizacij in zanje namenjenih sredstvih.

50 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
7.3 Prednostna področja razvoja
turizma v Zasavju
Zasavje je še v pionirski fazi razvoja turizma. V preteklosti je območje privabljalo predvsem
obiskovalce, katerih motivi so bili povezani z rudarstvom in industrijo, na drugi strani pa tudi
izletnike, ki so jih zanimali predvsem zasavski vrhovi in termalno kopališče Medijske toplice.
Ob industrijskem zatonu je turistična dejavnost ena izmed priložnosti za nadaljnji razvoj
regije. Opravljene ankete in razgovori kažejo, da je takšno mnenje vse bolj prevladujoče tako v regiji
kot izven nje. Velika konkurenčna prednost bi lahko bila, da je turistično Zasavje relativno nepoznano
in lahko zato nudi »še nepoznana« doživetja.
Temeljna področja usmeritve zasavskega turizma bodo skladna z usmeritvami Slovenije:
• aktivne počitnice,
• šport in rekreacija (predvsem pohodništvo, kolesarjenje in adrenalinski športi),
• doživetja v naravi,
• doživetje na podeželju (turistične in izletniške kmetije),
• zavarovana območja narave (Natura 2000),
• gastronomija (avtohtone jedi, festivali, dobra ponudba zasavskih jedi),
• kultura – predvsem industrijski turizem in kulturni festivali,
• mladinski turizem (hostel, mladinski centri),
• zdravje in dobro počutje (oživitev Medijskih toplic).
Pogojna področja usmeritve zasavskega turizma so:
• ribolovni turizem (odvisno od razvoja in opredelitev okrog Save),
• udeleženci križarjenj.
Neaktualna področja usmeritve zasavskega turizma so:
• zabaviščni turizem in igralništvo,
• golfski turizem.
Temeljni cilji, ki si jih je zastavilo Zasavje, so povezati lokalne in regionalne akterje, povezane
s turizmom, dober marketinški pristop in trženje, promocija regije kot nove turistične destinacije,
ustvarjanje boljšega poslovnega okolja za razvoj turizma, ki bo dolgoročno naravnano na dvig BDP in
ustvarjanje novih delovnih mest na področju turistične panoge.

Strategije za razvoj turizma v Sloveniji
51
Strategije za
razvoj turizma
na nivoju
regije

52 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
8. Strategije za razvoj
turizma na nivoju
regije
8.1 Strategija razvoja turizma v
Zasavju do 2020
S Strategijo razvoja turizma v Zasavju do 2020 identificiramo razvojne možnosti, ki bodo
določale obseg in intenzivnost razvoja turistične dejavnosti v regiji. Posamezni vidiki razvoja turizma
so bili že leta 2012 opredeljeni v Strategiji trženja turistične destinacije Zasavje, ki je še vedno
aktualna.
Turizem v Zasavju nima dolge tradicije, a je kljub temu moč najti številne zametke, ki
predstavljajo začetne korake pri ustvarjanju pogojev za razvoj Zasavja kot zanimive turistične
destinacije. Za zagotavljanje dejanskih podatkov ter predvsem za identifikacijo potreb pri razvoju
turizma v Zasavju smo motivirali ponudnike iz zasebnega in javnega sektorja, nevladne organizacije
ter ostale akterje s tega in vsebinsko dopolnjujočih se področij. Na podlagi Strategije trženja
turistične destinacije Zasavje smo kot najpomembnejši cilj opredelili pripravo osnov in nadgradnjo
posameznih produktov za pospeševanje razvoja turistične dejavnosti in umestitev Zasavja na
turistični zemljevid Slovenije.
Turizem v Zasavju se lahko uspešno razvija v okviru prepoznavanja lastne identitete in
posebnosti, značilnih za regijo in prebivalce Zasavja. V Strategiji razvoja turizma v Zasavju do 2020
želimo to doseči s prepoznavanjem turizma kot perspektivne panoge in z vključevanjem širokega
kroga različnih dejavnikov, ki jim bomo zagotovili dobre možnosti za nadaljnji razvoj. Vseskozi si
bomo prizadevali za pospešeni razvoj turizma, ki bo v bodoče prispeval h kakovostnemu in
trajnostnemu razvoju celotnega območja, kar velja za Zasavčane in za obiskovalce od drugod.
8.1.1 Temeljna strategija
Temeljna strategija je načrt za upravljanje s celotno destinacijo. Določa, kakšne strateške cilje
bo potrebno doseči in kako izvajati posamezne aktivnosti za dosego teh ciljev.
Temeljna strategija določa:
• na kakšen način se bo turistična destinacija Zasavje razvijala,
• s katerimi aktivnostmi se bo turistična destinacija Zasavje ukvarjala,
• na katerih trgih bo turistična destinacija Zasavje dejavna.
Kot temeljno strategijo razvoja turizma v Zasavju do 2020 smo izbrali strategijo notranje
organske rasti, saj je turizem na tem območju šele v začetni fazi razvoja turističnih produktov. Hkrati
je učinkovita notranja rast destinacije predpogoj za učinkovito zunanjo rast. Notranja rast je običajen
pojav v začetnih stopnjah razvoja, ko destinacije vstopajo na trg in razvijajo nove proizvode.

8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije
53
Temeljna strategija bo v časovnem obdobju do leta 2020 temeljila na spodaj navedenih
strateških razvojnih ciljih Zasavja, ki bodo omogočili rast Zasavje kot turistične destinacije.
8.1.1.1 Definiranje objektov, programov in storitev, na podlagi katerih bo mogoče razvijati
turizem
Dodatna vlaganja bodo potrebna tako v osnovno infrastrukturo (komunalna oprema,
vodovod, cestna ureditev itd.) kot v turistično infrastrukturo (hoteli, turistične kmetije, avtokampi,
športna igrišča, parki itd.). Potrebno bo dosledno izvajanje oblikovanih turističnih programov
(Pustolovsko Zasavje, Učne poti, Potep po Zasavju, Industrijsko Zasavje) in pripadajočih storitev ter
razvoj novih privlačnih turističnih programov. Takšni so npr. podeželski programi z različnimi
tematskimi sklopi, ki so namenjeni posebnim ciljnim skupinam in katerih vsebina se prilagaja
njihovim interesom, ali industrijska in rudarska dediščina, po kateri je regija znana v širši javnosti,
tradicionalna zasavska kulinarika, spominki, nadalje kulturni turizem s kakovostnimi športnimi in
kulturnimi prireditvami v kombinaciji s prepoznavno kulinariko. Omenjene dejavnike, ki so na prvi
pogled v izrazitem nasprotju, želimo prikazati kot preplet harmonije med težko industrijsko
preteklostjo in dediščino ter neokrnjeno naravo in podeželjem.
8.1.1.2 Priprava osnov za pospeševanje razvoja turistične dejavnosti v Zasavju
Razvoj različnih gospodarskih dejavnosti, sociološki in prostorski razvoj ter ohranjanje
naravne in kulturne dediščine imajo močan vpliv na pospeševanje razvoja turističnih dejavnosti v
Zasavju. Turizem je lahko pomemben dejavnik gospodarskega razvoja Zasavja, zato so nujne
nadaljnje investicije v turistične produkte in infrastrukturo. Nujno potrebna so vlaganja v izboljšanje
kvalitete prenočitvenih zmogljivosti ter povečanje njihovega števila. Ključen usmerjevalec
pospeševanja razvoja turistične dejavnosti v Zasavju je ravno Strategija razvoja turizma v Zasavju do
2020, ki bo služila kot osnova za oblikovanje strateških smernic pri usmeritvi turizma.
8.1.1.3 Razvoj turizma v sklopu krovne organizacije in njenih partnerjev
V sklopu krovne organizacije je potrebno posebno pozornost nameniti razvojnim,
izobraževalnim, raziskovalnim in trženjskim nalogam. Nujno je povezovanje ponudnikov, podjetnikov
in podjetij z občinami, državnimi in drugimi institucijami. Nadgraditi je potrebno sodelovanje z
gostinski obrati, društvi, TIC, mladinskimi centri, turističnimi vodniki, izdelovalci spominkov, šolami,
kmetijami, zavodi itd. Pomembno je tudi povezovanje zasavskih turističnih potencialov s potenciali v
drugih slovenskih regijah in v naslednjem koraku z evropskim prostorom.
8.1.1.4 Trajnostne smernice razvoja turizma v Zasavju
Zasavje ni primerno za razvoj in trženje množičnega turizma, saj nima ustrezne infrastrukture
(npr. nastanitvenih kapacitet) in naravnih danosti (npr. bližina morja), možen pa je razvoj turizma, ki
temelji na ponudbi za specifične ciljne skupine. Poleg prehodnih gostov je lahko Zasavje primerno
predvsem za iskalce neznanega in drugačnega. Pozicioniranje ponudbe turistične destinacije Zasavje
mora temeljiti na naravnih danostih, dobri lokaciji, prireditvah, destinaciji s pestro kulinarično
ponudbo zasavskih jedi, rudarsko‐industrijski dediščini, podeželju in kulturnem turizmu. Aktivnosti je
potrebno iz razvojno usmerjenih preusmeriti v bolj tržno naravnane, vzpostaviti je treba tržne
produkte, povečati prenočitvene kapacitete, umestiti nove ponudnike, povečati kakovost proizvodov
in storitev itd.

54 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
8.1.1.5 Umestitev Zasavja na turistični zemljevid Slovenije
Turizem se lahko v Zasavju uspešno razvija v okviru prepoznavanja lastne identitete in
posebnosti, značilnih za regijo in prebivalce Zasavja. Turizem je treba prepoznati kot perspektivno
panogo, temelječo na rudarsko‐industrijski dediščini, podeželju in kulturnemu turizmu, vanjo je
potrebno vključiti širok krog različnih dejavnikov (naravna in kulturna dediščina, kmetije, kulinarika,
šport, prireditve itd.), ki imajo dobre možnosti za nadaljnji razvoj. Pospešeni razvoj turizma lahko v
bodoče prispeva h kakovostnemu in trajnostnemu razvoju celotnega Zasavja.
8.1.1.6 Nadgradnja krovne destinacijske blagovne znamke V 3 krasne
Krovna destinacijska blagovna znamka V 3 krasne opredeljuje in povezuje vrednote
destinacije in ljudi, ki oblikujejo njeno identiteto ter pripomorejo k uspešnejšemu turističnemu
razvoju, promociji in gospodarstvu. Ponudniki se morajo poistovetiti s turističnimi programi in
produkti ter z blagovno znamko, temelječo na konkurenčnih prednostih Zasavja. Ob podelitvi
blagovne znamke je potrebno ponudnike seznaniti z nujnostjo nadgrajevanja njihove ponudbe.
8.1.1.7 Vlaganje sredstev v promocijske aktivnosti in krepitev odnosa z mediji
Potrebno je nadaljevati s promocijskimi aktivnostmi za večanje prepoznavnosti Zasavja v
širšem okolju, za spodkopavanje stereotipov o umazani regiji, za spodbujanje turizma in dvig
kakovosti življenja v regiji, za izboljševanje pretoka informacij znotraj regije in za krepitev družbenega
dialoga. Nadaljevati je potrebno s poenotenim predstavljanjem Zasavja na sejmih in promocijskih
dogodkih doma in v tujini. Vseskozi je potrebno nadgrajevati spletno stran www.v3krasne.si in
spletno trgovino s spominki. Nove turistične produkte je treba promovirati s predstavitvenimi članki v
oglaševalskih revijah, pripravljati sporočila za medije in ohranjati doslej odlične stike z mediji.
Pri vzpostavljanju temeljne strategije smo upoštevali:
• smernice za razvoj lokalnih okolij, ki jih določajo vse tri občine,
• nadgradnjo smernic, začrtanih v Operativnem programu razvoja turizma v Zasavju do
leta 2013,
• nadgradnjo smernic, začrtanih v Strategiji trženja turistične destinacije Zasavje,
• smernice, ki jih določa Regionalni razvojni program zasavske regije 2014-2020,
• smernice, ki jih postavlja Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016,
• obstoječe stanje turistične dejavnosti v regiji Zasavje,
• razvojne trende v primerljivih, sodobnih turističnih destinacijah.
8.1.2 Poslovna strategija
Temeljni razlog za želeno nadpovprečno dolgoročno uspešnost turistične dejavnosti v Zasavju
je doseganje konkurenčnih prednosti, ki jih je moč doseči z navedenimi poslovnimi strategijami:
• strategija stroškovnega vodstva,
• strategija diferenciacije storitev, produktov in programov,
• strategija razvijanja tržne niše ali tržne praznine.

8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije
55
Tabela: Primerjava poslovnih strategij
Strategija stroškovnega
vodstva (S1)
Strategija diferenciacije
storitev, produktov in
programov (S2)
Dejavniki velik obseg prodaje vrhunske storitve, produkti
in programi
Posledica
ekonomija obsega
nove tehnologije
visoka produktivnost
nizki stroški inputov
nizki stroški distribucije
nizki stroški lokacije
cena enaka konkurenci ali
nižja
oglaševanje/promocija
branding
kanali distribucije
različne lokacije
skrb za gosta
tehnologija
dovoljenje/regulativa
cena enaka konkurenci ali
višja
Strategija razvijanja tržne
niše ali praznine
Izbran dejavnik (S1 ali S2),
odvisno od
segmenta
identificirati segmente in
potrebe porabnikov
sprejemljiva kakovost nadstandardna kakovost izbor S1 ali S2 za
segment
oglaševanje za velik obseg
prodaje
oglaševanje za manjši obseg
prodaje
Cilj biti nizkocenovni ponudnik možnost prodaje po
premijskih cenah
eno ali drugo na
določenih segmentih
Uporaba cenovna občutljivost manjša cenovna občutljivost za ponudnike, ki niso
dovolj veliki za celoten trg
vstop na trg nekaj časa že na trgu ponudnik ima posebne
veščine
Temeljno strategijo notranje organske rasti bomo, odvisno od posameznih segmentov,
uresničevali s kombinacijo vseh treh poslovnih strategij. Ukrepi in aktivnosti za uresničitev temeljnih
strateških usmeritev so opredeljeni na treh ključnih področjih razvoja turizma v Zasavju: večje
konkurenčnosti turistične ponudbe Zasavja, promocije in trženja zasavske turistične ponudbe pod
blagovno znamko V 3 krasne, ugodnega poslovnega okolja za razvoj turizma v Zasavju.
8.2 Ravni organiziranosti
Organiziranost zasavskega turizma mora temeljiti na načelih javno-zasebnega partnerstva v
sodelovanju s civilno družbo ter drugimi delujočimi subjekti na področju turizma, kot so gostinski
obrati, društva, TIC, mladinski centri, turistični vodniki, izdelovalci spominkov, šole, kmetije, zavodi,
turistične agencije itd. Sodobni organizacijski koncepti temeljijo na svobodnem interesnem
povezovanju ponudnikov turističnih storitev in drugih vpletenih, ki skupaj razvijajo, oblikujejo in tržijo
turistično ponudbo zasavske regije. Na ta način namreč lahko organizirano delujemo za takšen razvoj
turistične destinacije Zasavje, ki bo temeljil na povezovanju in sodelovanju vseh ponudnikov. Tako
bomo dosegli temeljni pogoj za zagotavljanje konkurenčnosti destinacije. Organiziranost zasavskega
turizma se deli na naslednje ravni:

56 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
• Nadnacionalna raven.
Nadgradnja sodelovanja z ustreznimi partnerji iz različnih regij iz tujine, ki se ukvarjajo s
prestrukturiranjem preteklih rudarskih in industrijskih dejavnosti v novejše panoge, kot je turizem. S
tem bomo dosegli izmenjavo izkušenj ter ustvarili tržne poti za prodajo naših turističnih programov v
prihodnje. Mreženje in povezovanje v tujini z različnimi destinacijami in predstavniškimi pisarnami na
najbolj vplivnih emitivnih trgih je nujno potrebno za doseganje prihodnje povezane produktne
ponudbe.
• Nacionalna raven.
Poglobiti sodelovanje z različnimi ministrstvi ter pripadajočimi sektorji in telesi, nadgraditi
sodelovanje s slovensko agencijo za tuje investicije in turizem SPIRIT.
• Regionalna raven.
Vzpostavitev oziroma nadgradnja obstoječega sodelovanja z regionalnimi destinacijskimi
organizacijami po Sloveniji, lokalnimi turistično-informacijskimi centri, mladinskimi centri, muzeji, s
turističnimi organizacijami in turističnimi agencijami, šolami, kmetijami, kulturnimi in športnimi
zavodi, gostinskimi obrati, društvi, s podjetji ter drugimi subjekti, ki delujejo v turizmu in na z njim
povezanih področjih.
• Lokalna raven.
Nadgradnja sodelovanja z vsemi zasavskimi občinami in mladinskimi centri, Regionalnim
centrom za razvoj, s turistično-informacijskim centrom, društvi (LAS, turistična društva…) ter z
drugimi lokalnimi subjekti, ki delujejo na področju turizma, kot so gostinski obrati, društva, turistični
vodniki, izdelovalci spominkov, šole, kmetije, zasavski muzej, zavodi za kulturo in šport, turistične
organizacije, turistične agencije in podjetja.
Model ravni organiziranosti razvoja turizma v Zasavju poleg nivojske organiziranosti
predvideva tudi tematsko in druge oblike interesnega povezovanja med posameznimi subjekti, ki
delujejo na področju turizma. Potrebno je vzpostaviti mrežo organizacij in njihovih strank ter jih
povezati v »proizvodno« verigo. V njenem sklopu je možno zatem ustvarjati znanje ter dajati dodano
vrednost posameznim ravnem organiziranosti.
8.3 Prednostna področja razvoja
turizma
Prednostna področja razvoja turizma so določena v organigramu, ki opredeljuje splošni cilj, tri
razvojna področja in posamezne ukrepe, ki določajo prednostna področja razvoja turizma v Zasavju.

8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije
57
SPLOŠNI CILJ:
Povečati obseg
turistične dejavnosti v
Zasavju
Razvojno
področje 1:
Večja
konkurenčnost
turistične
ponudbe
Zasavja
Razvojno
področje 2:
Promocija in
trženje zasavske
turistične
ponudbe pod
oblagovno
znamko V 3
krasne
Razvojno
področje 3:
Ugodno
poslovno okolje
za razvoj turizma
v Zasavju
8.4 Strategija izboljšanja
konkurenčnosti turistične
ponudbe
Turistična ponudba je tista količina turističnih dobrin, ki so jo ponudniki pripravljeni prodati
pri dani ravni cen in/ali pri danem stanju deviznih tečajev. V Strategiji trženja turistične destinacije
Zasavje je opredeljena turistična ponudba Zasavja, ki ji sledimo tudi v Strategiji razvoja turizma v
Zasavju do 2020. Strategija izboljšanja konkurenčnosti turistične ponudbe v Zasavju mora tako v
bodoče zasledovati naslednje kriterije:
• Oblikovati raznovrstnost ponudbe,
ki zadovoljuje raznolikost turističnega povpraševanja. To zahteva sodelovanje
številnih dejavnosti in panog: ne samo turističnega gospodarstva, gostinstva in delovanja
turističnih agencij, ampak neposredno ali posredno tudi dejavnosti prometa, obrti, kulture,
zdravstva, tudi kmetijstva in celo nekaterih industrijskih panog.
• Določiti svojevrstno sestavo ponudbe,
saj turistično ponudbo sestavljajo blago, ki predstavlja opredmeten proizvod
človekovega dela, storitve, ki v proizvodnji in na trgu zavzemajo največji del, ter naravne in
kulturne dobrine, ki vplivajo na kakovost ponudbe in omogočajo oblikovanje dodatnega
dobička ali turistične rente.
• Vlaganje dodatnih sredstev v različne subjekte,

58 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
ki delujejo na področju turizma v Zasavju, saj so v turističnem gospodarstvu potrebna velika
vlaganja na enoto proizvoda, kar je tudi vzrok za visoke stalne stroške, ki imajo za posledico majhno
in počasno prilagodljivost cenam.
• Ustrezna izraba obstoječih zmogljivosti,
saj se lahko turistična ponudba zaradi močnih sezonskih sprememb prilagaja samo
najvišjemu povpraševanju v sezoni, zato ostanejo zmogljivosti izven sezone slabo izrabljene.
• Prilagodljivost ponudbe,
saj več sestavnih delov turistične ponudbe ni premičnih v prostoru, tako da se težko prilagaja
spremembam cen in povpraševanja, ki zahteva vedno drugačno usmeritev turističnih tokov.
Z vidika izboljšanja konkurenčnosti turistične ponudbe Zasavja je treba to razdeliti na
primarno in sekundarno turistično ponudbo. Primarna obsega tiste dobrine, ki niso proizvod dela
oziroma jih človek ne more več proizvajati v enaki kakovosti in z enako uporabno vrednostjo.
Ponudbo sestavljajo naravne (podnebje, gore, jezera, morje, podzemne jame ipd.) in antropogene
dobrine (te so proizvod človeškega dela v bližnji ali daljni preteklosti). Sekundarna turistična ponudba
vključuje dobrine, ki so proizvod dela in ki jih lahko človek ob nespremenjenih okoliščinah še vedno
proizvaja v zahtevani količini in kakovosti. Obseg omenjene ponudbe v Zasavju lahko opredelimo kot
proizvodne zmogljivosti ali same proizvode in storitve, ki se na trgu prodajajo za določeno ceno.
Za izboljšanje konkurenčnosti turistične ponudbe v Zasavju morata biti oba dela turistične
ponudbe tesno povezana in soodvisna. Naravne ali kulturne privlačnosti so brez ustrezne
infrastrukturne podpore za turiste nezanimive ali celo nedostopne, brez dobrin sekundarne turistične
ponudbe ostanejo le privlačnosti. Po drugi strani pa tudi sekundarna turistična ponudba ne more
obstajati brez ustrezne prisotnosti naravnih ali kulturnih značilnosti.
V Zasavju bi bilo treba v prvi vrsti povečati namestitvene zmogljivosti, saj po podatkih lastne
analize 14 nastanitvenih objektov skupno ponuja le 517 ležišč, med ponudniki je večina planinskih
koč s slabo urejenimi sobami.
Gostinska ponudba Zasavja je glede na majhnost regije in nerazvitost turizma precej pestra.
Večina gostišč in restavracij spada v srednji cenovni in kakovostni razred. Njihova ponudba poleg
sobotnih in nedeljskih kosil obsega jedi po naročilu, kjer prevladujejo slovenske in mednarodne jedi,
nekaj je tudi ponudnikov specialitet (ribe, divjačina, koline). V gostinsko ponudbo Zasavja bi bilo
potrebno vključiti več lokalnih jedi, kot so funšterc, krumpantoč, ajmoht itd.
Dokaj pestra je tudi ponudba prireditev in festivalov, saj se vsako leto odvije okrog štirideset
dogodkov. V večini primerov so to manjši dogodki, ki jih običajno pripravlja eden ali dva
organizatorja. Za izboljšanje konkurenčnosti bi bilo zato treba omenjene dogodke združevati v
nekajdnevne festivale in jih razpršiti po vsem Zasavju.
Ponudba turističnih programov v Zasavju se je v zadnjem času že precej izboljšala. Za
nadaljnje večanje konkurenčnosti bi bilo treba usmeriti aktivnosti predvsem v promocijo,
pospeševanje prodaje konkretnih turističnih proizvodov in oblikovanje integralnih turističnih
proizvodov. Potrebno se bo vključiti v nove tržne poti različnih organizacij, trženjske aktivnosti pa
usmeriti tudi na sekundarne in terciarne emitivne trge.

8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije
59
8.5 Opredelitev in definiranje
turističnih programov
Opredelitev turističnih programov v Zasavju se nanaša na sestavine ključnih dostopnih
področij, ki opredeljujejo privlačnost območja. Nabor zajetih privlačnosti Zasavja omogoča razvoj
številnih turističnih programov. V zadnjih letih so bili začrtani temelji za številne turistične programe,
ki so omejeni le s kakovostjo in kreativnostjo storitev posameznih ponudnikov. Z ozirom na
potenciale ponudbe in povpraševanja so bili opredeljeni in definirani programi, ki jih je možno
umestiti v pestro paketno turistično ponudbo. Koncept turističnih programov je bil oblikovan na
podlagi analize stanja, izbora ciljnih tržnih segmentov ter izbora strateških trženjskih ciljev in
usmeritev. Programi združujejo bistvene potrebe in pričakovanja ciljnih tržnih skupin, saj uveljavljajo
prepoznavnost, drugačnost in privlačnost turistične ponudbe na izbranih tržnih segmentih Zasavja. V
ta namen so bili razviti številni novi turistični programi: športni programi, učne poti, programi
zasavskega podeželja, industrijski programi Zasavja.
8.5.1. Športni programi Zasavja
Čeprav so divji tok reke Save v preteklih stoletjih marsikje upočasnili s številnimi regulacijami,
ta še vedno omogoča zanimivo in razburljivo vožnjo s čolni za rafting in kajaki. Nadalje številni vrhovi
nudijo vzletišča jadralnim padalcem z različnim znanjem in izkušnjami. Razgiban relief in ohranjena
narava omogočata raznovrstna potepanja na konjskih hrbtih ali kolesih. V številnih skalnih stenah so
urejene plezalne poti za športno plezanje, ki segajo od krajših do daljših, od položnejših do
vratolomnih. Dva poligona vabita k airsoftu in paintballu, simulacijam vojaških spopadov na zanimivih
prizoriščih in z nenevarnim orožjem.
S čolnom po Savi.
Avantura se začne pri brodarskem domu v Hrastniku ali na železniški postaji v Zagorju, od
koder skupino po cesti, ki teče po trasi nekdanjih vlečnih poti, odpeljejo na začetno točko v Renkah.
Možne so tudi krajše različice. Na nekaj privlačnih mestih, kjer je mogoče plavati ali skakati v vodo, se
lahko posadka za krajši čas ustavi, prav tako je možna organizirana malica. Nekoliko za zagorsko
železniško postajo sledi spust po ozkih prusniških brzicah, kjer je bila včasih najvažnejša brodarska
postaja, nad katero je stal gradič Na jezu, imenovan tudi Prusnik ali Potiorek, ki so ga porušili konec
prejšnjega stoletja. Pred trboveljsko železniško postajo se odpre pogled na velikanski elektrarniški
dimnik, ki je s 360 metri višine še vedno eden največjih na svetu. Pri elektrarni je spust po tamkajšnjih
umetnih brzicah, pred Hrastniku pa še zahtevni Beli slap, nekdanja nevarna ožina, ki so jo premostili s
še vidnim posebnim kanalom. Dvonadstropnega navigacijskega poslopja nad Belim slapom ni več, so
pa nekoliko dlje na desnem bregu restavrirani temelji rimskega svetišča, kjer so se brodniki v prvih
stoletjih našega štetja zahvaljevali Savusu, Adsaluti in drugim rečnim božanstvom za varno plovbo.
Plovba se konča pri domu hrastniškega brodarskega društva, lahko pa se podaljša še do Zidanega
Mostu.

60 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
S konjskega hrbta.
Člani konjeniškega kluba Vajkard Valvasor Zagorska dolina so uredili klubske prostore in
vadišče na nekdanjih rudniških površinah na Lokah pri Kisovcu. Obiskovalcem ponujajo šolo
angleškega in western jahanja, ki so namenjeni tako začetnikom kot izkušenim jezdecem, potekajo
lahko individualno ali v manjših skupinah. Ponudba terenskega jahanja je primerna predvsem za
izkušene jezdece, za manj vešče poskrbijo vodniki, ki vodijo konja na povodcu. Posebna ponudba je
hipoterapija, fizoterapevtska dejavnost, ki jo predpišejo zdravniki, izvajajo pa jo fizioterapevti s
posebnimi znanji. Izvaja se na konju, kjer jezdec s prilagajanjem gibanju konja povečuje svojo
gibljivost, pridobiva občutek za gibanje v prostoru in si vrača samozavest. Organizirajo tudi različne
delavnice in izobraževanja, konjeniški tabor, zasavski konjeniški dan in privlačni mednarodni western
turnir.
S padalom v dolino
Izkušeni inštruktorji vas s padalom za dve osebi varno popeljejo nad zeleno razkošje hribov in
dolin. Vzletišča so na privlačnih lokacijah različnih vrhov, praviloma v bližini planinskih postojank,
pristajališča pa v različnih dolinskih predelih in tudi na nekoliko bolj dvignjenih planotah. Razmere za
jadranje so v nekaterih predelih nekoliko zahtevnejše, pri nekaterih vzletiščih je omejitev jadranja do
tristo metrov nad terenom (Čemšeniška planina, Mrzlica, Sveta Planina). Vzletišča so na Čemšeniški
planini (s pristankom v Zaloki, 490 m višinske razlike), v Gorah (s pristankom v Hrastniku, 534 m
višinske razlike), na Kalu (s pristankom v Brnici, 666 m višinske razlike), Kopitniku (tri vzletišča s
pristankom v Rimskih toplicah in z višinskimi razlikami 650, 635 in 625 m), Mareli (s pristankom na
Lokah pri Kisovcu, 620 m višinske razlike), Mrzlici (s pristankom v Čečah, 740 m višinske razlike), Sveti
Planini (dve vzletišči s pristankom v Trbovljah in z višinskima razlikama 697 in 715 m ali v Zagorju) in
Vrhu (s pristankom na Lokah pri Kisovcu, 400 m višinske razlike).
Stopanje po skalah
Stene in skalni tereni so gosto prepredeni z urejenimi plezalnimi potmi. Raznovrstno plezarijo
ponujajo Renke v savski soteski med Litijo in Zagorjem, kjer tamkajšnjih 48 smeri po težavnosti sodi
med 5a in 7c/c+. Različne smeri od položnih plošč do navpičnih in rahlo previsnih sten nudi tudi
plezališče Čolnišče s 24 smermi od 5b+ do 7b. Za boljše plezalce je izziv Čerjan pod Kumom, kjer
težavnost dvajsetih smeri sega od 6a+ do 8a. Plezališče je urejeno tudi na enem izmed skalnih svatov
v Zelencu pri Izlakah, kjer so smeri v navpičnih ploščah in plezanje zahtevnejše. Na območju Hrastnika
ima najdaljšo, že več kot petdesetletno tradicijo plezališče v Bobnu, kjer je urejenih 34 smeri. Njihova
dolžina sega tja do trideset metrov, težavnostne stopnje pa se giblje od 5a do 7b. Po številu smeri in
ocenjeni težavnosti mu je precej podobno plezališče Jelenca med Hrastnikom in Dolom, kjer je
urejenih 33 smeri. Plezališče s 13 smermi je tudi v Mitnici, kot zadnje je bilo 2013 urejeno plezališče
Pod škalo v Hrastniku, kjer je doslej urejenih 18 smeri od 5a+ do 7b+.
Z orožjem v rokah
Neškodljiva in zabavna igra z replikami orožja posnema resnične oborožene spopade. Airsoft
se dogaja v bližini strelišča na Neži v Trbovljah. Igre potekajo po vnaprej pripravljenih scenarijih,
vsaka ekipa pa pred dvobojem dobi zemljevid, da se lažje orientira na bojišču, ter načrt in cilje akcije.
Akcije so za udeležence taktični in fizično različno zahtevne, lahko pa si naročite tudi scenarij po
lastnih željah. Knapovski paintball pa se dogaja v Kisovcu, na poligonu ob

8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije
61
športno rekreativnem centru z zelo razgibanim in dinamičnim površjem. Ob poligonu so ostanki
sidrišč rudniške žičnice, ki je včasih vozila pesek za zasipavanje rudniških rovov. V bližini je postavljen
tudi štulm, posnetek nekdanjega rudniškega rova. Tudi tu igre potekajo po vnaprej pripravljenih
scenarijih.
8.5.2 Učne poti
Naravna pestrost, pomniki preteklih časov in ohranjene stare veščine omogočajo
obiskovalcem Zasavja številne aktivnosti in tudi prepletanje prijetnega s koristnim. V krajinskih parkih
in zavarovanih območjih je očem stalno dostopno bogastvo rastlinskega in živalskega sveta.
Naravoslovna učna pot po Dobovcu nosi ime po kumskem brezokcu, hrošču, ki že z imenom izdaja, da
izhaja iz tega območja. Valvasorjeva čebelarska pot na Izlakah predstavlja življenje, bivanje, delo in
navade čebel ter medenih izdelkov. Na učnih kmetijah in delavnicah je moč obuditi nekatera stara
znanja ali pridobiti veščine in spretnosti, kakršno je pletenje košar iz drena in srobota ali peka kruha
na starodavni način. Učne poti in ustvarjalne delavnice odpirajo vrata v tudi še bolj daljno preteklost:
arheološke delavnice in praustvarjalnice so tako potovanje v prazgodovinsko Zasavje, antiko in
srednji vek, preplet privlačnih vsebin, arheološko delo in izdelovanje replik nakita, orodja in drugih
najdb, etnološka pot vodi desetletja in stoletje nazaj, prikazuje stavbno dediščino in način življenja v
času rudarske ekspanzije v Trbovljah, brodarski Prusnik pa predstavlja slavno zgodovino savskega
čolnarjenja in rastline tega območja.
Košare, kruh in zelenjava.
Tri delavnice obujajo star način življenja na podeželju. Program je namenjen šolskim in
drugim skupinam, ki se skozi prikaze, poučevanje in praktično delo učijo veščin, ki so bile včasih
vsakdanje in zelo razširjene. V prvi delavnici se obiskovalci naučijo plesti košare iz drena in srobota, v
drugi spoznajo vse postopke in surovine za peko domačega kruha, v tretji pa način pridelovanja
zelenjave na povsem naravni način.
Naravoslovna učna pot kumskega brezokca.
Učna pot je opremljena s štirimi informacijskimi tablami, kjer so predstavljena varovana
območja narave Natura 2000, drevesne in grmovne vrste ter živali. Pot vodi po kumljanskem
osamelem krasu in ponuja tudi razgled na številne zasavske vrhove, kot so Mrzlica (1122 metra), Kal
(985 m) in Čemšeniška planina (1204 m). Nezahtevna krožna pot je dolga tri kilometre in pol in se
začne ter končna na Dobovcu.
Valvasorjeva čebelarska pot.
Čebelarska pot na Izlakah je urejena v manjšem parku na pobočju med domom Čebelarskega
društva Zagorje in kapelo ter ruševinami gradu Medija. Kratka pot je namenjena spoznavanju čebel in
njihovega življenja, medu in drugim dobrinam, ki jih naberejo ali proizvedejo čebele. Učna pot nosi
ime slovečega učenjaka Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je na gradu Medija preživel otroštvo, v
družinski grobnici v graščinski kapeli pa je bil domnevno tudi pokopan.

62 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
Etnološka pot.
Etnološka pot predstavlja rudarske stanovanjske kolonije iz 19. in 20. stoletja, ki so se v
Trbovljah ohranile v večjem obsegu kot drugje. Kolonije predstavljajo zanimivo kulturno dediščino, ki
priča o prepletanju vsakdanjega življenja in dela v nekdanjih Trbovljah. Pot vodi skozi stara rudarska
naselja, v katerih so posebni delovni, bivalni in socialni pogoji narekovali tudi svojstven način
življenja. Etnološka pot ima krajšo in daljšo različico: daljša meri približno tri kilometre, krajša pol
manj. Pot je zelo primerna za osnovnošolce in različne organizirane skupine, zlasti ljubitelje
zgodovine in kulture.
Brodarski Prusnik
Naravoslovno-zgodovinska učna pot Prusnik je postavljena ob reko Savo, na vznožje
krajinskega parka Kum. Ponuja sprehod po bogati prometni zgodovini reke Save, ki je prav s
prusniškimi brzicami predstavljala eno največjih brodarskih ovir in težav. Na sprehajalni poti z
desetimi informacijskimi tablami obiskovalci spoznajo tudi različne tipe življenjskega prostora,
zaščitene rastlinske in živalske vrste, prepričajo se lahko o nevarnostih hitrega razširjanja invazivnih
tujerodnih vrst in tudi o odpornosti in trdoživosti starih sadnih vrst.
Izkopavanje preteklosti
Arheološke delavnice so namenjene predšolskim otrokom in osnovnošolcem in nudijo
ustvarjalno preživljanje prostega časa. Izvajajo se tri delavnice: praustvarjalnica, delavnica za malčke
in delavnica za šolarje, kjer se otroci naučijo starodavnih veščin, kot je prižiganje ognja brez vžigalic,
in najdejo odgovore na različna zanimiva vprašanja iz življenja nekdanjih poljedelcev, živinorejcev,
obrtnikov in vojščakov.
8.5.3 Programi zasavskega podeželja
Zasavsko podeželje je kljub neposredni bližini urbaniziranih in industrializiranih dolin v veliki
meri ohranilo nekdanjo kmečko podobo. Vrhovi so že dolgo nazaj vabili prebivalce dolin in goste od
daleč, zato so planinci že dolgo nazaj na najbolj obiskanih vzpetinah postavili planinske postojanke.
Planinski domovi so na najvišjem Kumu, na Zasavski Sveti gori, v Gorah in na Kopitniku nad strmo
savsko sotesko, na Kalu, Mrzlici, Sveti planini in Čemšeniški planini na razgledni strehi Zasavja, do njih
vodijo številne označene poti. Goste sprejemajo tudi na več zasavskih kmetijah, kjer so se odločili za
naravno kmetovanje in pridelavo okusne hrane: naravni siri in drugi izdelki iz mleka, stare sorte sadja
in izdelki iz njih, potice in druge sladice, zeliščni vrtovi.
Pohodniško Zasavje.
Planinski domovi so zgrajeni na naslednjih zasavskih vrhovih, ki so tudi najpogostejši
pohodniški cilji.
Čemšeniška ali Velika planina je raztegnjena severna pregrada Zasavja z več neizrazitimi
vrhovi, med katerimi je najvišji Črni vrh (1204 m). Sedanji planinski dom je bil zgrajen leta 1973 in
kasneje povečan. Na planino ni mogoče z avtomobilom, poti nanjo pa vodijo iz vseh smeri. Med
skupinskimi pohodi je najbolj množičen poletni, ki je združen s spominsko slovesnostjo ob pomniku

8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije
63
Revirski četi. Severni del planine je gozdnat, južni pa je deloma travnat in deloma porasel z gozdom,
razgled v južni smeri seže vse od Gorjancev do Nanosa.
Gore (786 m) so vrh gorskega slemena med dolinama reke Savinje in potoka Boben s
spomeniško zaščiteno cerkvico sv. Jurija iz 15. stoletja. Planinski dom je nekaj deset metrov nižje in je
bil zgrajen leta 1961. V bližini doma so igrišča za rokomet, košarko in tenis ter balinišče, pozimi tam
obratuje tudi manjša smučarska vlečnica. Prostor je zelo primeren za piknike in taborjenje. Vrh je zelo
razgleden, saj pogled seže do Gorjancev in na drugi strani do Kamniških Alp, Karavank in Pohorja.
Kal (985 m) je eden od južnih odcepov Mrzlice, planota pa je deloma gozdnata in deloma
porasla s travo. Planinsko-rudarski dom je bil temeljito prenovljen in prizidan v osemdesetih letih.
Pred njim je velik travnik, ki omogoča različne športne dejavnosti, tudi nogomet. V ponudbi so še
košarka, balinanje, namizni tenis, v neposredni bližini je lokalno smučišče Rajska dolina. Na vrh vodijo
poti iz Hrastnika in Dola, zanimiv pa je tudi za kolesarje. Julija je pri domu velik shod ob dnevu
rudarjev. Razgled proti zahodu ob lepem vremenu seže vse do Triglava.
Kopitnik (910 m) je gorsko sleme severno od savske soteske. Območje večinoma poraščajo
bukovi gozdovi, največji zaklad pa so bogata in ohranjena rastišča ilirske in alpske flore, med drugim
tudi blagajevega volčina, kranjske lilije, lepega čeveljca, Cluzijevega svišča. Planinski dom, ki je od
skalnega vrha odmaknjen kakšnih dvajset minut, so uredili leta 1975. Na jasi pred domom so igrala in
številne klopi ter mize za goste. Najbolj množična kopitniška prireditev je tradicionalno srečanje
citrarjev Slovenije prvo avgustovsko soboto. S prepadnega vrha vidimo dolino Savinje pri Zidanem
Mostu in okoliško hribovje vse tja do Gorjancev.
Kum (1220 m) ima dva neizrazita vrhova: na nekoliko višjem stoji odsluženi televizijski
oddajnik, na manjšem pa cerkev sv. Neže iz 17. stoletja s samostoječim zvonikom. Tik pod cerkvijo je
planinski dom, na travniku so številna igrala. Planinski dom je bil popolnoma obnovljen v
osemdesetih letih. V njem je bogata zbirka slikarskih del, nastalih na slikarskih srečanjih Art Kum,
prav tako je razstavljena zbirka hroščev in metuljev kumskega pogorja. Med številnimi prireditvami
sta najbolj množična januarski novoletni pohod in avgustovska kumska nedelja. Izjemno razgleden
vrh nudi očem sprehod na vse strani in do robov Slovenije.
Mrzlica (1122 m) leži na grebenu med Zasavjem in Savinjsko dolino. Severna pobočja so
večinoma porasla z bukvijo, izkrčeni travniki in pašniki na južni strani pa segajo vse do vrha. Območje
je pomembno rastišče kukavičevk. Sedanji planinski dom je kakšnih trideset metrov pod vrhom in je
bil zgrajen leta 1963. Mrzlica je med obiskanimi postojankami v slovenskem sredogorju, med
množičnimi pohodi pa je najbolj slikovit decembrski Miklavžev nočni pohod z baklami. Razgled se z
vrha odpira na vse strani, od koroške Pece prek Julijcev s Triglavom do Snežnika in Gorjancev.
Sveta Planina (1011 m) oziroma nekdanji Partizanski vrh leži na razgledni strehi Zasavja.
Priljubljen pohodniški in smučarski cilj je bila že pred sto leti. Pod vrhom stoji romarska cerkev imena
Marijinega. V bližini je po vojni zgrajena gostilno Planina, nekdanji počitniški dom rudarjev, ki je
nadomestil med vojno požgani hotel Ana. Označene pohodniške poti v nekdanje romarsko središče
vodijo iz vseh strani in so primerne za vse obiskovalce. Z vrha je lep razgled po zasavskem hribovju, ki
proti severu seže vse do Julijcev in Pohorja.
Zasavska Sveta gora (852 m) je najbolj zanimiva točka skalnega grebena med Litijo in
Zagorjem. Na slikovitem vrhu stoji utrjena romarska cerkev Marijinega rojstva, ob njej pa se stiskajo
zgradbe župnišča, gospodarskih objektov in kapele z lesenim stolpičem. Sedanji planinski dom je
nekaj deset metrov nižje. Zgrajen je bil leta 1976 na prostoru nekdanje svetogorske šole. Poti na goro
vodijo z vseh strani, zanimiva pa je tudi za kolesarje. Romanja so vsako prvo nedeljo v mesecu. Vrh je
zelo razgleden, tako da so ob jasnem vremenu vidni Gorjanci, Nanos, Julijci, Pohorje.

64 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
Kmetije.
Na vse več zasavskih kmetijah so se odločili, da del svojega časa namenijo obiskovalcem, ki
jim prikažejo kmečka opravila, zanimivosti iz bližnje okolice, povedo zgodovino svoje kmetije ali jih
postrežejo okusno hrano, ki jo pridelujejo. Ponudba kmetij je vse bolj obsežna in pestra: naravni siri,
skuta, jogurti in drugi izdelki iz mleka, mesni izdelki, stare sorte sadja in izdelki iz njih, kot so sokovi,
marmelade in podobni, drevesne in druge sadike, krušni izdelki, potice in druge sladice, zeliščni
vrtovi, konji, ovce, krave in druge domače živali, kmečka arhitektura in prikazi življenja in dela.
8.5.4 Industrijski programi
Zasavje je klub zatonu rudarstva in industrije še vedno gosto posejano s številnimi
industrijskimi pomniki, kakršni so stolpi rudniških jaškov, portali pred rudniškimi rovi, dimniki
vključno s termoelektrarniškim dimnikom ob reki Savi, ki je s svojimi 360 metri najvišji dimnik v vsej
Evropi, številni zanimivi objekti so skriti tudi pod zemljo. Nekatere stare industrije, ki so se uspešno
prilagodile sodobnim časom in obstale, lahko vzporedno razvijajo tudi svojo turistično ponudbo. Med
njimi je na tem področju najdlje steklarska industrija, pogosta spremljevalka premogovništva, ki že
ponuja osnovne oglede svoje dejavnosti.
Perkmandeljčevo kraljestvo.
Perkmandeljc je rudarski škrat, ki domnevno domuje v globinah rudnika Trbovlje-Hrastnik, in
je gostitelj pohoda po rudniškem podzemlju. Pot po pet kilometrov dolgem prepletu rudniških rovov
se začenja na nekdanji separaciji premoga Trbovlje v savski soteski in konča pri vpadniku Barbara v
Hrastniku. Večji del poti obiskovalci prepešačijo, del pa premagajo v pridobitvah novejših časov,
kakršni sta jamski in viseči vlak. V jami si med drugim ogledajo kompresorsko postajo, zanje pripravijo
tudi rudarsko malico.
Steklarska pot.
Steklarstvo sodi med najstarejše zasavske industrije, saj je prvo glažuto, kakor so steklarnam
rekli takrat, že leta 1804 v Zagorju zgradil idrijski rudnik živega srebra. Steklarna Hrastnik je začela
obratovati leta 1860. Že na prehodu v 20. stoletje so v steklarni izdelovali izdelke različnih današnjih
programov, pri čemer so uvajali prve stiskalnice in polavtomatske stroje. Danes sodi steklarna
Hrastnik med zelo pomembne evropske proizvajalce specialne steklene embalaže, namiznega in
razsvetljavnega stekla. Slikovito proizvodnjo, kjer iz vroče steklarske lave nastajajo krhki izdelki, si
lahko ogledate na treh različnih poteh pod njihovim strokovnim vodstvom.
Obiskovalcem ponujajo tri različne poti. Prva predstavlja njihov vodilni program embalažnega
stekla, ki ga proizvajajo v enoti Special v Podkraju. Izdelujejo steklenice posebnih oblik za žgane
pijače, kozmetiko, prehrambne izdelke in podobno, pri čemer se odlikujejo s čistostjo stekla in zelo
zahtevnimi oblikami, ki jim drugje niso kos. Obiskovalci si ogledajo sodobne delavnice, ročno in
avtomatizirano množično proizvodnjo steklenic ter druge steklene embalaže. Razsvetljavno in
namizno steklo izdelujejo v enotah Opal in Vitrum v industrijskem predelu v ozki dolini Bobna. V
program namiznega stekla sodijo izdelki, kot so vrči, kozarci, vaze, svečniki in podobno, ki jih lahko
oplemenitijo z dekorjem različnih vrst in barv, v Opalu pa proizvajajo steklo za vse vrste svetil,

8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije
65
posebnost pa so ročno pihani unikatni podstavki, vaze in skodele. Najdaljša pot združuje oglede obeh
steklarn in drugih objektov, ki so povezani s steklarno ali stoje v njihovi soseščini: zunanjost vile de
Seppi oziroma steklarskega gradiča, stavba steklarske godbe, steklarska kolonija, obrežna Rižnerjeva
hiša, prostori hrastniškega brodarskega društva in industrijska prodajalna, kjer je mogoč nakup
različnih steklarskih izdelkov.
Cementarniška pot.
Tradicionalni zasavski industrijski dejavnosti sta tudi pridobivanje apna in cementa, dveh
osnovnih surovim v gradbeništvu. Oba pridobivajo z mletjem in žganjem kamnin pri visokih
temperaturah. Ker pridobivanje apna poteka pri nižjih temperaturah, se je pojavilo prej in je bilo bolj
razširjeno. Tako je v Zagorju erarna apnenica začela delovati že leta 1804, konec tega stoletja pa so
jih našteli že trinajst. Zaradi bogatih ležišč apnenca in premoga so apno pridobivali tudi v Hrastniku in
Trbovljah, kjer pa so že leta 1876 zgradili eno prvih cementarn v Evropi. Najprej so proizvajali
predvsem romanski cement iz laporja, že leta 1890 pa so se povsem preusmerili v proizvodnjo bolj
iskanega portlandskega cementa.
Turistično industrijsko pot so v sedanjem Lafarge Cementu uredili leta 2011. Obsega sedem
informacijskih točk, kjer nazorno prikažejo proizvodnjo cementa, kar obiskovalcem omogoča, da lažje
razumejo celoten proces njegovega nastajanja. Točke so: pridobivanje surovine, kjer so predstavljeni
tudi fosili najdeni v kamnolomu Plesko, priprava surovine in žganje klinkerja, kontrolna soba v
središču tovarne, informacijska točka s predstavitvijo zgodovine cementarne v manjšem parku,
mletje klinkerja in dodatkov v cevnem mlinu, odprema cementa in tovarna ter njeno okolje.
8.6 Razvoj novih in izboljšanje
kakovosti obstoječih turističnih
programov, storitev in
infrastrukture
Analiza obstoječih turističnih programov je pokazala še vrsto doslej neizkoriščenih možnosti
za vključitev novih programov v turistično ponudbo Zasavja. Zato smo izdelali načrt razvoja novih
turističnih programov oziroma izboljšanje obstoječih, prav tako tudi storitev in infrastrukture, ki se
bodo lahko v prihodnje tržili v sklopu turistične ponudbe Zasavja. Nekateri izmed naštetih programov
se že tržijo, vendar večina ne na trajnostni način, drugi so še v zametkih ali pa niso oblikovani kot
trženjsko zanimivi programi, zato bi jih bilo potrebno nadgraditi. Razvoj novih in izboljšanje kakovosti
obstoječih turističnih programov, storitev in infrastrukture bo temeljil na štirih ključnih področjih:
kulturni turizem, turizem na podeželju, športni turizem in aktivnosti v naravi, kulinarični produkti.
Spodaj je navedenih nekaj idej za razvoj novih ali izboljšanje kakovosti obstoječih programov, storitev
in infrastrukture, ki bi jih bilo treba oblikovati kot samostojne proizvode ali pa v sklopu celovitih
turističnih programov in storitev trajnostnega značaja.

66 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
8.6.1 Kulturni turizem
• Ureditev in posodobitev muzeja rudarstva v Kisovcu
• Nove vsebine nekdanjim industrijskim obratom, stanovanjskim naseljem delavcev
• Nadgradnja muzeja v Hrastniku
• Nadgradnja etnološke poti v Trbovljah (oživitev s stalno ponudbo, razširitev v drugi
dve zasavski občini)
• Ureditev rudarskega stanovanja v Zagorju
• Nadgradnja programa ogleda rudnika Trbovlje-Hrastnik
• Vključitev tehniške dediščine v turistične programe ter prireditve
• Oživljanje nekdanjih industrijskih objektov s kreativnimi vsebinami (umetniške
rezidence v nekdanjih rudarskih stanovanjih, nove vsebine v nekdanjih tovarnah,
športni objekti v nekdanjih obratih …)
• Nove vsebine steklarske poti (steklarska delavnica, vožnja čez Savo …)
• Vzpostavitev muzeja steklarstva v Steklarni Hrastnik
• Program povezan s fosili v steklarni, industrijskih kamnolomih (Plesko, Lipovica …)
• Vzpostavitev arheološkega parka na nekdanjih rudniških površinah
• Vključitev tehniške dediščine v turistične programe in prireditve
• Oblikovanje turistične ponudbe v drugih tradicionalnih industrijskih panogah
• Revolucionarna/uporniška dediščina kot del turistične ponudbe (Čebine …)
• Ureditev prenočišč v mestih (zasebne sobe oziroma Bed & Breakfast, razpršeni hoteli
z rudarsko vsebino, industrijske vile, manjši družinski penzioni, turistična knapovska
stanovanja v nekdanjih rudarskih kolonijah, prenočišča v gostiščih)
• Vsakršna rast nekaterih obstoječih dogodkov in festivalov ter njihovo združevanje
(nov industrijski festival Industrijada, glasbeno-plesni festival Rdeči revirji , Speculum
Artium, Art Kum …)
8.6.2 Turizem na podeželju
• Vzpostavitev tematskih poti po podeželju (Vse drugačne – Vse krasne …) in njihova
nadgradnja s stalnimi novimi produkti
• Investicije v obnovo kmetij in starih objektov (kmečka gospodarska poslopja, žage in
obrtne delavnice …)
• Investicije v prenočišča na podeželju (razpršeni hoteli, obnova sob v planinskih
domovih, ureditev zasebnih sob na kmetijah, spanje na seniku, manjši kampi ob
kmetijah in planinskih kočah, točke za avtodome, postavitev lesenih hišk/gozdnih vil
…)
• Vzpostavitev pedagoških kmetij
• Oživitev starih običajev in obnova nekdanjih poslopij na podeželju ter njihova
vključitev v turistične programe (podeželska dediščina: oglarstvo, žganjekuha, žganje
apna, sušilnice sadja, mlini, kašče, kmečka opravila …)
• Vključevanje naravne dediščine v turistične produkte

8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije
67
• Uvedba turističnih dejavnosti v krajinskih parkih in na zaščitenih območjih
• Ponudba domače hrane s kmetij v gostiščih, vključevanje v turistične produkte
prireditve, festivale
8.6.3 Športni turizem
• Vzpostavitev zasavske gorske-kolesarske poti
• Vzpostavitev slovenskega učnega centra za gorsko kolesarstvo in nadgradnja s
športnim plezanjem ter padalstvom v vzpostavitev zasavskega športnoadrenalinskega
središča (Marela)
• Oživitev pohodništva (obuditev nekaterih pohodniških poti, pohodništvo v vseh
letnih časih – krpljanje, daljše vodene ture, turna smuka…)
• Povezovanje nordijske hoje v turistične produkte
• Ureditev servisne mreže za kolesarje (najem in izposoja koles in električnih koles,
servisiranje koles …)
• Investicije v športne objekte v nekdanjih industrijskih obratih (urbana ponudba, skate
park, plezanje …)
• Tematski rafting po Savi (Jazon in Medeja …)
• Poletne športne šole (kajak in drugi vodni športi, alpinizem in plezanje, pohodništvo,
jadralno padalstvo …)
• Vzpostavitev konjeniških poti
• Nadgradnja določenih dogodkov, tekmovanj ter njihovo združevanje v nekajdnevne
festivale (športni festival Olimpijada, evropski pokal Downhill Javor, cestne
kolesarske dirke, plezalske preizkušnje, gorski tek, kolesarske tekme, triatlon…)
• Investicije v športno infrastrukturo (kolesarske steze, pohodniške poti, plezališča,
smučišča, skakalnice, sankališča, tekaške proge…)
• Investicije v namestitvene kapacitete za ljubitelje narave (avtokampi, servis za
avtodome, preproste lesene hiše – gozdne vile…)
8.6.4 Povezovalni turistični produkti
Festivali, prireditve
• Kulinarične prireditve (nadgradnja in povezovanje obstoječih v večdnevne festivale
zasavske kulinarike: Funšterc , Mala Mal'ca, Salamijada …)
• Nadgradnja projekta Menu V3krasne v oblikovanje stalnega kulinaričnega produkta
• Tesnejša povezanost kulinarične ponudbe z drugimi področji in programi
• Etnološke prireditve (stari običaji: rudarski, podeželski …)
• Večja specializacija posameznih kulinaričnih produktov (Funšterc na sto načinov …)
• Večji športni, glasbeni, novomedijski festivali, nov industrijski festival

68 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
Drugi tematski produkti
• Mladinski, verski, arhitekturni, luksuzni turizem
• Obnova in oživitev Medijskih Toplic (zdraviliški turizem)
Spominkarstvo
Razvojni potencial turistični programov v Zasavju je precejšen, a premalo ali pa sploh ne
izkoriščen. Obstoječe programe – čeprav se nekateri izmed njih že sedaj dobro tržijo – je potrebno do
leta 2020 kakovostno in vsebinsko nadgraditi v smeri bolj raznolike ponudbe in prilagoditve trendom
v ponudbi, povpraševanju in trženju. Z razvojnega vidika je pomembno, da se obstoječi in novi
turistični programi v navedenem obdobju oblikujejo v trženjsko privlačne in trajnostno sprejemljive
produkte.
Za večjo konkurenčnost turistične ponudbe Zasavja na nacionalnem in globalnem trgu bo
potrebno razviti prepoznavne programe, nove storitve in infrastrukturo na ravni celotne destinacije.
Usmeriti se je potrebno v kreiranje novih, še neobstoječih, inovativnih in kreativnih turističnih
programov, v dosledno opravljanje storitev in v posodobitev oziroma izgradnjo nove infrastrukture.
Prvi korak k temu, da se programi, storitve in infrastruktura oblikujejo po trajnostnih načelih in za
trendovske trge je celostna strateška, razvojna in realno izvedbena strategija, ki bo konkretizirala
ciljne trge za posamezne turistične programe in potrebne spremembe v smeri zagotavljanja
trajnostnih razvojnih ciljev.
8.7 Strategija konkurenčnosti in
atraktivnosti
Zasavski turistični produkti in celotna destinacija morajo biti konkurenčna, imeti morajo
določene prednosti z vidika kvalitete ali cenovne ugodnosti. Konkurenčnost pomeni tekmovanje z
drugimi destinacijami, njihovo stalno opazovanje in spremljanje ter ustrezno reagiranje. Atraktivnost
zasavskih produktov oziroma celotne turistične destinacije pomeni, da je potrebno razvijati in
ponujati programe, produkte, storitve, dogodke, naravno in kulturno dediščino in drugo, ki so za
različne ciljne skupine zanimivi, privlačni oziroma atraktivni.
Strategijo konkurenčnosti in atraktivnosti lahko v regiji uresničujejo le tako, da bodo razvijali
kvalitetne in atraktivne turistične programe, se ves čas primerjali s konkurenco, spremljali nacionalne
in svetovne turistične trende in se nanje pravočasno odzivali. Strategijo konkurenčnosti in
atraktivnosti najlaže opredelimo prek konkurenčnih prednosti, ki jih ponuja destinacija:
• geografski položaj v sredini Slovenije, med Ljubljano in Celjem,
• bližina avtoceste in železniška povezava,
• edinstvene naravne značilnosti, raznovrstni ekosistemi in krajina,
• lepa in neokrnjena narava, poseljeno in ohranjeno podeželje,
• stičišče treh zgodovinskih slovenskih regij,
• dediščina rudarsko-industrijske in delavske regije,
• najvišji dimnik v Evropi in druga tehniška dediščina,
• bogata zgodovina uporništva od stavk prek ustanovitve Komunistične partije
Slovenije na Čebinah do ekološkega uporništva,

8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije
69
• ni množičnega turizma, atipična turistična destinacija,
• oblikovana in vse bolj prepoznavna destinacijska blagovna znamka V 3 krasne,
• rojstni kraj znanih osebnosti s področja kulture (Laibach), športa (Peter Kauzer),
javnega življenja (Janez Drnovšek) …,
• pomembno izhodišče za adrenalinske športe (rafting, downhill, plezanje, padalstvo
….),
• pomembno izhodišče za pohodniške, planinske, konjeniške in kolesarske poti,
• značilna tradicionalna kulinarika,
• tradicionalne prireditve in dogodki,
• k določenim ciljnim skupinam usmerjena turistična ponudba.
Za uspešno izvajanje strategije konkurenčnosti in atraktivnosti morajo biti vanjo vključeni
ponudniki turističnih zmogljivosti, lokalne skupnosti, turistične organizacije in drugi ponudniki. V
ponudbi morajo biti poudarjene značilnosti zasavske identitete oz. blagovne znamke, ki na trgu
predstavljajo konkurenčno prednost in atraktivnost. Pogosta napaka tržnikov turistične destinacije je
pretirano osredotočanje na razvoj in modernizacijo, pri čemer se pozablja na ohranjanje in razvijanje
prvinskih značilnosti.
8.8 Definiranje potencialnih in ciljnih
trgov/segmentov
Z definiranjem potencialnih in ciljnih trgov/segmentov razvrstimo turiste v skupine, ki imajo
podoben skupek želja, lahko pa se razlikujejo glede na različne potrebe, značilnosti in obnašanje.
Namen segmentacije je učinkovitejše trženje. Določeni potencialni in ciljni trgi/segmenti so bili
opredeljeni že v Strategiji trženja turistične destinacije Zasavje, v pričujoči strategiji pa smo jih
nadgradili z izkušnjami aktivnosti v preteklem letu (mreženje v tujini, udeležba na konferencah itd.).
Turistična destinacija Zasavje je segmente, kam usmeriti trženjske aktivnosti, izbirala glede na
njihovo velikost in možnost rasti, konkurenco in glede na cilje in vire, s katerimi razpolaga. Cilj
segmentacije je doseči boljše razumevanje potreb turistov v Zasavju in prilagoditev obstoječe ter
razvijajoče se ponudbe. Za vsak tržni segment je treba ugotoviti njegov potencial in skladno s tem
določiti vrsto in obseg trženjskih aktivnosti.
Analizirali smo najpogostejše metode, s katerimi turistična podjetja oblikujejo segmente
svojih porabnikov. Na osnovi analize smo uporabili naslednje metode: geografska segmentacija,
demografska segmentacija, psihografska segmentacija, motivacijska segmentacija in segmentacija na
osnovi vedenjskih značilnosti (pogostnost prihoda).
8.8.1 Geografska segmentacija
Izbor ciljnih emitivnih trgov temelji na njihovi bližini (primarni, sekundarni in terciarni trg),
obstoječem obsegu turističnega povpraševanja na posameznem trgu, napovedih povpraševanja na
ciljnih emitivnih trgih (ocenjevanje tržnega potenciala).

70 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
• Primarni trg turistične destinacije Zasavje predstavljajo domači gosti.
• Sekundarni trg turistične destinacije Zasavje so sosednje in bližnje države: Italija,
Hrvaška, Avstrija, Madžarska, Nemčija, Srbija, Bosna in Hercegovina, Češka, Slovaška,
Poljska, Belgija.
• Terciarni trg turistične destinacije Zasavje so Velika Britanija, Francija, Rusija,
Makedonija, Črna gora, Švica, Nizozemska, Švedska, Danska, Finska, Španija, Grčija,
Bolgarija, Romunija, Ukrajina, Litva, Latvija, Gruzija, Kitajska, Japonska, Brazilija, ZDA,
Kanada, Avstralija.
8.8.2 Demografska segmentacija
Demografska segmentacija je privedla do naslednjih skupin, oblikovanih glede na starost,
spol, izobrazba, dohodek, poklic.
• Starost od 20 let navzgor, pri čemer se spodnja meja znižuje zaradi načina življenja in
zaradi generacije interneta.
• Oba spola, moški in ženski, ter pari.
• Nižji, srednji in višji dohodkovni razred.
• Izobraženi različnih poklicev z zanimanjem za kulturni in industrijski turizem ter
podeželje.
8.8.3 Psihografska segmentacija
Psihografska segmentacija je izpostavila naslednje skupine, oblikovane glede na družbeni sloj,
življenjski stil, vrednote, interese.
• Nižji, srednji in višji družbeni sloj.
• Ljudje z zanimanjem za kulturo, podeželje in industrijo, avanturisti.
• Ljudje, ki cenijo tradicionalne rudarske, industrijske, podeželske, kulturne in tudi
hedonistične vrednote.
• Ljudje s specifičnimi interesi (zanimanje za tehniško dediščino, neznano in
raznovrstno podeželje itd.), željni hitrih sprememb.
8.8.4 Motivacijska segmentacija
Motivacijska segmentacija je izpostavila naslednje motive.
• Gibanje, prehranjevanje in drugi motivi, ki jih pogojuje telo.
• Motivi, povezani z duševnostjo (krepitev telesa, iskanje smisla in primerjava načinov
življenja nekdaj in sedaj, menjava okolice, zabava, druženje, odkrivanje novih
dimenzij …).
• Želja po komuniciranju, druženju, prijateljevanju (spoznavanje ljudi s podobnimi
interesi in okusi …).

8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije
71
• Želja po odkrivanju, raziskovanju, izobraževanju …
• Motivi, povezani z naravo (zanimivo okolje, ugodna klima …).
8.8.5 Segmentacija na osnovi vedenjskih značilnosti
Na osnovi pogostnosti prihodov so izpostavljene skupine stalnih gostov, ljudi, ki prvič pridejo
v Zasavje, enodnevnih gostov in potencialnih obiskovalcev.
8.9 Definiranje primarnih,
sekundarnih in terciarnih ciljnih
segmentov
Na osnovi analize posameznih ciljnih segmentov so bile že v še aktualni Strategiji trženja
turistične destinacije Zasavje opredeljene primarne, sekundarne in terciarne ciljne skupine turistične
destinacije Zasavje. V Strategiji razvoja turizma v Zasavju do 2020 smo ponovno analizirali omenjene
ciljne skupine in prišli do podobnih zaključkov, ki pa se razlikujejo v nekaterih delih. Drugačne so na
primer ugotovitve o privabljanju šolskih skupin, ki so posledica številnih predstavitev in sestankov na
vseh zasavskih šolah.
Za celovitost in pestrost ponudbe turistične destinacije Zasavje so pomembne vse ciljne
skupine, njihova razvrstitev na primarne, sekundarne in terciarne skupine kaže na njihovo sedanjo in
kratkoročno pomembnost ter moč povpraševanja. Dolgoročno je namreč strateškega pomena, da se
pomembnost sekundarnih in terciarnih ciljnih skupin poveča in da postanejo primarno pomembne
ciljne skupine, kakor se je v preteklem letu pokazalo za šolske skupine in obiskovalce izobraževanj,
delavnic, seminarjev in konferenc.
8.9.1 Primarne ciljne skupine
• Obiskovalci kulturnih dogodkov, prireditev in ostalih družabnih dogodkov.
Motiv prihoda: ljubezen do kulture in zanimanje za kulturne prireditve, doživljanje lepega,
sprostitev, druženje, spoznavanje in spoštovanje tradicije.
Ključni faktor uspeha: organizacija kulturnih prireditev, ustrezna osnovna in podporna
infrastruktura za izvajanje prireditev (prireditveni prostori, ozvočenje, razsvetljava, parkirni prostori),
ustrezne namestitvene kapacitete, bogata ponudba restavracij in tematskih barov, informiranost o
kulturnih in zabavnih dogodkih, varnost, urejenost okolice, gostoljubnost gostiteljev, usklajenost
dogajanj in prireditev v turistični destinaciji Zasavje.
• Ljubitelji podeželja.
Motiv prihoda: ekološka naravnanost, raziskovanje in odkrivanje novega, sprostitev, doživetje
lepega, duševni mir, gibanje, lov, zeliščarstvo in gobarjenje.

72 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
Ključni faktor uspeha: izredne naravne danosti, krajinska parka in območja Natura 2000,
označenost in urejenost turističnih poti, kakovostna turistična ponudba in urejene tematske poti,
dostopnost in ažurnost turističnih informacij, ustrezna bio in eko ponudba (tudi nastanitvenih
kapacitet).
• Ljubitelji industrijske dediščine.
Motiv prihoda: še delujoče stare tovarne, rudniki, prikaz dela v tovarnah, rudnikih,
tehnološke metode.
Ključni faktor uspeha: oblikovanje ogledov po tovarnah z možnostjo neposredne izkušnje,
delavnice in izobraževanja, galerije in predstave, obnovitev objektov industrijskega pomena, izvajanje
industrijskih programov.
• Ljubitelji tradicionalne rudarske hrane.
Motiv prihoda: okusna in drugačna hrana, druženje, spoznavanje in odkrivanje novega,
zabava, sprememba okolja, sklepanje novih prijateljstev.
Ključni faktor uspeha: dostopnost destinacije, bogata in kakovostna gostinska ponudba,
specializiranost gostinske ponudbe, gostoljubnost ljudi, informiranost in promocija gostinske
ponudbe Zasavja, možnosti zabave, urejenost urbanih površin, cest, zgradb, zelenic in kulturnih
spomenikov, ugled in pozicioniranje destinacije, ustrezne namestitvene kapacitete.
• Gostje na kratkih sprostitvenih oddihih
Motiv prihoda: sprostitev in počitek, umik iz stresnega življenja, sprememba okolja, čisto
okolje in neokrnjena narava.
Ključni faktor uspeha: dostopnost destinacije, označenost in urejenost turistične ponudbe,
kakovostna in bogata turistična ponudba in urejene tematske poti, identiteta in pristnost, izjemne
naravne danosti, dostopnost in ažurnost turističnih informacij, urejenost okolice, možnost koriščenja
različnih turističnih proizvodov, gostoljubnost ljudi, kakovostne namestitvene kapacitete, naravno
okolje in območja Natura 2000.
• Adrenalinski športniki.
Motiv prihoda: stik z naravo, premagovanje ovir in spoznavanje mej dosegljivega, gibanje,
nova doživetja in pustolovščine, raziskovanje narave, druženje in zabava.
Ključni faktor uspeha: izredne naravne danosti, dostopnost splošnih turističnih informacij in
tistih o trenutnih razmerah, dostopnost destinacije, organizacija prireditev, povezanih z
adrenalinskimi športi, uvajanje in razvoj novih adrenalinskih poligonov, pestra ponudba gostinskih
storitev in zabave, ustrezne namestitvene kapacitete.
• Člani različnih društev.
Motiv prihoda: ugodno podnebje, mir in naravno okolje, doživljanje in spoznavanje pokrajine,
rekreacija, sprostitev, menjava okolja, druženje in zabava, nova doživetja, stik z naravo.
Ključni faktor uspeha: pestrost, dostopnost in bližina turističnih produktov, označenost in
urejenost turističnih aktivnosti, kakovostna turistična ponudba in urejene tematske poti, urejenost
urbanih površin, cest, zgradb, zelenic in kulturnih spomenikov, ugled in pozicioniranje destinacije,
dostopnost ažurnih turističnih informacij, ustrezne namestitvene kapacitete, bogata gostinska

8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije
73
ponudba, animacija, različne prireditve, možnosti zabave, gostoljubnost in pristnost ljudi, naravno
okolje in območja Natura 2000.
• Šolske skupine.
Motiv prihoda: raziskovanje, pridobivanje novih znanj in izkušenj, širjenje obzorij, druženje in
zabava, spoznavanje narave, kulture, zgodovine in podobno.
Ključni faktor uspeha: umestitev ponudbe v programe izobraževalnega sistema, dostopnost
destinacije, varnost, označenost in urejenost turističnih atrakcij, namestitvene kapacitete, možnost
najema učilnic in prostorov za izobraževanje, razvoj učnih tematskih poti, vodena organizacija
ogledov in raziskovanj, naravno okolje in območja Natura 2000, možnost zabave in druženja,
urejenost okolja.
• Obiskovalci izobraževanj, delavnic, seminarjev in konferenc.
Motiv prihoda: želja po izobraževanju, druženje z ljudmi, spoznavanje novega, sodelovanje na
strokovnih prireditvah in poslovnih srečanjih.
Ključni faktor uspeha: število organiziranih izobraževanj, delavnic, seminarjev in konferenc,
ustrezna osnovna in podporna infrastruktura za njihovo izvajanje, kakovostna nastanitvena ponudba,
informiranost o izobraževanjih, dober izbor tem in predavateljev, dostopnost destinacije, urejenost
okolice, gostoljubnost gostiteljev, usklajenost izobraževanj z drugimi dogodki v regiji, profesionalna
organizacija konferenc, prisotnost organizatorjev poslovnih potovanj, sodelovanje s strokovnimi
časopisi.
8.9.2 Sekundarne ciljne skupine
• Družine.
Motiv prihoda: menjava okolja, preživljanje prostega časa z družino v naravnem okolju,
animacija in varstvo otrok, aktivno preživljanje prostega časa za vse člane družine.
Ključni faktor uspeha: dostopnost destinacije, ustrezne namestitvene kapacitete, programi za
otroke, označenost in urejenost turističnih atrakcij, kakovostne turistične atrakcije in urejene
tematske poti, pestrost, dostopnost in bližina turističnih proizvodov (športna infrastruktura, otroška
igrišča, prireditve, zabave …), varnost, urejenost okolja, dober ugled in pozicioniranje turistične
destinacije, bogata gostinska ponudba.
• Upokojenci.
Motiv prihoda: ugodno podnebje, mir in naravno okolje, skrb za zdravje in dobro počutje,
doživljanje in spoznavanje pokrajine, rekreacija, duševna in fizična sprostitev, menjava okolja,
druženje in zabava, nova doživetja, stik z naravo.
Ključni faktor uspeha: pestrost, dostopnost in bližina turističnih proizvodov, možnost
koriščenja različnih turističnih proizvodov, označenost in urejenost turistične ponudbe, kakovostna
turistična ponudba in urejene tematske poti, ugled in pozicioniranje destinacije, ustrezne
namestitvene kapacitete, organizacija različnih prireditev, animacija, gostoljubnost in pristnost,
naravno okolje in območja Natura 2000.

74 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
• Mladi.
Motiv prihoda: druženje in zabava, udeležba na prireditvah, festivalih, izmenjava
dijakov/študentov,nova doživetja, stik z naravo, sprostitev, skrb za zdravje in dobro počutje,
raziskovanje in spoznavanje novega, adrenalinska ponudba
Ključni faktor uspeha: zanimiva, trendovska vsebina prireditev, pestrost turistične ponudbe,
dobra športna infrastruktura, edinstvenost (prireditev kot namestitvenih kapacitet), možnost za
izražanje in ustvarjanje, odprtost za drugačnost, prepoznavnost regije po glasbenikih, športnikih,
izjemnih osebnostih, dobra ponudba gostinskih lokalov, pozicioniranje destinacije, animacija,
gostoljubnost in pristnost, dostopnost do informacij prek sodobnih e-poti.
• Rekreativci.
Motiv prihoda: sprostitev in psihični počitek, umik iz stresnega življenja, sprememba okolja,
čisto okolje in neokrnjena narava, aktivno preživljanje prostega časa, krepitev telesa in zdravja,
doživetja narave, spoznavanje in odkrivanje novega, uživanje, zabava, druženje.
Ključni faktor uspeha: razpoložljiva, dostopna in kakovostna športna infrastruktura (zaprti in
odprti kompleksi in poligoni), urejene in označene kolesarske, pohodniške in druge tematske poti,
vezane na šport, označenost in urejenost turistične ponudbe, razvoj inovativne športne infrastrukture
in ponudbe, dostopnost športne infrastrukture, ustrezne namestitvene kapacitete, dostopnost
turističnih informacij in dobra informiranost, bogata gostinska ponudba, urejenost okolice, možnost
izbiranja in koriščenja različnih turističnih proizvodov, naravno okolje in območja Natura 2000,
prepoznavnost in ustrezna pozicioniranost športne ponudbe in celotne destinacije na trgu.
• Poslovni partnerji podjetij.
Motiv prihoda: udeležba na poslovnih sestankih in srečanjih, izobraževanje, spoznavanje
novega, druženje.
Ključni faktor uspeha: kakovostne kapacitete, tehnološka in druga podporna infrastruktura za
organizacijo poslovnih sestankov, strokovna usposobljenost kadrov za organiziranje in operativno
izvajanje poslovnih sestankov (poznavanje protokola podjetij, visokih državnih uradnikov), možnost
vrhunske namestitve, bogata gostinska ponudba, dober ugled destinacije, urejenost okolja,
sodelovanje s podjetji na področju specializirane organizacije, dostopna lokacija in hkrati sproščujoče
naravno okolje, profesionalna organizacija, prisotnost organizatorjev poslovnih potovanj, sodelovanje
s strokovnimi časopisi.
8.9.3 Terciarne ciljne skupine
• (Profesionalni) športniki.
Motiv prihoda: dokazovanje v športu, uspeh, treningi in priprave na tekme, ugodni klimatski
pogoji, športne prireditve in tekmovanja, psihofizični počitek, druženje in zabava.
Ključni faktor uspeha: ustrezna športna infrastruktura (zaprti in odprti kompleksi),
organizacija mednarodnih in regionalnih športnih prireditev, kakovostna namestitvena infrastruktura,
bogata gostinska ponudba z možnostjo prilagojene kulinarike, medijsko pokrivanje športnih
dogodkov, urejenost okolja, razvoj inovativne športne infrastrukture in ponudbe, dostopnost športne
infrastrukture, dostopnost destinacije z različnimi prevoznimi sredstvi, dostopnost turističnih

8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije
75
informacij in dobra informiranost, prepoznavnost in ustrezna pozicioniranost športne ponudbe in
celotne destinacije na mednarodnem turističnem trgu.
• »Incentive« gostje.
Motiv prihoda: nagrada zaposlenim in njihovo motiviranje, menjava okolja, sprostitev,
spoznavanje novega, izobraževanje, »team building«, »brain storming«.
Ključni faktor uspeha: dostopnost destinacije, pestra izbira dodatnih aktivnosti in programov,
ki so vključeni v paket storitev zanje; urejena okolica in dober ugled destinacije, pozicioniranje
destinacije, organizacija specialnih programov s povezovanjem različnih turističnih proizvodov za
spodbujanje nagradnih poslovnih potovanj, sodelovanje z organizatorji incentive potovanj na
emitivnih trgih.
• Motoristi.
Motiv prihoda: želja po raziskovanju in pustolovščinah, doživljanje in spoznavanje pokrajine
in ljudi, svobodna izbira odločitev, ugodno podnebje, uživanje in zabava.
Ključni faktor uspeha: dostopnost destinacije, zanimive, kvalitetne in urejene prometne poti
in ceste, razvite tematske ture, počivališča za motoriste, označenost in urejenost turističnih atrakcij,
dostopnost in ažurnost turističnih informacij, dostopnost podpornih storitev (bencinske črpalke,
servisi, trgovine), pestra gostinska ponudba, zabavne prireditve, organizacija festivalov, motorističnih
srečanj, specializirane namestitvene kapacitete (kampi, manjši hotel ali hostel ali penzion za
motoriste in popotnike).
• »Touring« obiskovalci.
Motiv prihoda: spoznavanje novih krajev, ljudi, kulturne in naravne dediščine, sprememba
okolja, doživetja in želja po raziskovanju, želja po pustolovščinah.
Ključni faktor uspeha: dostopnost destinacije, označenost in urejenost turističnih atrakcij,
urejenost urbanih površin, cest, zgradb, zelenic in kulturnih spomenikov, pristnost in tradicionalnost,
dober ugled in pozicioniranje turistične destinacije, kulturne in zabavne prireditve, dostopnost in
ažurnost turističnih informacij, razvite tematske poti, turistični paketi, sestavljeni iz različnih
turističnih produktov, možnost organiziranega profesionalnega vodenja po destinaciji (turistični
ogledi, pohodniške ture …), profesionalnost in fleksibilnost lokalnih turističnih izvajalcev.
• Tranzitni gostje
Motiv prihoda: sprostitev in psihični počitek, želja po raziskovanju, spoznavanje novih krajev,
ljudi, kulture, zgodovine, druženje, umik iz stresnega življenja, sprememba okolja, čisto okolje in
neokrnjena narava.
Ključni faktor uspeha: dostopnost, urejene prometne poti in ceste, bližina prometnih
povezav, kakovostne namestitvene kapacitete, označenost in urejenost turističnih atrakcij in
tematskih poti, dostopnost in ažurnost turističnih informacij, urejenost urbanih površin, cest, zgradb,
zelenic in kulturnih spomenikov, ugled in pozicioniranje destinacije, dostopnost podpornih storitev
ter prilagojen delovni čas (trgovine, bencinske črpalke, banke …), gostoljubnost ljudi.
Na podlagi opredeljenih ciljnih skupin smo V Strategiji razvoja turizma do 2020 določili
matriko primarnih, sekundarnih in terciarnih ciljnih skupin z motivi prihoda in ključnimi faktorji
uspeha turistične destinacije Zasavje. Smisel definiranja ciljnih segmentov je določiti čim bolj

76 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
homogene skupine obiskovalcev in pridobili orodja za lažje in učinkovito tržno načrtovanje obiska ter
trženjsko upravljanje. Definiranje primarnih, sekundarnih in terciarnih ciljnih segmentov je izvedeno
na podlagi analize zasavske turistične ponudbe in povpraševanja posameznih ciljnih skupin, SWOT
analize, trendov, vizije, namena in ciljev ter metod segmentiranja, na katere lahko turistična
destinacija Zasavje na osnovi konkurenčnih prednosti v prihodnje računa.
8.10 Strateško pozicioniranje turistične
ponudbe destinacije Zasavje
Strateško pozicioniranje turistične ponudbe destinacije Zasavje je dolgotrajen proces. V
Strategiji razvoja turizma v Zasavju do 2020 smo ga opredelili na osnovi oblikovanja želene podobe v
očeh lokalnega prebivalstva (izpolnjeni vprašalniki) in potencialnih turistov (mreženje v tujini,
konference, pogovori s tujimi strokovnjaki in tour operaterji …). Ugotovili smo, da je potrebno
Zasavje kot turistično destinacijo pozicionirati na način, ki se prepoznavno razlikuje od konkurenčnih
destinacij.
Strateško pozicioniranje bo temeljilo na izpostavljanju lastnih konkurenčnih prednosti, ki
zagotavljajo zadovoljevanje potreb in želj ciljnega trga na edinstven način. Konkurenčne prednosti
Zasavja so opredeljene v tretjem poglavju; so odgovor na vprašanje, kaj ima destinacija, kaj so
značilnosti njene ponudbe. Turistična destinacija lahko poudarja eno ali več svojih značilnosti. Odločili
smo se za več konkurenčnih prednosti in z njihovo predstavljanje na več različnih trgih. Na določenih
področjih bomo poudarjali le eno, drugje dve ali celo tri prednosti. Odzive bomo spremljali in
korigirali pristop, saj se ciljna skupina lahko naveliča izpostavljanja zgolj ene prednosti, poudarjanje
več prednosti pa prinaša nejasno pozicioniranje, ker destinacija obljublja preveč stvari hkrati.
V drugem koraku mora destinacija oblikovati pozicijo skozi tržno segmentacijo in produktno
diferenciacijo. Za odgovor na vprašanje, kaj pričakujejo ciljni obiskovalci, kakšno mesto ima turistična
destinacija Zasavje v zavesti turista, če ga primerja s konkurenčnimi destinacijami oziroma produkti,
moramo poznati in razumeti pričakovanja ciljnih skupin. Pri pozicioniranju destinacije moramo doseči
razlikovanje od konkurence po tistih značilnostih, ki so relevantne za posamezne ciljne skupine.
Skladno s tem se načrtuje oblikovanje produkta in njegova promocija, kar zagotavlja doseganje
konkurenčne prednosti.
Ob primerjavi sedanje in želene pozicije destinacije mora Zasavje poiskati svojo priložnost
glede na lastne sposobnosti in konkurenčne prednosti, da bolje kot konkurenti izpolni želje turista.
Konkurenčno pozicioniranje pomeni borbo za zaznavanje destinacije v zavesti potrošnika. Na osnovi
odgovora na vprašanje, kaj imamo drugačnega v primerjavi s konkurenčnimi destinacijami, na čemer
lahko gradimo razlikovanje, lahko oblikujemo trženjski splet, s katerim bomo uresničili cilj. Za
učinkovito pozicioniranje na trgu je potrebno ustvariti edinstveno privlačnost glede na potrebe
ciljnega trga in glede na konkurenčne destinacije.
Na temelju diferenciacije se turistična destinacija tržno pozicionira. To pomeni znane
odgovore na vprašanji, zakaj se splača priti v določeno destinacijo in kako nas bodo dojeli ciljni
obiskovalci. Na splošno ima večina ciljnih skupin naslednja pričakovanja:
• odgovorni turizem, ki spoštuje ter varuje identiteto in značilnosti regije, kot so
rudarstvo, industrija, podeželje, kultura …,

8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije
77
• čisto in urejeno okolje, ohranjeno naravno in kulturno krajino,
• avtentičnost ponudbo, ki spoštuje identiteto območja in na njem gradi ,
• urejene sprehajalne, pohodniške in druge tematske poti (dostopnost, označenost,
informacije …),
• interpretacijo naravne in kulturne dediščine,
• jasna pravila vedenja.
Obstoječe pozicioniranje ponudbe turistične destinacije Zasavje temelji na naravnih danostih,
dobri lokaciji, prireditvah, destinaciji s pestro kulinarično ponudbo zasavskih jedi, rudarskoindustrijski
dediščini, podeželju in kulturnem turizmu. Pozicioniranje Zasavja v nadaljevanju členimo
glede na ključne dejavnike uspeha:
• učinkovita krovna organizacija za razvoj turizma, v katero so vključeni vsi ključni
ponudniki na destinaciji,
• krovna destinacijska blagovna znamka V 3 krasne, ki temelji na primerjalnih
prednostih Zasavja in doseganju sinergij posameznih ponudnikov,
• enotna podoba in raznolike zgodbe regije,
• prepoznavni programi, prireditve in dogodki,
• visoka kakovost storitev in dodatne ponudbe,
• usposobljenost, znanja in veščine zaposlenih (usposabljanje, izobraževanje,
motiviranje …),
• izboljšanje in vzpostavitev dodatne ponudbe v povezavi s tradicijo območja
(prireditve in dogodki na visokem nivoju, atrakcije …),
• razvoj ponudbe in oblikovanje produktov v neposredni bližini Zasavja (Rimske toplice,
Laško …),
• učinkovito skupno trženje v okviru destinacije,
• sistem učinkovitega managementa pri vseh ponudnikih in same destinacije z
merjenjem rezultatov
Izbrana strategija pozicioniranja vpliva na vse aktivnosti v turistični destinaciji, vključujoč tudi
področje oblikovanja (uporaba določenih materialov pri gradnji in opremi, oblikovanje tiskovin,
označb itd). Tržna znamka namreč pooseblja strategijo pozicioniranja destinacije. Uspešno
oblikovanje blagovne znamke V 3 krasne lahko prispeva k ugledu destinacije, saj je obljuba nečesa,
kar bo turist izkusil v destinaciji.
8.11 Razvojni model
V zasavski regiji na področju turizma delujejo številni subjekti v nadgrajenem razvojnem
modelu, kjer se medsebojno povezujejo promocijska, distribucijska, razvojna in operativna funkcija.
8.11.1 Promocijska funkcija
• Izvajanje regionalne promocije zasavskega turizma za povečanje njegove
prepoznavnosti na nacionalnem in globalnem trgu.

78 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
• Izvajanje programa tržnega komuniciranja na lokalni ravni, usklajenega z lokalnimi,
regionalnimi in interesnimi mrežami turističnih subjektov.
8.11.2 Distribucijska funkcija
• Kontinuirano sodelovanje pri razvoju in uporabi turistično-informacijskega sistema v
skladu z najsodobnejšimi znanji informacijske tehnologije.
• Spodbujanje uporabe in razvoja turistično-informacijskih sistemov na podjetniški in
lokalni ravni ter zagotavljanje njihove integracije v nacionalni turistično-informacijski
sistem.
• Aktivno vključevanje turističnih storitev in ključnih turističnih produktov v globalne
sisteme turistične dejavnosti.
8.11.3 Razvojna funkcija
• Uvajanje moderno organiziranega destinacijskega managementa.
• Spodbujanje razvoja integriranih turističnih produktov.
• Izvedba zahtevnejših investicijskih projektov s povezovanjem turističnega
gospodarstva ter drugih zainteresiranih partnerjev v lokalne grozde.
• Spodbujanje usposabljanja in mreženja turističnih subjektov na lokalni ravni.
• Razvoj, zasnova in organiziranost integriranih turističnih produktov na lokalni ravni.
• Realizacija prenosa znanja na operativno raven in vključevanje turistične ponudbe v
širši spekter.
8.11.4 Operativna funkcija
• Spodbujanje izvedbe integriranih turističnih produktov.
• Opravljanje vloge recepcije za celotno destinacijo (podajanje informacij).
• Operacionalizacija povezovanja turističnih storitev v integrirane turistične produkte v
lokalnem prostoru.
• Skrb za kakovostno izvajanje turističnih storitev in integriranih turističnih produktov
na lokalni ravni.
• Skrb za lokalno turistično infrastrukturo.

8. Strategije za razvoj turizma na nivoju regije
79
Trženjska
strategija in
blagovna
znamka V tri
krasne

80 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
9. Trženjska
strategija in
blagovna znamka V
tri krasne
9.1 Ključna izhodišča strategije
Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 temelji na opredeljenih pristopih trženjskega
spleta turistične destinacije Zasavje iz Strategije trženja turistične destinacije Zasavje (2012).
Strategija trženja turistične destinacije Zasavje temelji na javnem predstavljanju organizacij, ponudbi
proizvodov, storitev in programov z namenom izboljšati svoj tržni položaj v konkurenčnih razmerah.
Eden izmed ključnih dejavnikov pri trženju turistične destinacije Zasavje je izbira ustreznih pristopov
pri orodjih trženjskega komuniciranja: oglaševanje, pospeševanje prodaje, odnosi z javnostmi,
neposredno trženje in osebna prodaja. Pri odločanju o izbiri posameznega orodja trženjskega
komuniciranja bo turistična destinacija Zasavje upoštevala stopnjo nakupne pripravljenosti in stopnjo
v življenjskem ciklu proizvoda, storitve in programa, saj se orodja za trženjsko komuniciranje
razlikujejo glede na stroškovno učinkovitost na različnih stopnjah življenjskega cikla.
Z vidika turistične destinacije Zasavje želimo ustvariti dodano vrednost za turista od trenutka,
ko se pripravlja na pot, na njegovi poti in v času bivanja v destinaciji ter vse do njegovega odhoda in
tudi po vrnitvi domov. Krovna organizacija za razvoj turizma bo igrala ključno vlogo pri koordinaciji
aktivnosti številnih ponudnikov produktov, programov in storitev v smeri skupne vizije in
zagotavljanja čim višje vrednosti za posameznega turista. Proces odločanja turista o izbiri posamezne
destinacije namreč poteka skozi različne stopnje.
Trženjsko komuniciranje pri turističnih storitvah, produktih in programih zahteva drugačen
pristop kot v drugih panogah. Obsega vse komunikacijske aktivnosti turistične destinacije, s katerimi
obvešča, izobražuje in osebno prepričuje uporabnike na ciljnem trgu o svojih storitvah, proizvodih in
dejavnostih, jih opominja na svojo ponudbo in spodbuja k odločitvi o nakupu. Učinkovite turistične
destinacije so dobre posredovalke znanja, ki lahko na stroškovno učinkovit način uporabijo raznolike
komunikacijske medije. Gre za interaktivni dialog med turistično destinacijo in turisti, ki poteka na
stopnjah predprodaje, prodaje, porabe in po porabi. Zato glavni cilj Strategije trženja turistične
destinacije Zasavje ni le pritegniti nove obiskovalce, temveč tudi ohranjati stik s tistimi, ki turistično
destinacijo že obiskujejo. Njihovo zvestobo bomo dosegli skozi pristne odnose.
Strategijo trženja turistične destinacije Zasavje bomo izvajali na različnih ravneh glede na
cilje, ki jih želimo uresničiti, glede na ciljne trge, kjer se želimo promovirati, in glede na združevanje
sredstev in virov za učinkovito trženje. Krovna organizacija za razvoj turizma bo združevala akterje
zasebnega, javnega in civilnega sektorja z namenom enotnega trženjskega komuniciranja s ciljnimi
trgi, s čimer bo dosegla sinergije promocijskih učinkov, krepitev krovne destinacijske blagovne
znamke V 3 krasne in skupni razvoj destinacije.

9. Trženjska strategija in blagovna znamka V tri krasne
81
V ta namen je potrebno slediti naslednjim izhodiščem Strategije trženja turistične destinacije
Zasavje:
• Promocijske aktivnosti so usmerjene v grajenje in komuniciranje krovne destinacijske
blagovne znamke V 3 krasne.
• Velik poudarek je na spletni strani V 3 krasne in z njo povezanimi spletnimi stranmi,
kjer so sistematično predstavljeni ponudniki, produkti, ponudba, in kjer je
predstavljena zgodba in krovna destinacijska blagovna znamka, kjer se gradi centralni
rezervacijski sistem destinacije ter se povezuje z nacionalnim; skratka, kjer se izvaja
celoten proces upravljanja s strankami.
• Za vsak ciljni trg se pripravi poseben splet trženjskega komuniciranja
• Za izvajanje aktivnosti trženjskega komuniciranja se izkoristi vse tržne poti partnerjev
(npr. Slovenske turistične organizacije, ostalih RDO, ponudnikov v soseščini).
• Sistematično usposabljati in motivirati zaposlene, da postanejo tržniki destinacije
(poudarek na spletnem trženju).
• Sodelovanje vseh partnerjev turistične destinacije (gostinski obrati, TIC, mladinski
centri, društva, lokalni turistični vodniki, šole, zdravstvo, lepotni in ostali saloni,
podjetja in ostali ponudniki, ki so del neposredne ali posredne turistične ponudbe
destinacije) pri skupni promociji in trženju preko krovne organizacije za razvoj
turizma, saj jih ta povezuje z načrtovanjem in izvajanjem skupnega programskega
načrta in načrta trženja turistične destinacije Zasavje.
9.2 Orodja trženjskega komuniciranja
Pri vzpostavitvi Strategije trženja turistične destinacije Zasavje je ključna izbira ustreznih
pristopov oziroma konkretnih orodij trženjskega komuniciranja. Na podlagi splošno znanih orodij
trženjskega komuniciranja smo pri vsakem od navedenih orodij definirali konkretno orodje in
strategijo njegove vzpostavitve oziroma trženjskega komuniciranja. Strategija razvoja turizma v
Zasavju do 2020 opredeljuje naslednja orodja trženjskega komuniciranja:

82 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
Oglaševanje
Osebna
prodaja
Orodja
trženjskega
komuniciranja
Pospeševanje
prodaje
Napredno
trženje
Odnosi z
javnostmi
9.2.1 Oglaševanje
• Konkretno orodje: Oglasi na TV, radiu, v časopisih
Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: Sprotno dogovarjanje glede števila
oglasov in glede vrste medija za posredovanje oglasov. Potrebno bo iskanje čim bolj
učinkovitih oglaševalskih prijemov, tudi v sodelovanju s turističnimi centri v soseščini.
Glede na usmeritve slovenskega turizma, ki gredo v smeri trajnostnega razvoja in
zelene ponudbe, je pričakovati, da bo tudi SPIRIT na tem področju ponudil močnejšo
trženjsko podlago, ki jo bo potrebno dobro izkoristiti.
• Konkretno orodje: Novi mediji
Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: Potrebno bo razviti oziroma
nadgraditi sodobna spletna orodja in komunikacijske kanale, ki jih ponujajo socialna
omrežja (Facebook, MySpace, Twitter, YouTube itd.). Krovna organizacija za razvoj
turizma pri izvajanju aktivnosti na teh omrežjih oziroma za upravljanje računov na
aktualnih spletnih skupnostih skrbi sama – le v nujnih primerih ji pomagajo
strokovnjaki. Krovna organizacija za razvoj turizma aktivno išče načine, kako se
pozicionirati oziroma umestiti na razne referenčne in relevantne spletne portale, ki
imajo svoje mesto v posameznih ciljnih segmentih – skozi on-line oglaševanje,
forume, izmenjavo spletnih povezav itd.).
9.2.2 Pospeševanje prodaje
• Konkretno orodje: Programi in prireditve
Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: Aktivnosti pospeševanja prodaje
so v veliki meri usmerjene v povečanje organiziranih prihodov v sklopu različnih
programov in prireditev – v celoti so vezane na oblikovane programe po ciljnih

9. Trženjska strategija in blagovna znamka V tri krasne
83
skupinah, ki jih je potrebno začeti izvajati. Ključna usmeritev je oblikovanje privlačnih,
reprezentativnih programov in prireditev (ki izpostavljajo tisto, kar je v destinaciji
posebnega, edinstvenega) po posameznih motivih prihodov in znotraj tega po
posameznih proizvodih oziroma ciljnih segmentih. Krovna organizacija za razvoj
turizma trži omenjene programe in prireditve ter jih aktivno spodbuja (išče
kakovostne nosilce in prodajalce, ki udejanjajo zastavljen trženjski koncept), nato pa
upravlja in nadzoruje izvajanje le-teh. V okviru ciljnega trženja po posameznih
programih in prireditvah se pristopi do raznih društev, klubov in združenj, ki
predstavljajo določen segment. Odvijajo se tradicionalne in avtentične prireditve, ki
odsevajo identiteto območja in se nadgrajujejo v programe (ne le obisk prireditve,
temveč celostno doživetje).
• Konkretno orodje: Sejmi
Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: Aktivnosti pospeševanja prodaje
so usmerjene v povečanje individualnih prihodov v sklopu različnih sejmov. V
Sloveniji je nekaj specializiranih sejmov (Alpe Adria, Turisticum itd.) za predstavitev
turističnih destinacij. Krovna organizacija za razvoj turizma bo v bodoče okrepila
dejavnosti udeleževanja na različnih sejmih na domačem in tudi na sekundarnih ter
terciarnih trgih.
• Konkretno orodje: Testni izleti, študijska potovanja
Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: Pred začetkom trženja posameznih
programov (industrijski, podeželjski itd.) je treba izvesti testne izlete in študijska
potovanja z namenom odkrivanja napak, pomanjkljivosti in slabosti. Izvesti jih je
treba v sodelovanju s predstavniki različnih organizacij, ki podobne programe že
izvajajo.
9.2.3 Odnosi z javnostmi
• Konkretno orodje: Tiskovne konference, sporočila za javnost
Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: V prvi vrsti gre za informiranje
novinarjev oziroma komuniciranje z njimi o aktivnostih, ki potekajo v turistični
destinaciji Zasavje (novice, dogodki, novosti v obliki sporočil za javnost, ob večjih
dogodkih tudi tiskovne konference). V drugi fazi se začnejo izvajati trženjskokomunikacijske
aktivnosti v smislu uporabe promocijskega orodja (vendar šele ko gre
za dobro prakso, ko nastane nov reprezentativen in dober program). Vseskozi se
izvaja profesionalna podpora tujim in domačim novinarjem – ko iščejo informacije,
gradiva, foto materiale, predvsem pa zgodbe (pomembno je, da imamo zagotovljeno
vso potrebno infrastrukturo). Upravljamo z bazami naslovov specializiranih in lokalnih
medijev.
• Konkretno orodje: Študijska potovanja za novinarje
Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: V prvi fazi se tega orodja še ne
spodbuja aktivno – gre predvsem za odkrivanje napak in pomanjkljivosti v

84 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
sodelovanju s predstavniki različnih medijskih hiš, kasneje pa gre za pomembno
promocijsko orodje. Povezovanje z novinarji iz Zasavja in z novinarji, ki poročajo iz
turističnih centrov v soseščini, kjer se lahko izpostavi konkurenčne prednosti Zasavja.
9.2.4 Neposredno trženje
• Konkretno orodje: Katalogi, turistični vodnik, monografija o Zasavju
Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: Krovna organizacija za razvoj
turizma posreduje kataloge, turistične vodnike in monografije o Zasavju turističnim
centrom v soseščini, turističnim agencijam in Slovenski turistični organizaciji.
• Konkretno orodje: Elektronska prodaja
Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: Upravljamo z bazami naslovov
obiskovalcev (CRM), specializiranih agentov, lokalnih turističnih vodnikov, gostinskih
obratov, TIC, mladinskih centrov, društev, itd.. Spletno stran V 3 krasne je treba
nadgraditi s konkretnimi programi, ki bodo obiskovalce pritegnili k obisku. Razvoj in
nato uporaba CRM baze (ki se pridobi skozi različne aktivnosti na omenjeni spletni
strani in njena uporaba po interesih). Zagotoviti redno spremljanje izkušenj
uporabnikov z omenjeno spletno stranjo. Na spletno stran naložiti storitve agencij, ki
tržijo ponudbo turistične destinacije Zasavje. Nadgraditev omenjene spletne strani z
dostopom do socialnih omrežij (Facebook, Twitter, itd.). Vpis v spletne imenike in
izmenjava povezav z referenčnimi spletnimi stranmi (za vzajemno objavo povezav).
Redno ažuriranje (objava posebnih ponudb, novosti, aktualnih dogodkov) in
aktualizacija ponudbe glede na letni čas. Tehnična optimizacija za boljšo spletno
uvrstitev v iskalnikih (predvsem Google) in nenehna skrb za ustrezno pozicioniranje
strani. Analiza statistike (ključne besede, referenčne spletne strani, obiskanost, itd.).
Stalna tehnična podpora tudi za nadgradnje.
9.2.5 Osebna prodaja
• Konkretno orodje: Promocijske brošure
Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: Z razvojem novih produktov in
programov bo potreben bolj »turistični« prodajni pristop s predstavitvijo celostnih
doživetij. Vse publikacije se delajo oziroma usklajujejo na krovni regionalni ravni
destinacije (tudi v primeru posameznih učnih oziroma tematskih poti), da nosijo
krovno destinacijsko blagovno znamko V 3 krasne in odsevajo prepoznaven slog
komuniciranja. Sodelovanje v različnih promocijskih brošurah in predstavitvenih
materialih (Slovenska turistična organizacija, TIC, RDO, turistični centri v soseščini,
itd.).
• Konkretno orodje: Promocijska darila
Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: V podporo trženjskemu
komuniciranju destinacije in krovne blagovne znamke V 3 krasne se v obliki

9. Trženjska strategija in blagovna znamka V tri krasne
85
spominkov oblikujejo kreativna promocijska darila, ki odsevajo podobo in značilnosti
Zasavja oziroma njene krovne blagovne znamke. Nadgradnja palete izdelkov iz
spletne trgovine, oblikovanje novih promocijskih daril (v obliki spominkov in drugo)
za prodajo.
• Konkretno orodje: Baza fotografij
Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: Krovna organizacija za razvoj
turizma razvija in upravlja z bazo kakovostnih fotografij v visoki resoluciji, ki so
primerne za uporabo v tiskanih gradivih. Baza se vodi po posameznih proizvodih
oziroma temah.
• Konkretno orodje: Promocijski film o Zasavju
Strategija vzpostavitve trženjskega komuniciranja: Krovna organizacija za razvoj
turizma skrbi za promocijo predstavitvenega filma o Zasavju. Promocija poteka prek
različnih medijev (predvsem spletnih) tako doma kot v tujini.
9.3 Blagovna znamka V 3 krasne
V sklopu projekta Natura – turistične zanimivosti Zasavja je bila vzpostavljena blagovna
znamka V 3 krasne, ki je bila nadgrajena v projektu Vse teče v 3 krasne. V projektu Regionalna
destinacijska organizacija Zasavje je bila omenjena blagovna znamko izpopolnjena, dodana ji je bila še
promocijska funkcija.
Glavna vloga blagovne znamke V 3 krasne je predstavljanje destinacije, pospeševanje
podznamk in prenos vrednosti ter asociacij na podznamke. Vrednote omenjene blagovne znamke
obogatijo storitve in ponudnike z vsemi pozitivnimi asociacijami, ki jih ima destinacija. Koristi so tudi v
večjih sinergijskih učinkih razvoja in promocije ter v večji vrednosti krovne blagovne znamke.
Omenjena blagovna znamka namreč zagotavlja potrošnikom določeno kakovost, povečuje
prepoznavnost in prestiž destinacije. Z oblikovano krovno destinacijsko blagovno znamko in njeno
arhitekturo, podobo in prisotnostjo na trgu bomo lažje dosegali ciljne segmente.
Nosilci blagovne znamke V 3 krasne si prizadevajo za večanje števila ponudnikov in
kakovostno rast ponudbe, medsebojno integracijo in enotno komuniciranje pod okriljem te znamke.
Krovna destinacijska blagovna znamka V 3 krasne namreč predstavlja destinacijo Zasavje z vso njeno
ponudbo in podobo, je prvi stik s turisti in pooseblja tukajšnje turistične programe in produkte.
Ponudniki se morajo poistovetiti s turističnimi programi in produkti ter blagovno znamko V 3 krasne.
Ob podelitvi blagovne znamke se ponudnika seznani z nadgradnjo ponudbe, ki jo je dolžan
uresničiti v treh letih. Krovna organizacija za razvoj turizma bo v tem obdobju aktivno sodelovala s
ponudniki in jim pomagala nadgraditi ponudbo za ponovno podelitev blagovne znamke. Nadgradnje
se definirajo za vsakega ponudnika posebej, saj na trgu nastopajo z različno turistično ponudbo in je
zato potrebno upoštevati dejansko stanje.
Blagovno znamko V 3 krasne najlažje opredelimo z navedenimi dejavniki:
• poslanstvo: destinacija prepleta harmonij med mestom in podeželjem,

86 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
• vizija: postati destinacija za specifične ciljne skupine s produkti in programi, posebej
prilagojenimi željam in potrebam ciljnih skupin,
• vrednote: trajnostna doživetja, neokrnjena narava, doživetje industrijske in
podeželske dediščine »v enem kosu«, kakovost, radovednost,
• osebnost: identiteta industrijskih območij na eni in podeželskih doživetij na drugi
strani,
• razlikovalne prednosti: harmonija med podeželjem in industrijo ter z njo povezano
kulturo,
• koristi: spodbuja željo prispevati, spodbuja aktivnost, kakovost življenja, stik z naravo,
doživetja narave in kulture.
9.4 Standardi blagovne znamke V 3 krasne
Prvi standardi blagovne znamke V 3 krasne so bili pripravljeni že v Operativnem programu
razvoja turizma (2009), vzpostavljeni so bili s Pravilnikom o blagovni znamki V 3 krasne in pogojih
podeljevanja pravice do uporabe blagovne znamke V 3 krasne, natančneje pa definirani v Strategiji
trženja turistične destinacije Zasavje (2012). Naloga Strategije razvoja turizma v Zasavju je, da
omenjene standarde vključi v zasavsko turistično ponudbo in programe ter da definira ustrezne
izvajalce, ki bodo izvajali produkte, programe in storitve v skladu s standardi blagovne znamke V 3
krasne.
Standardizacija krovne destinacijske blagovne znamke V 3 krasne je narejena na principu
hierarhije blagovnih podznamk, ki bodo predstavljale turistične produkte in programe za specifične
ciljne skupine. V primeru turistične destinacije Zasavja je pomembno, da bodo vsi ponudniki in
produkti dosegali standard kakovosti, ki se pričakuje za določeno ciljno skupino in tematsko
oblikovan program.
Pri uvajanju in uresničevanju krovne destinacijske blagovne znamke V 3 krasne poteka
standardizacija po naslednjem vrstnem redu:
• Krovna destinacijska blagovna znamka V 3 krasne
Krovna destinacijska blagovna znamka V 3 krasne je blagovna znamka, ki povezuje
turistične programe, produkte, storitve, ponudnike, dogodke, naravno in kulturno
dediščino Zasavja itd. Sestavljena je iz naslednjih elementov: sporočilo turistom in
obiskovalcem, sporočilo ponudnikom in prebivalcem Zasavja, pozicioniranje.
• Produktna znamka
Drugi nivo krovne destinacijske blagovne znamke V 3 krasne so produkti, programi in
proizvodi, ki so v Zasavju razdeljeni na podeželske programe, industrijsko-turistične
programe, pohodništvo, prireditve in kulturne dogodke.
• Tematska znamka
Tretji nivo krovne destinacijske blagovne znamke V 3 krasne so tematske znamke, ki
so razdeljene glede na predhodno omenjene produktne podznamke. Tako kot

9. Trženjska strategija in blagovna znamka V tri krasne
87
produktno znamko tudi tematsko sestavljajo podeželski programi, industrijskoturistični
programi, pohodništvo, prireditve in kulturni dogodki.
• Ciljna znamka
Turistična ponudba v sklopu krovne destinacijske blagovne znamke V 3 krasne mora
biti oblikovana za specifične skupine, pri čemer je potrebno predhodno dobro poznati
njihove potrebe, želje in pričakovanja. Oblikovanje ciljne znamke se mora navezovati
predvsem na primarne ciljne skupine. Ciljno znamko sestavljajo: obiskovalci kulturnih
dogodkov, prireditev in ostalih družabnih dogodkov, ljubitelji podeželja, ljubitelji
industrijske dediščine, ljubitelji tradicionalne rudarske hrane, gostje na kratkih
sprostitvenih oddihih, adrenalinski športniki, pripadniki različnih društev, drugi.
• Ponudbena znamka
Ponudbena znamka je zadnji nivo blagovne znamke in izhaja iz navedenih štirih točk
blagovne znamke. Pri ponudbeni znamki je pomembno, da izhaja iz dejanskih potreb
trga in specifičnosti regije. Razdelitev ponudbene znamke po posameznih kategorijah
je naslednja: spominki, prireditve, gostinski obrati in gastronomija, nastanitveni
obrati.
9.5 Turistični spominki
V času operacije Vse teče v tri krasne sta bila izvedena dva javna natečaja za izbor najboljših
turističnih spominkov Zasavja. Oba predstavljata pomemben del trženja turistične ponudbe in
promocije regije. Z natečajem in nagradami v obliki odkupa spominkov se namreč spodbuja
razmišljanje o tej problematiki, ustvarjanje spominkov in tudi njihovo izdelovanje. Pomembna je tudi
izvedljivost spominkov, torej sposobnost množične proizvodnje v kratkem časovnem obdobju,
določen način izdelave in kakovostna izvedba.
Vzpostavljena je mreža trgovin s spominki (trenutno jih je osem), odprta je tudi spletna
trgovina s spominki v sklopu spletne strani V 3 krasne.
Turistični spominki se motivno navezujejo na naravno ali kulturno dediščino Zasavja v snovni
ali nesnovni obliki ter na prepoznavne motive zasavskega prostora in identitete. Spominki, ki so že ali
bodo v bodoče pridobili znak V 3 krasne, bodo zajeti v promocijske akcije, ki jih bo izvajala krovna
organizacija za razvoj turizma v sodelovanju s TIC, predstavljeni bodo v njenih elektronskih in tiskanih
predstavitvenih zapisih, na voljo bodo v spletni trgovini, na prodajnih mestih v mreži podjetij, gostiln
in ustanov, ki bodo opravljale vlogo turističnih informacijskih točk itd.
Znak V 3 krasne je lahko sestavni del spominka ali njegove embalaže. Spominek mora
vključevati posebnosti prostora, njegovo zgodovino ali sodobnost, kulturno, športno, umetniško
ustvarjalnost. Izdelki morajo biti tržno zanimivi, kakovostno izdelani ter cenovno zanimivi za kupca.
Kriteriji, na podlagi katerih bodo spominki nosili blagovno znamko V 3 krasne, so nastali upoštevajoč
spodaj naštete in opisane dejavnike, pri čemer so bile upoštevane tudi usmeritve nacionalne
spominkarske ponudbe: likovno-estetska vrednost, izvirnost spominka, dediščinska vrednost,
promocijska vrednost, izvedljivost spominka, cena, lokacija prodaje, trženje spominka.

88 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
Spominek mora nositi zgodbo okolja, ki ga predstavlja. Smiselno je govoriti o zasavskem
spominku, ki odseva identiteto vseh treh občin. Vodilna tematika je rudarska, vendar je potrebno
ustvarjati tudi spominke s tematikami posameznih krajev, vasi, obrtnih in gospodarskih panog, ki
predstavljajo določeno območje, dejavnost, dogodke in podobno. Pomembno je, da je teh čim več,
saj lahko destinacija izvaja skupno promocijo šele, ko ima več takšnih »mikro znamk«.

9. Trženjska strategija in blagovna znamka V tri krasne
89
Poslanstvo in
vizija razvoja
turizma v
Zasavju

90 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
10. Poslanstvo in
vizija razvoja
turizma v Zasavju
10.1 Poslanstvo
Poslanstvo razvoja turistične destinacije Zasavje je:
• razbijanje stereotipov o umazanem, dolgočasnem in nezanimivem Zasavju,
• ustvarjanje privlačnega in kakovostnega turističnega okolja,
• sodelovanje vseh akterjev in njihovo regijsko povezovanje pri oblikovanju celovite
ponudbe,
• izboljšanje pogojev za razvoj turizma kot donosne dejavnosti in enega prihodnjih
generatorjev razvoja in zaposlovanja,
• trajnostni razvoj in odgovorno izkoriščanje naravnih, kulturnih in drugih danosti,
• nudenje raznolikih, visoko kakovostnih in edinstvenih doživetij, prilagojenih
pričakovanjem obiskovalcev,
• izboljšanje stanja okolja in kakovosti življenja prebivalcev
10.2 Vizija
Zasavje se bo razvilo v zanimiv cilj za iskalce drugačnega in neznanega. Svojo prepoznavnost
bo gradilo na ponudbi kontrastov: trdo urbano okolje z razburkano preteklostjo ter umirjeno, zeleno
podeželje z domačnostjo.
Zasavje ne bo razvijalo množičnega turizma, njegova ponudba bo v marsičem edinstvena.
Zaradi enkratnih doživetij bo goste privabljalo vedno znova.
Bivanje v Zasavju bo izgubljanje časovnega sidra, saj se staro in novo ves čas prelivata, bo
preplet snovnih ostalin robustne preteklosti in njihove krhke mistike.
Zasavje bo postalo sinonim za Tri krasne.

10. Poslanstvo in vizija razvoja turizma v Zasavju
91
Razvoj in
usposabljanje
kadrov v
turizmu

92 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
11. Razvoj in
usposabljanje
kadrov v turizmu
Ljudje imajo pri izvajanju turističnih storitev izredno pomembno vlogo. Na eni strani
nastopajo kot odjemalci, na drugi kot izvajalci, ki so lahko istočasno tudi obiskovalci. Pri izvajanju zelo
zahtevnih turističnih storitev, produktov in programov morajo biti kadri strokovno usposobljeni.
Poznati morajo vse značilnosti določenih storitev, produktov in programov, ki jih uporabljajo ali
vključujejo, kakor tudi značilnosti tehnoloških in drugih procesov.
Temeljna naloga izobraževanja osebja, zaposlenega v turizmu, je tako razvijanje sposobnosti
kadrov za hitro prilagajanje spremembam v turizmu ter usposabljanje za ustrezno raznovrstnost
znanja v turistični dejavnosti. Po naravi naj bi bili taki ljudje ustvarjalni, istočasno naj bi obvladali
veščino komuniciranja z ljudmi. Poleg omenjenih značilnosti je za zasavski turizem pomembna hitrost
in kakovost storitev, ki jih izvajalci opravljajo. Če so izvajalci turističnih storitev, produktov in
programov ustrezno motivirani in stimulirani, bo izvršitev potekala brez pripomb in v zadovoljstvo
zaposlenih in obiskovalcev. Tudi videz in urejenost kadrov igra pomembno vlogo.
Nujno bo potrebno vlagati več pozornosti in sredstev v sprotno ter dopolnilno izobraževanje
delavcev in strokovnjakov, ki so ali bodo angažirani na različnih področjih zasavskega turizma. Vendar
ne smemo zanemariti pomena obiskovalcev, za katere se pričakuje, da bodo ustrezno izobraženi,
kulturni in poslovni pri naročanju in sprejemanju različnih storitev, produktov in programov, kar v
praksi velikokrat ni res.
Ključno problematiko na področju razvoja in usposabljanja kadrov v turizmu v Zasavju lahko
predstavimo skozi naslednja izhodišča: nizka podoba turistične industrije kot delodajalca,
pomanjkanje strokovnega osebja, nekonkurenčne nagrade in druge ugodnosti za zaposlene,
prehodnost zaposlenih v turizmu, neugoden delovni čas in pogoji dela, težavnost pri zaposlovanju
ustreznega osebja, neprimerno izobraževanje/usposabljanje za potrebe turistične industrije,
pomanjkanje izobraževalnih možnosti, pomanjkanje sredstev za izobraževanje in usposabljanje itd.
Pomen zaposlenih v turističnih organizacijah je velik predvsem zaradi medsebojne interakcije
s turisti v procesu izvajanja storitev, produktov in programov. Usposobljene sodelavce si turistična
organizacija običajno zagotovi s skrbnim dolgoročnim načrtovanjem tudi za več let vnaprej.
Načrtovanje zaposlenosti zajema predvidevanje potrebnega števila izvajalcev za določeno časovno
obdobje, kritično analizo obstoječe strukture zaposlenih ter njihovo nenehno in sprotno strokovno
izpopolnjevanje.

11. Razvoj in usposabljanje kadrov v turizmu
93
Izobraževanje za
zaposlene v turizmu:
turistični ponudniki,
vodniki...
Organiziranost
na ravni regije
Ugodno poslovno
okolje za razvoj
turizma v regiji
Povezovanje s
sorodnimi institucijami
iz drugih slovenskih
regij in iz tujine
Povezovanje turističnih
ponudnikov, lokalne
skupnosti (javna,
zasebna, civilna sfera)
Razvoj kadrov v zasavski regiji bo temeljil predvsem na zagotavljanju osnovnih sposobnosti in
znanja za bodoče kadre v turizmu ter na zagotavljanju dovolj velikega števila ustreznih turističnih
delavcev. Glede na navedene ugotovitve in izsledke iz raziskave vprašalnikov na področju turizma
lahko trdimo, da se izobraževalni sistemi in institucije (Srednja šola Zagorje – program Gastronom
hotelir) soočajo z velikimi problemi pri oblikovanju pristopov, metod in vsebine izobraževalnih
programov v turizmu. Na eni strani je namreč turizem multidisciplinarno področje, ki zahteva
povezanost različnih gospodarskih sektorjev, na drugi strani pa so strokovna področja aktivnosti v
turizmu zelo različna in kompleksna. Na področju razvoja in usposabljanja kadrov v turizmu bo zato
potrebna večja specializacija. Organizacija usposabljanj ter intenzivna promocija poklicev, povezanih
s turizmom med mladimi, prebivalci podeželja ter širšim prebivalstvom regije so in bodo tudi v
bodoče pomembna področja dela krovne organizacije za razvoj turizma.
Posebno skrb bo potrebno nameniti stalnemu usposabljanju za ponudnike turističnih
programov, lastnike/upravnike namestitvenih enot, gostišč, člane društev, avtoprevoznike, turistične
vodnike, turistične kmetije. Pomemben cilj bo profesionalizacija kadrov – prehod iz ljubiteljskega v
poklicno opravljanja del v turizmu.
Da bi Zasavje lahko postala regija z dobro usposobljenimi delavci v turizmu, bo nujno
potrebno ustvariti ugodno poslovno okolje za razvoj turizma.

94 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
Razvojna
področja in
ukrepi za
razvoj turizma
v Zasavju

12. Razvojna področja in ukrepi za razvoj turizma v Zasavju
95
12. Razvojna področja
in ukrepi za razvoj
turizma v Zasavju
Upoštevajoč statistične podatke, analize trenutnega stanja v regiji in preučene možnosti ter
konkurenčne prednosti zasavske turistične ponudbe, bo zasavski turizem temeljil na treh stebrih.
Glavni cilj turističnih prizadevanj je povečati obseg turistične dejavnosti v Zasavju, razvojna
področja pa so:
• večja konkurenčnost turistične ponudbe Zasavja, ki jo bomo dosegli z izboljšanjem
kakovosti obstoječih in razvojem novih turističnih produktov ter s spodbujanjem
investicij turistično infrastrukturo,
• intenzivna promocija in trženje zasavske turistične ponudbe pod skupno tržno
znamko V 3 krasne,
• ugodno poslovno okolje za razvoj turizma v Zasavju.

96 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
RAZVOJNO PODROČJE
1:
Večja konkurenčnost
turistične ponudbe
Zasavja
Izboljšanje
kakovosti
obstoječih in
razvoj novih
turističnih
produktov
Spodbujanje
investicij v
turistično
infrastrukturo
Kulturni turizem
Turizem na podeželju
Športni turizem
Investicije v
namestitvene
kapacitete
Investicije v osnovno
turistično infrastrukturo
SPLOŠNI CILJ:
Povečati obseg turistične
dejavnosti v Zasavju
RAZVOJNO PODROČJE
2:
Promocija in trženje
zasavske turistične
ponudbe pod blagovno
znamko
V 3 krasne
Povečanje
prepoznavnosti
blagovne znamke V 3
krasne
Inovativno trženje
E-trženje
Organiziranost na ravni
regije
Tržna segmentacija,
definiranje trgov
RAZVOJNO PODROČJE
3:
Ugodno poslovno
okolje za razvoj
turizma v Zasavju
Povezovanje turističnih
ponudnikov, lokalne
skupnosti
Povezovanje s
sorodnimi institucijami
iz drugih slovenskih
regij in iz tujine
Podeljevanje standardov
V 3 krasne
Partnersko trženje
Izobraževanje
(za zaposlene v turizmu)

12. Razvojna področja in ukrepi za razvoj turizma v Zasavju
97
Ocena
finančnega
okvira in možni
viri financiranja
ukrepov in
aktivnosti

98 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
13. Ocena finančnega
okvira in možni viri
financiranja
ukrepov in
aktivnosti
RAZVOJNO PODROČJE 1: Večja konkurenčnost turistične ponudbe Zasavja
Ukrep 1.1.
Izboljšanje kakovosti obstoječih in razvoj novih turističnih produktov
Opis
Obstoječi turistični produkti v Zasavju se nanašajo na ključna in
prepoznavna področja, ki opredeljujejo privlačnost območja. Številne
privlačnosti Zasavja namreč omogočajo razvoj različnih turističnih produktov.
Na podlagi številnih potencialov, ki zaokrožujejo ponudbo in ustvarjajo
povpraševanje, smo opredelili možnosti za razvoj novih turističnih produktov,
ki jih je možno umestiti v pestro paketno turistično ponudbo. Celoten koncept
obstoječih in novih zasavskih turističnih produktov je oblikovan na podlagi
analize stanja, izbora ciljnih tržnih segmentov ter izbora strateških trženjskih
ciljev in usmeritev.
Tri vsebinska področja, na katerih bomo razvijali kakovostne turistične
produkte:
• kulturni turizem (predvsem industrijski turizem)
• turizem na podeželju
• športni turizem
Vsa tri vsebinska polja povezujejo kulinarika, izdelovanje spominkov in
turistični produkti raznovrstnih tematik.
Ključne aktivnosti
Kulturni turizem
Rudarska dediščina
• Posodobitev obstoječih regijskih muzejev, nadgradnja etnološke poti
in ureditev nekdanjih rudarskih kolonij ter drugih objektov in vsebin v
vseh treh zasavskih občinah.
• Nadgradnja ogleda rudnika Trbovlje–Hrastnik in prireditev, ki slonijo
na rudarski tradiciji.
Steklarska dediščina
• Nadgradnja steklarske poti.
• Vzpostavitev muzeja steklarstva.

13. Ocena finančnega okvira in možni viri financiranja ukrepov in aktivnosti
99
Druga industrijska in tehniška dediščina
• Širjenje možnosti ogledov in oblikovanje turistične ponudbe v drugih
tradicionalnih industrijskih panogah.
• Vključitev tehniške dediščine regije v turistične programe in
prireditve.
• Uporaba nekdanjih industrijskih obratov, rudniških rovov in
stanovanjskih objektov za nove kreativne vsebine.
Revolucionarna/socialna/uporniška dediščina
• Razvoj mladinskega turizma v povezavi z revolucionarno /socialno/
uporniško dediščino ter obeležja uporništva.
Arheološka dediščina
• Vzpostavitev arheološkega parka na nekdanjih rudniških površinah in
oblikovanje ponudbe na drugih območjih.
Paleontološka dediščina
• Oblikovanje tematskih poti, delavnic in drugih turističnih produktov,
vezanih na bogata fosilna najdišča v Zasavju.
Kulinarika
• Nadgradnja projekta Menu V 3 krasne v stalni produkt.
Turizem na podeželju
• Vključevanje naravne in podeželske dediščine v turistične produkte
(etnološke zbirke, zbirke flore in favne, oživljanje starih običajev …).
• Nadgradnja in vzpostavitev novih tematskih poti na podeželju ter
vzpostavitev novih naravoslovnih in učnih poti.
• Vzpostavitev pedagoških kmetij.
• Uvedba turističnih dejavnosti v krajinskih parkih in na zaščitenih
območjih.
Športni turizem
• Povezovanje športne ponudbe s turistično ponudbo (gostišča,
nastanitve, prireditve …).
• Nadgradnja obstoječe športne ponudbe v stalne turistične produkte
(pohodništvo, kolesarstvo, plezanje, jahanje, nordijska hoja,
padalstvo, kajakaštvo, rafting, krpljanje, sankanje, smučarski skoki,
turna smuka …).
• Priprava novih cestnih in gorskih kolesarskih poti, razvoj aktivnosti na
reki Savi in nadgradnja športno-pustolovskih programov v Zasavju.
• Vzpostavitev novih športnih in adrenalinskih središč (gorsko
kolesarstvo, plezanje, padalstvo ipd.).
Povezovalni turistični produkti
Festivali, prireditve
• Kulinarične prireditve (nadgradnja in povezovanje obstoječih
dogajanj v večdnevne festivale zasavske kulinarike).
• Etnološke prireditve (obujanje starih običajev, povezanih z
industrijsko dediščino, dediščino podeželja …).
• Večji športni festival in obogatitev drugih športnih prireditev ter

100 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
slovenskih ali mednarodnih tekmovanj.
• Razvijanje in širjenje glasbeno-plesnih festivalov, razvijanje festivala
industrijske dediščine, festivala novih medijskih umetnosti ter
razvijanje /vzpostavljanje drugih kulturnih dogajanj in njihova
bogatitev s turistično ponudbo.
• Otroški festivali.
Ostali tematski produkti
• Vzpostavitev novih tematskih produktov z različnih področij
(zdraviliški turizem, verski turizem, dediščina srednjega veka,
arhitekturni, mladinski turizem ipd.).
Spominki
Kazalniki
Število izboljšanih (nadgrajenih) turističnih produktov
Število novih turističnih produktov
Nosilec
Zasavska turistična organizacija
Sodelujoči
Vse zasavske občine, Regionalni center za razvoj, TIC Zasavje, LAS
Zasavje, Zasavski muzej Trbovlje, gostinski obrati, ponudniki nastanitvenih
zmogljivosti, mladinski centri, društva, kmetije, zavodi, podjetja.
Časovni načrt za
izvedbo Od 2014 do 2020
Okvirno finančno
ovrednotenje 6.000.000 €
Viri financiranja
• Javno-zasebna partnerstva za izvajanje razvojnih investicijskih
projektov
• Zasebni viri financiranja
• Javni viri financiranja
• Bančni viri financiranja
• Investicijski skladi in skladi tveganega kapitala
• Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi
(Interreg, Equal, Leader itd.)
• Mednarodni finančni programi, namenjeni spodbujanju podjetništva,
razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih
sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma (npr.
transportna, komunalna infrastruktura, promocija, izobraževanje,
izmenjava informacij in znanj itd.)

13. Ocena finančnega okvira in možni viri financiranja ukrepov in aktivnosti
101
Ukrep 1.2.
Spodbujanje investicij v turistično infrastrukturo
Opis
V Zasavju so se v začetku 21. stoletja pričeli procesi prestruktiriranja,
katerih rezultati so danes že vidni. Investicijski cikel se je začel na različnih
področjih: sanacije degradiranih območij, urejanje obrtnih con, vlaganje v
pomoč razvoju podjetništva (podjetniški inkubator, tehnološki razvojni
center, investicije v izobraževanje kadrov) itd. Na žalost je v Zasavju zaznati
premalo investicij na področju turizma. Za nadaljnji razvoj turizma v regiji bi
bilo nujno potrebno spodbujanje investicij v namestitvene kapacitete in v
osnovno turistično infrastrukturo na različnih področjih: investicije v
povečanje števila nastanitev v mestih in, investicije v izboljšanje kvalitete
prenočitvenih zmogljivosti v planinskih domov, spodbujanje nadaljnjih
investicij v turistične produkte in infrastrukturo, oblikovanje javno-zasebnih
partnerstev za izvajanje razvojnih investicijskih projektov itd.
Ključne aktivnosti
•
Investicije v namestitvene kapacitete
• Vzpostavitev razpršenih (difuznih) hotelov, investicije v zasebne
namestitve, prenova spalnih kapacitet obstoječih planinskih
postojank, gostišč.
• Obnovitev in oživitev Medijskih Toplic.
• Ureditev manjših avtokampov ter servisnih točk za avtodome in
preprostih nastanitvenih objektov na kmetijah, ob planinskih kočah,
gostiščih.
Investicije v osnovno turistično infrastrukturo
• Investicije v vzpostavitev novih turističnih objektov.
• Investicije v športno in kulturno infrastrukturo ter infrastrukturo
turističnih kmetij, gostišč.
• Ureditev dostopov do turističnih zanimivosti.
• Ureditev enotnih oznak turističnih zanimivosti po vsej regiji.
• Ureditev informacijskih točk za obiskovalce.
Kazalniki
Število novih /posodobljenih ležišč
Število novih namestitvenih enot (sobe, kampi, difuzni hotel …)
Število urejenih dostopov do turističnih zanimivosti
Število oznak za turistične zanimivosti
Nosilec
Zasavska turistična organizacija
Sodelujoči
Vse zasavske občine, Regionalni center za razvoj, LAS Zasavje, GZS,
gostinski obrati, ponudniki nastanitvenih zmogljivosti, društva, kmetije,
zavodi, podjetja.

102 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
Časovni načrt za
izvedbo Od 2014 do 2020
Okvirno finančno
ovrednotenje 16.000.000 €
Viri financiranja
• Javno-zasebna partnerstva za izvajanje razvojnih investicijskih
projektov
• Bančni viri financiranja
• Javni viri financiranja
• Zasebni viri financiranja
• Investicijski skladi in skladi tveganega kapitala
• Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi
• Mednarodni finančni programi, namenjeni spodbujanju
podjetništva, razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine
in drugih sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma
RAZVOJNO PODROČJE 2: Promocija in trženje Zasavske turistične ponudbe pod
blagovno znamko V 3 krasne
Ukrep 2.1.
Povečanje prepoznavnosti blagovne znamke V 3 krasne
Opis Za povečanje prepoznavnosti krovne destinacijske blagovne znamke V 3
krasne bo potrebno opredeliti in povezati vrednote destinacije in ljudi, ki
oblikujejo njeno identiteto. Le tako lahko pripomoremo k uspešnejšemu
turističnemu razvoju in promociji, pa tudi k razvoju gospodarstva in odpiranju
Zasavja za nove investicije. Zato je potrebna jasna in širše razpoznavna
identiteta blagovne znamke, urejena arhitektura, jasno pozicioniranje in
enotno komuniciranje. Nadalje je potrebna urejena struktura portfelja
blagovnih podznamk, ki pojasnjujejo vlogo posameznih znamk, odnose med
njimi in njihovo tržno vlogo, ki je ključna za povečanje prepoznavnosti
blagovne znamke in ponudbe V 3 krasne.
Ključne aktivnosti
• Predstavitev Zasavja kot pozitivne turistične destinacije.
• Nadaljnji turistični razvoj in promocija Zasavja.
• Pridobivanje novih ponudnikov.
• Povezovanje vrednot destinacije in ljudi.
• Povezovanje destinacijskih turističnih programov in produktov.
• Zagotavljanje stalne kakovosti blagovne znamke V 3 krasne.
• Odpiranje Zasavja za nove investicije pod blagovno znamko V 3
krasne.
• Pospeševanje razvoja podznamk.

13. Ocena finančnega okvira in možni viri financiranja ukrepov in aktivnosti
103
Kazalniki
Število izvedenih promocijskih dogodkov doma in v tujini
Število novih podznamk
Število novih ponudnikov, vključenih v turistične projekte Zasavja
Število ogledov spletnega portala V3Krasne in TIC Zasavje
Število obiskovalcev regije
Število novih meddestinacijskih (medregijskih) turističnih produktov
Nosilec
Zasavska turistična organizacija
Sodelujoči
Vse zasavske občine, TIC Zasavje, mladinski centri, Regionalni center za
razvoj, Zasavski muzej Trbovlje in drugi zavodi, mediji, gospodarska in obrtne
zbornice, gostinski obrati, ponudniki nastanitvenih zmogljivosti, društva,
turistični vodniki, izdelovalci spominkov, šole, kmetije, turistične organizacije,
turistične agencije in podjetja.
Časovni načrt za
izvedbo
Okvirno finančno
ovrednotenje
Od 2014 do 2020
500.000 €
Viri financiranja
• Javno-zasebna partnerstva za izvajanje razvojnih investicijskih
projektov
• Javni viri financiranja
• Zasebni viri financiranja
• Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi
• Mednarodni finančni programi, namenjeni spodbujanju podjetništva,
razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih
sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma
Ukrep 2.2.
Inovativno trženje
Opis
Pri inovativnem trženju je ključna uporaba inovativnih orodij tržnega
komuniciranja, kot so spletno, mobilno, zeleno in neposredno trženje. Z
inovativnejšimi in privlačnejšimi turističnimi proizvodi ter storitvami lahko
zagotovimo večjo prepoznavnost in konkurenčnost zasavskega turizma,
vendar je hkrati nujen tudi razvoj inovativnosti pri orodjih trženjskega
komuniciranja. Inovativno trženje je potrebno sistematično vpeljati v zasavsko
turistično ponudbo, zato je potrebno vlagati v kreativne ciljno usmerjene
komunikacijske kampanje za obiskovalce.

104 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
Ključne aktivnosti
• Razvoj in izvajanje inovativnih turističnih storitev, proizvodov in
programov.
• Bolj intenzivno obdelovanje obstoječih trgov.
• Nadaljnji razvoj uspešno izpeljanih inovativnih projektov.
• Pridobivanje finančnih spodbud za zelene inovacije na področju
turizma.
• Aktivno delo na področju odnosov z javnostmi, promocijske
aktivnosti in akcije za posebne ciljne skupine, učinkovito izkoriščanje
interneta in novih medijev.
Kazalniki
Nosilec
Število izvedenih promocijskih in tržnih aktivnosti
Število novih tržnih produktov
Število trgov, na katerih bomo promovirali ponudbo V 3 krasne
Število zasavskih turističnih produktov, vključenih v druge turistične
produkte (slovenske, medregijske)
Zasavska turistična organizacija
Sodelujoči Civilna družba, mediji, gostinski obrati, ponudniki nastanitvenih
zmogljivosti, društva, turistične organizacije, turistične agencije in podjetja.
Časovni načrt za
izvedbo Od 2014 do 2020
Okvirno finančno
ovrednotenje 500.000 €
Viri financiranja
• Javno-zasebna partnerstva za izvajanje razvojnih investicijskih
projektov
• Javni viri financiranja
• Zasebni viri financiranja
• Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi
• Mednarodni finančni programi, namenjeni spodbujanju podjetništva,
razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih
sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma
Ukrep 2.3.
E-trženje
Opis
E-trženje postaja v času globalizacije in sodobnih medijev vse
pomembnejše, splet ima pomemben in pozitiven vpliv na turizem. E-trženje
lahko prispeva k večji prepoznavnosti Zasavja in blagovne znamke V 3 krasne
pri izbranih tržnih segmentih, povečanju konkurenčnosti turistične ponudbe in

13. Ocena finančnega okvira in možni viri financiranja ukrepov in aktivnosti
105
večjemu turističnemu prilivu. Glavno vlogo bo odigrala spletna stran V 3
krasne in povezava le-te s trženjskimi aktivnostmi na ostalih spletnih straneh.
Potrebno bo okrepiti vlogo trženja na družbenih omrežjih in mobilnih aparatih
in vzpostaviti tržno-komunikacijsko mrežo uporabnikov digitalnih omrežij. Za
povečanje uspešnosti in učinkovitosti e-trženja zasavske turistične ponudbe
bo treba vzpostaviti bolj dovršen sistem usposabljanja e-komuniciranja.
Ključne aktivnosti
• Spletna stran V 3 krasne kot orodje za večanje prepoznavnosti in
konkurenčnosti turistične destinacije Zasavje.
• Redno ažuriranje spletne strani V 3 krasne in njena nadgradnja v več
jezikov.
• Sistematično predstavljanje zasavskih turističnih ponudnikov,
storitev, produktov, ponudbe in zgodb na spletu.
• Reorganizacija in povezovanje e-trženja s klasičnim trženjskim
pristopom.
• Trženje na različnih spletnih straneh.
• Nadgradnja sodobnih spletnih orodij in komunikacijskih kanalov.
Kazalniki
Število novih turističnih ponudnikov v tržni aktivnostih
Število e-promocijskih in tržnih akcij
Nadgradnja spletnega portala www.v3krasne.si (nove vsebine, jeziki …)
Število uporabljenih novih tržnih pristopov
Nosilec
Zasavska turistična organizacija
Sodelujoči
Vsi zasavski mladinski centri, civilna družba, mediji, gostinski obrati,
ponudniki nastanitvenih zmogljivosti, društva, turistični vodniki, izdelovalci
spominkov, kmetije, zavodi, turistične organizacije, turistične agencije in
podjetja.
Časovni načrt za
izvedbo Od 2014 do 2020
Okvirno finančno
ovrednotenje 500.000 €
Viri financiranja
• Javno-zasebna partnerstva za izvajanje razvojnih investicijskih
projektov
• Javni viri financiranja
• Zasebni viri financiranja
• Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi
• Mednarodni finančni programi, namenjeni spodbujanju podjetništva,
razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih
sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma

106 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
Ukrep 2.4.
Tržna segmentacija, definiranje trgov
Opis
Tržna segmentacija oziroma definiranje trgov poteka na osnovi
opredeljevanja skupin turistov s podobnimi značilnostmi. Turistična
destinacija Zasavje mora definirati trge, kamor bo usmerila trženjske
aktivnosti. Cilj tržne segmentacije je doseči boljše razumevanje potreb turistov
v Zasavju ter prilagoditev obstoječe in razvijajoče se ponudbe. Kot je potrebna
razpršitev na področju razvoja storitev, produktov in programov, je tudi na
področju njihovega trženja.
Ključne aktivnosti
• Prilagoditev obstoječe in razvijajoče se ponudbe glede na posamezne
tržne segmente.
• Tržna segmentacija na osnovi geografskih, demografskih,
psihografskih in vedenjskih značilnosti turistov.
Kazalniki
Število novih turističnih produktov (za posamezne ciljne skupine)
Število ciljnih skupin, ki jim bodo namenjeni novi produkti
Število novih trgov, na katerih bomo konkurirali s ponudbo V 3 krasne
Število zasavskih turističnih programov vključenih v slovenske
/medregijske /mednarodne turistične produkte
Nosilec
Zasavska turistična organizacija
Sodelujoči
Gostinski obrati, ponudniki nastanitvenih zmogljivosti, društva, turistični
vodniki, kmetije, zavodi, turistične agencije in podjetja.
Časovni načrt za
izvedbo Od 2014 do 2020
Okvirno finančno
ovrednotenje 150.000 €
Viri financiranja
• Javno-zasebna partnerstva za izvajanje razvojnih investicijskih
projektov
• Javni viri financiranja
• Zasebni viri financiranja
• Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi
• Mednarodni finančni programi, namenjeni spodbujanju podjetništva,
razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih
sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma

13. Ocena finančnega okvira in možni viri financiranja ukrepov in aktivnosti
107
Ukrep 2.5.
Podeljevanje standardov V 3 krasne
Opis
Podeljevanje standardov V 3 krasne se nanaša na hierarhije blagovnih
pod-znamk, ki bodo predstavljale turistične produkte in programe za
specifične ciljne skupine. Za podelitev standarda V 3 krasne morajo imeti
pridelki, proizvodi, izdelki, prireditve, storitve in vse ostale dobrine zasavsko
poreklo ter predpisano kakovost. Namen podeljevanja standardov V 3 krasne
je namreč pospeševanje trženja in promocije izdelkov ter storitev iz zasavske
regije, dvig in zagotavljanje kvalitete produktov, dvig dodane vrednosti
kmetijskih produktov ter promocija območja.
Ključne aktivnosti
• Analiza realnega stanja zasavske turistične ponudbe na terenu.
• Oblikovanje principa hierarhije blagovnih podznamk.
• Doseganje standarda kakovosti.
• Standardizacija blagovne znamke V 3 krasne.
Kazalniki
Število turističnih ponudnikov, ki bodo prejeli znamko V 3 krasne
Število novih podznamk
Pravilnik za podeljevanje znamke V 3 krasne, prilagojen novim razmeram
Nosilec
Regionalni center za razvoj, vse zasavske občine, Zasavska turistična
organizacija
Sodelujoči
Gostinski obrati, ponudniki nastanitvenih zmogljivosti, Zasavski muzej
Trbovlje in drugi zavodi, mediji, društva, turistični vodniki, izdelovalci
spominkov, kmetije in podjetja.
Časovni načrt za
izvedbo Od 2014 do 2020
Okvirno finančno
ovrednotenje
150.000 EUR
Viri financiranja
• Javni viri financiranja
• Zasebni viri financiranja
• Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi
• Mednarodni finančni programi, namenjeni spodbujanju podjetništva,
razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih
sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma

108 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
Ukrep 2.6.
Partnersko trženje
Opis
Glavni namen partnerskega trženja je povečanje prepoznavnosti in
konkurenčnosti Zasavja v povezavi z eno ali več partnerskih turističnih
destinacij. Zasavska turistična organizacija bo tudi v bodoče igrala vlogo
povezovalca turističnih ponudnikov znotraj regije in izven nje, saj je za
uspešen razvoj turizma potrebno graditi na partnerskem odnosu z različnimi
partnerji iz zasebnega, javnega in civilnega področja znotraj regije in izven nje.
Ključne aktivnosti
• Vključitev v tržne poti različnih subjektov.
• Vzpostavitev trženja konkretnih programov.
• Aktivna spodbuda in sodelovanje z obstoječimi in s potencialnimi
turističnimi ponudniki.
• Vzpostavitev tržnih poti prek odnosov z javnostmi.
• Izvajanje programa tržnega komuniciranja.
Kazalniki
Število partnerjev, vključenih v tržne aktivnosti pod blagovno znamko V
3krasne
Število novo vzpostavljenih tržnih poti
Število programov tržnega komuniciranja
Število zasavskih turističnih programov vključenih v slovenske
/medregijske /mednarodne turistične produkte
Nosilec
Zasavska turistična organizacija
Sodelujoči
Vse zasavske občine, mladinski centri, Regionalni center za razvoj, TIC
Zasavje, Zasavski muzej Trbovlje, Zasavska ljudska univerza in drugi zavodi,
gospodarska in obrtne zbornice, LAS Zasavje, civilna družba, gostinski obrati,
ponudniki nastanitvenih zmogljivosti, društva, turistični vodniki, izdelovalci
spominkov, šole, kmetije, turistične organizacije, turistične agencije, podjetja,
regionalne destinacijske organizacije po Sloveniji, partnerji iz tujine, turistična
središča v soseščini, Slovenska turistična organizacija, organizatorji potovanj,
agentje, prevozniki.
Časovni načrt za
izvedbo Od 2014 do 2020
Okvirno finančno
ovrednotenje
100.000 EUR
Viri financiranja
• Javno-zasebna partnerstva za izvajanje razvojnih investicijskih
projektov

13. Ocena finančnega okvira in možni viri financiranja ukrepov in aktivnosti
109
• Javni viri financiranja
• Zasebni viri financiranja
• Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi
• Mednarodni finančni programi, namenjeni spodbujanju podjetništva,
razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih
sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma

110 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
RAZVOJNO PODROČJE 3: Ugodno poslovno okolje za razvoj turizma v regiji
Ukrep 3.1.
Organiziranost na ravni regije
Opis
Ustrezna organiziranost na ravni regije je ključnega pomena za nadaljnji
razvoj turizma v Zasavju. Organiziranost na ravni regije mora temeljiti na
vzpostavitvi oziroma nadgradnji sodelovanja s ponudniki turističnih storitev in
vsemi drugimi vpletenimi, ki skupaj razvijajo, oblikujejo in tržijo turistično
ponudbo zasavske regije. Zaradi majhnosti regije je ustrezna organiziranost
ključna za doseganje večje prepoznavnosti in konkurenčnosti na slovenskem
in globalnem turističnem trgu.
Ključne aktivnosti
• Organizirano delovanje krovne organizacije za razvoj turizma.
• Vzpostavitev informacijskih točk in skrb za regionalno turistično
infrastrukturo.
• Izvajanje krovne regionalne promocije zasavskega turizma.
• Kakovostno izvajanje turističnih storitev in integriranih turističnih
produktov na regionalni ravni.
Kazalniki
Število novih partnerjev, novih turističnih ponudnikov, vključenih v
aktivnosti krovne organizacije za razvoj turizma v Zasavju
Število vzpostavljenih turistično-informacijskih točk v regiji
Nosilec
Zasavska turistična organizacija
Sodelujoči
Vse zasavske občine, mladinski centri, Regionalni center za razvoj, TIC
Zasavje, LAS Zasavje, Zasavski muzej Trbovlje, Zasavska ljudska univerza in
drugi zavodi, gospodarska in obrtne zbornice, gostinski obrati, ponudniki
nastanitvenih zmogljivosti, društva, turistični vodniki, izdelovalci spominkov,
šole, kmetije, turistične agencije in podjetja
Časovni načrt za
izvedbo Od 2014 do 2020
Okvirno finančno
ovrednotenje
100.000 EUR
Viri financiranja
• Javno-zasebna partnerstva za izvajanje razvojnih investicijskih
projektov,
• Javni viri financiranja,
• Zasebni viri financiranja,
• Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi
• Mednarodni finančni programi, namenjeni spodbujanju podjetništva,

13. Ocena finančnega okvira in možni viri financiranja ukrepov in aktivnosti
111
razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih
sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma
Ukrep 3.2.
Povezovanje turističnih ponudnikov, lokalne skupnosti (javna,
zasebna, civilna sfera)
Opis
Povezovanje turističnih ponudnikov in lokalne skupnosti (javna,
zasebna, civilna sfera) mora zajeti vse, ki imajo željo skupno razvijati,
oblikovati in tržiti turistično ponudbo zasavske regije. Povezovanje
turističnih ponudnikov in lokalne skupnosti mora temeljiti na načelih javnozasebnega
partnerstva.
Ključne aktivnosti
• Organiziranost zasavskega turizma na načelih javno-zasebnega
partnerstva.
• Nadgradnja sodelovanja z vsemi tremi zasavskimi občinami, z
Regionalnim centrom za razvoj ter s posameznimi zasavskimi
podjetji.
• Poglabljanje sodelovanje z različnimi ministrstvi ter pripadajočimi
sektorji in telesi ter nadgradnja sodelovanje s SPIRIT.
• Izvedba zahtevnejših investicijskih projektov.
Kazalniki
Število novih partnerjev, novih turističnih ponudnikov, vključenih v
aktivnosti krovne organizacije za razvoj turizma v Zasavju
Število novih partnerjev iz zasebnega, javnega in civilnega sektorja
Število novih regijskih turističnih produktov
Nosilec
Zasavska turistična organizacija
Sodelujoči
Vse zasavske občine, mladinski centri, Regionalni center za razvoj, TIC
Zasavje, LAS Zasavje, Zasavski muzej Trbovlje in drugi zavodi, gospodarska in
obrtne zbornice, gostinski obrati, ponudniki nastanitvenih zmogljivosti,
društva, turistični vodniki, izdelovalci spominkov, šole, kmetije, turistične
agencije in podjetja.
Časovni načrt za
izvedbo Od 2014 do 2020
Okvirno finančno
ovrednotenje
50.000 EUR
Viri financiranja
• Javno-zasebna partnerstva za izvajanje razvojnih investicijskih
projektov

112 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
• Javni viri financiranja
• Zasebni viri financiranja
• Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi
• - Mednarodni finančni programi, namenjeni spodbujanju
podjetništva, razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine
in drugih sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma
Ukrep 3.3.
Povezovanje s sorodnimi institucijami iz drugih slovenskih regij in iz
tujine
Opis
Povezovanje s sorodnimi institucijami iz drugih slovenskih regij in tujine je
ključnega pomena za nadaljnji razvoj turizma v Zasavju. Povezovanje mora
temeljiti na sodelovanju z regionalnimi destinacijskimi organizacijami po
Sloveniji, lokalnimi turistično-informacijskimi centri, mladinskimi centri,
turističnimi organizacijami in turističnimi agencijami, šolami, kmetijami, zavodi,
gostinskimi obrati, društvi, podjetji itd. Nič manj pomembno ni povezovanje s
sorodnimi institucijami iz tujine, saj je nujna vzpostavitev /nadgradnja
sodelovanja s partnerji iz različnih rudarskih in industrijskih regij, ki ukvarjajo s
prestrukturiranjem. Tako bi dosegli izmenjavo izkušenj in ustvarili tržne poti za
prodajo turističnih programov.
Ključne aktivnosti • Vzpostavitev oziroma nadgradnja sodelovanja z regionalnimi
destinacijskimi organizacijami po Sloveniji, z lokalnimi TIC, z mladinskimi
centri, s turističnimi organizacijami in turističnimi agencijami, s šolami, s
kmetijami, z zavodi, z gostinskimi obrati, z društvi, s podjetji itd.
• Nadgradnja sodelovanja z ustreznimi partnerji iz različnih regij.
• Mreženje in povezovanje v tujini z različnimi destinacijami
• Doseganje povezane produktne ponudbe.
Kazalniki
Število novih partnerjev iz drugih slovenskih regij
Število novih partnerjev iz drugih držav
Število novih medregijskih turističnih produktov
Število novih mednarodnih turističnih produktov
Nosilec
Zasavska turistična organizacija
Sodelujoči
Turistično-informacijski centri, mladinski centri, civilna družba, gostinski
obrati, ponudniki nastanitvenih zmogljivosti, društva, turistični vodniki,
izdelovalci spominkov, šole, kmetije, zavodi, turistične organizacije, turistične
agencije, podjetja, regionalne destinacijske organizacije po Sloveniji, partnerji iz
tujine, turistična središča v soseščini, Slovenska turistična organizacija,
organizatorji potovanj, agentje, prevozniki.

13. Ocena finančnega okvira in možni viri financiranja ukrepov in aktivnosti
113
Časovni načrt za
izvedbo Od 2014 do 2020
Okvirno finančno
ovrednotenje
200.000 EUR
Viri financiranja
• Javno-zasebna partnerstva za izvajanje razvojnih investicijskih projektov
• Javni viri financiranja
• Zasebni viri financiranja
• Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi
• Mednarodni finančni programi, namenjeni spodbujanju podjetništva,
razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih
sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma
Ukrep 3.4.
Izobraževanja za zaposlene v turizmu: turistični ponudniki,
vodniki …)
Opis
Izobraževanja za zaposlene v turizmu je neizbežno za doseganje
konkurenčnih prednosti turističnih storitev, produktov in programov.
Opredeliti ga potrebno glede na perspektivo treh strank: delodajalcev,
izobraževalnih organizacij in zaposlenih. Programi so na določenih področjih
prenasičeni ali preveč omejeni z drugimi predmetnimi sklopi, da bi lahko bili
dovolj specialistični in poglobljen, zato je potrebno oblikovati in uvajati
strateško pomembne izobraževalne programe na vseh ravneh turističnega
izobraževanja v Zasavju (turistični ponudniki, turistični vodniki, šolski
programi, strokovno izpopolnjevanje itd.).
Ključne aktivnosti
• Organizacija in izvedba izobraževanj, seminarjev, delavnic za
zaposlene v turizmu.
• Oblikovanje učnih programov za različne ciljne skupine.
• Kontinuirano sodelovanje pri razvoju in uporabi turističnoinformacijskega
sistema.
• Spodbujanje usposabljanja in mreženja turističnih subjektov na
lokalni ravni.
• Opravljanje vloge recepcije destinacije.
Kazalniki
Število izvedenih izobraževanj, usposabljanj, delavnic
Število udeležencev izobraževanj, usposabljanj
Nosilec
Zasavska turistična organizacija

114 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
Sodelujoči
Vsi zasavski mladinski centri, Regionalni center za razvoj, TIC Zasavje,
LAS Zasavje, Srednja šola Zagorje, Zasavska ljudska univerza in drugi zavodi,
gostinski obrati, ponudniki nastanitvenih zmogljivosti, društva, turistični
vodniki, izdelovalci spominkov, šole, kmetije, turistične agencije in podjetja.
Časovni načrt za
izvedbo Od 2014 do 2020
Okvirno finančno
ovrednotenje 250.000 €
Viri financiranja
• Javno-zasebna partnerstva za izvajanje razvojnih investicijskih
projektov
• Javni viri financiranja
• Zasebni viri financiranja
• Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi
• Mednarodni finančni programi, namenjeni spodbujanju
podjetništva, razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine
in drugih sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma
SKUPAJ 24.500.000 €

13. Ocena finančnega okvira in možni viri financiranja ukrepov in aktivnosti
115

116 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
14. Zaključek
Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020 je dokument, ki povzema dejansko stanje na
področju turizma v regiji, in je hkrati akcijski načrt, kako turistično dejavnost Zasavja dvigniti na višjo
raven, saj je bila v izrazito v industrijo usmerjenih občinah Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi do
nedavnega popolnoma prezrta priložnost in neperspektivna gospodarska panoga.
Od leta 2008 so se zvrstili številni ključni projekti za razvoj turizma v Zasavju, na primer
Natura – turistične zanimivosti Zasavja, Vrata do Nature, Vse teče v tri krasne in Regionalna
destinacijska organizacija Zasavje. Leta 2012 je bila izdelana Strategija trženja turistične destinacije
Zasavje, s pričujočo strategijo pa Zasavje prvič dobiva celovit razvojni dokument, v katerem so
strnjena spoznanja in izkušnje preteklega obdobja.
V času kreiranja turistične ponudbe v Zasavju in njenega pospešenega razvoja strategija ne
more biti dogma, ampak orodje, ki se bo prilagajalo razmeram in se dopolnjevalo z novimi
ugotovitvami, predvsem pa bo odsevalo dejansko stanje v regiji. Strategija je tudi osnova za izbiranje
prednostnih projektov, pri čemer je ključna vloga lani ustanovljene krovne organizacije za razvoj
turizma v regiji.
Pričujoči dokument je spisek ambicioznih, a uresničljivih razvojnih nalog. Uresničljivih, če bo
skupnost in predvsem tisti, ki jim je ta skupnost zaupala izvršilno oblast, prepoznala turizem kot eno
pomembnih panog po-rudarskega obdobja. Glavni finančni vir za uresničevanje nalog bodo
predstavljali programi EU, pripravljenost prispevati potrebne deleže sofinanciranje pa razkrila, ali
sedanji in novi ponudniki dejansko verjamejo v svoje zgodbe in kako resnična je načelna politična
podpora občin in drugih odločevalcev.
Strategija ni večno veljaven aksiom, ampak dokument, ki se bo spreminjal, dopolnjeval,
prilagajal razmeram in možnostim. Strategija bo v precejšnji meri vgrajena tudi v Regionalni razvojni
program zasavske regije, kjer je trajnostni turizem opredeljen kot ena izmed razvojnih prioritet regije.
Začrtane pa so jasne smeri in okviri delovanja, kamor je moč umestiti tako ideje kot manjše projekte,
ki jih je v tej fazi nesmiselno in tudi nemogoče navajati.
Strategija bo objavljena na spletni strani www.v3krasne.si , razprava o njej je odprta in
pripombe dobrodošle vse do njenega izteka.
Srečno!

15. Viri
117
15. Viri
• Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016. 2012. Partnerstvo za trajnostni razvoj
turizma.
• Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma (RNUST) 2007-2011. 2007. Ministrstvo za
gospodarstvo Republike Slovenije.
• Strategija trženja slovenskega turizma 2007/2011. 2007. Slovenska turistična organizacija.
• Strategija razvoja Slovenije 2007 – 2013. 2005. Urad Republike Slovenije za makroekonomske
analize in razvoj.
• Agenda za trajnostni in konkurenčen evropski turizem. 2007. Evropska unija.
• Strategija Evropa 2020. 2010. Evropska unija.
• Operativni program razvoja turizma v Zasavju do leta 2013. 2009. Regionalni center za razvoj.
• Strategija trženja turistične destinacije Zasavje. 2012. Regionalni center za razvoj.
• Strategija uporabe rudarske dediščine v Zasavju. 2010. Regionalni center za razvoj.
• Regionalni razvojni program zasavske regije za obdobje 2002-2006. 2007. Regionalni center za
razvoj.
• Regionalni razvojni program zasavske regije za obdobje 2007-2013. 2007. Regionalni center za
razvoj.
• Regionalni razvojni program zasavske regije za obdobje 2014-2020 (osnutek). 2013.
Regionalni center za razvoj.
• Statistični urad Republike Slovenije. 2013.
• Občina Hrastnik. 2013. Oddelek za gospodarstvo.
• Občina Zagorje ob Savi. 2013. Oddelek za gospodarstvo.
• Občina Trbovlje. 2013. Oddelek za gospodarstvo.
• Interna analiza. 2013. Zasavska turistična organizacija d.o.o.
• Strategija razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične destinacije 2011-2018. 2011.
Center za razvoj Litija.
• Strategija razvoja regionalne destinacijske organizacije Posavje za obdobje 2011-2015. 2011.
Portoalpe d.o.o.
• Strategija trženja destinacije Dežela Celjska. 2011. Zavod Celeia.
• Vodnik po Zasavju. 2009. Regionalni center za razvoj.
• Vodnik po Zasavju. 2013. Regionalni center za razvoj.

118 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020
• Zloženka Industrijsko Zasavje: Perkmandeljčevo kraljestvo. 2013. Regionalni center za razvoj.
• Zloženka Kako je bilo včasih. Izkopavanje preteklosti. 2013. Regionalni center za razvoj.
• Zloženka Okusno iz zasavske kuhinje. 2013. Regionalni center za razvoj.
• Zloženka Poučno Zasavje – zbujena radovednost. 2013. Regionalni center za razvoj.
• Zloženka Industrijsko Zasavje – drugačna dediščina. 2013. Regionalni center za razvoj.
• Zloženka Razgibano Zasavje – živahnejši utrip. 2013. Regionalni center za razvoj.
• Zloženka Pustolovsko Zasavje: S čolnom po Savi. 2012. Regionalni center za razvoj.
• Zloženka Pustolovsko Zasavje: Z orožjem v rokah. 2012. Regionalni center za razvoj.
• Zloženka Pustolovsko Zasavje: S padalom v dolino. 2012. Regionalni center za razvoj.
• Zloženka Pustolovsko Zasavje: S konjskega hrbta. 2012. Regionalni center za razvoj.
• Slovenski turizem v številkah. 2013. Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje
podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma, SPIRIT Slovenija.
• Kaj pa - rožnati turizem?. 2010. Tur!zem - revija za management in trženje v turizmu. Javna
agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in
turizma, SPIRIT Slovenija.
• Dostopni turizem. 2013. Tur!zem - revija za management in trženje v turizmu. Javna agencija
Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma,
SPIRIT Slovenija.
• UNWTO Tourism Highlights 2013 Edition. 2013. World Tourism Organization UNWTO.
• V 3 krasne. 2013. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.v3krasne.si/
• Regionalni center za razvoj. 2013. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.rcr-zasavje.si/
• Regionalni center Srca Slovenije. 2013. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.razvoj.si/
• Regionalna razvojna agencija Posavje. 2013. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.rraposavje.si/
• Posavje polno priložnosti. 2013. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.posavje.com/
• Uradni slovenski turistični informacijski portal SPIRIT. 2013. http://www.slovenia.info

16. Priloge
119
16. Priloge

UKREP 1.1: Izbolšanje kakovosti
obstoječih in razvoj novih turističnih
produktov
Aktivnosti
Okvrna ocena
finančne vrednosti
(v EUR) Možni viri financiranja Časovni okvir Predvideni nosilci
KULTURNI TURIZEM 1.910.000,00 2014-2020
Rudarska dediščina 1.050.000,00
Ureditev obstoječih regijskih muzejev, nadgradnja
etnološke poti in ureditev nekdanjih rudarskih
kolonij ter drugih objekotv in vsebin v vseh treh
1 zasavskih občinah 1.000.000,00
ESRR, lokalne skupnosti, zasebni viri,
bančni viri 2014-2020
ZaTO
občine, RCR, zasavski muzej, RTH,
M&P, TIC, društva (PUNKT, TDT, TD
Ruardi…), gostišča
2
Nadgradnja ogleda rudnika Trbovlje-Hrastnik in
prireditev, ki slonijo na rudarski tradiciji 50.000,00 ESRR, zasebni viri 2014-2018
Steklarska dediščina 150.000,00
1 Nadgradnja steklarske poti 50.000,00 ESRR, zasebni viri 2014-2017
2 Vzpostavitev manjšega muzeja steklarstva 100.000,00 ESRR, zasebni viri, bančni viri 2016-2018
ZaTO
občine, RTH, M&P, društva
ZaTO
Steklarna Hrastnik, lokalna skupnost,
društva
ZaTO
Steklarna Hrastnik, lokalna skupnost,
zasavski muzej, društva

Druga industrijska in tehniška dediščina 350.000,00
1
Širjenje možnosti ogledov in oblikovanje turistične
ponudbe v drugih tradicionalnih industrijskih
panogah 100.000,00 ESRR, lokalne skupnosti, zasebni viri 2015-2020
ZaTO
TIC, posamezna podjetja, društva
2
3
1
Vključitev tehniške dediščine regije v turistične
programe in prireditve 50.000,00
Uporaba nekdanjih industrijskih obratov, rudniških
rovov, stanovanjskih objektov za nove, kreativne
vsebine 200.000,00
Revolucionarna/socialna/uporniška dediščina 50.000,00
Razvoj mladinskega turizma v povezavi z
revolucionarno/socialno/uporniško dediščino ter
obeležja uporništva 50.000,00
Arheološka dediščina 250.000,00
ESRR in drugi EU programi, lokalne
skupnosti, zasebni viri 2014-2020
ESRR in drugi EU programi, lokalne
skupnosti, zasebni viri 2014-2020
ESRR in drugi EU programi, lokalne
skupnosti, zasebni viri 2014-2016
ZaTO
posamezna podjetja, društva (Društvo
ljubiteljev tehniške dediščine…)
ZaTO
posamezna podjetja, TIC, mladinski
centri, društva (PUNKT…)
ZaTO
mladinski centri, TIC, društva
1
Vzpostavitev arheološkega parka na nekdanjih
rudniških površinah in oblikovanje ponudbe na
drugih območjih 250.000,00
ESRR, LEADER in drugi EU programi,
lokalne skupnosti, zasebni viri, bančni
viri 2014-2017
Paleontološka dediščina 20.000,00 LEADER, zasebni viri 2014-2016
ZaTO
lokalna skupnost, društva (arheološko
društvo STIK), zasebniki
ZaTO
društva, LAS Zasavje
Kulinarika 40.000,00 2014-2018
1
Nadgradnja projekta Menu V 3 krasne v stalni
produkt 40.000,00
ESRR, LEADER in drugi EU programi,
lokalne skupnosti, zasebni viri
ZaTO
gostišča, Srednja šola Zagorje,
zasavski muzej

1
TURIZEM NA PODEŽELJU 950.000,00
Vključevanje naravne in podeželske dediščine v
turistične produkte (ureditev etnoloških zbirk, popis
podeželske dediščine…) 150.000,00
LEADER in drugi EU programi, lokalne
skupnosti, zasebni viri 2015-2020
ZaTO, kmetije, upravniki koč, LAS
Zasavje, zasavski muzej, krajevne
skupnosti, društva
2
Nadgradnja in vzpostavitev novih tematskih poti na
podeželju ter vzpostavitev novih naravoslovnih
učnih poti 450.000,00
3 Vzpostavitev pedagoških kmetij 100.000,00
LEADER in drugi EU programi, lokalne
skupnosti, zasebni viri, bančni viri 2014-2017
ZaTO, kmetije, gostišča, upravniki koč,
LAS Zasavje, zasavski muzej, krajevne
skupnosti, društva, spominkarji
LEADER in drugi EU programi,
zasebni viri 2016-2018 ZaTO, kmetije, LAS Zasavje, šole
4
1
2
3
Uvedba turističnih dejavnosti v krajinskih parkih in
na zaščitenih območjih 250.000,00
ŠPORTNI TURIZEM 1.800.000,00
Povezovanje športne ponudbe z ostalo turistično
ponudbo (gostišča, nastanitve, prireditve,…) in
nadgradnja v stalne turistične produkte
(pohodništvo, plezanje, kolesarstvo…) 100.000,00
Razvoj novih mestnih, primestnih ter gorskih
kolesarskih poti, razvoj aktivnosti na reki Savi in
nadgradnja športnih adrenalinskih (pustolovskih)
programov v Zasavju 1.300.000,00
Vzpostavitev novih športnih središč (gorsko
kolesarstvo ipd.) 400.000,00
LEADER in drugi EU programi, lokalne
skupnosti, zasebni viri, bančni viri 2016-2020
ESRR, LEADER in drugi EU programi,
zasebni viri 2014-2020
ESRR, Kohezijski sklad, LEADER in
drugi EU programi, lokalne skupnosti,
zasebni viri, bančni viri, investicijski
skladi 2014-2020
ESRR, LEADER in drugi EU programi,
lokalna skupnost, zasebni viri, bančni
viri, investicisjki skladi 2014-2018
ZaTO, kmetije, lokalna skupnost,
društva, krajevne skupnosti
ZaTO, športna društva, upravniki koč,
gostišča, kmetije, LAS Zasavje, TIC,
ponudniki nastanitev, občine, zavodi
za šport, zasebniki
ZaTO, športna društva, upravniki koč,
gostišča, kmetije, LAS Zasavje, TIC,
ponudniki nastanitev, občine,
zasebniki
ZaTO, športna društva, upravniki koč,
gostišča, kmetije, LAS Zasavje, TIC,
ponudniki nastanitev, občine,
zasebniki

1
2
3
POVEZOVALNI TURISTIČNI PRODUKTI 1.340.000,00
Festivali, Prireditve 1.340.000,00
Kulinarične prireditve (nadgradnja in povezovanje
obstoječih v nekajdnevne festivale zasavske
kulinarike) 100.000,00
Etnološke prireditve (obujanje starih običajev
povezanih z industrijsko dediščino, dediščino
podeželja…) 100.000,00
Večji športni festival in obogatitev drugih športnih
prireditev 400.000,00
ESRR, LEADER in drugi EU programi
(npr. Interreg), lokalna skupnost,
zasebni viri 2014-2020
ESRR, LEADER in drugi EU programi
(npr. Interreg), lokalna skupnost,
zasebni viri 2014-2020
ESRR, LEADER in drugi EU programi
(npr. Interreg), lokalna skupnost,
zasebni viri 2014-2020
ZaTO, gostišča, kulturna društva,
zavodi za kulturo, TIC, mladinski
centri, zasebniki, kulturni ustvarjalci
ZaTO, gostišča, kulturna društva,
zavodi za kulturo, zasavski muzej, TIC,
mladinski centri, zasebniki, kulturni
ustvarjalci
ZaTO, športna društva, gostišča,
kmetije, LAS Zasavje, TIC, ponudniki
nastanitev, občine, zavodi za šport in
kulturo, zasebniki, športniki
4
Razvijanje in širjenje glasbeno-plesnih festivalov,
razvijanje festivala industrijske dediščine, festivala
novih medijskih umetnosti ter
razvijanje/vzpostavljanje drugih kulturnih dogajanj
in njihova bogatitev s turistično ponudbo 500.000,00
5 Otroški festivali 100.000,00
6
Vzpostavitev novih tematskih produktov z različnih
področij razvoja turizma (zdraviliški, verski turizem,
grajske tematike, mladinski turizem, luksuzni
turizem…) 100.000,00
7 Nadaljnji razvoj spominkarstva 40.000,00
SKUPAJ 6.000.000,00
ESRR, LEADER in drugi EU programi
(npr. Interreg), lokalna skupnost,
zasebni viri 2014-2020
ESRR, LEADER in drugi EU programi
(npr. Interreg), lokalna skupnost,
zasebni viri 2014-2020
ESRR in drugi EU programi (npr.
Interreg), lokalna skupnost, zasebni
viri 2014-2020
ZaTO, kulturna društva, zavodi za
kulturo, TIC, mladinski centri,
zasebniki, kulturni ustvarjalci
ZaTO, društva, zavodi za kulturo, TIC,
mladinski centri, zasebniki, kulturni
ustvarjalci
ZaTO, društva, občine, zavodi za šport
in kulturo, TIC, mladinski centri,
zasebniki
ESRR, LEADER in drugi EU programi,
zasebni viri 2015-2018 ZaTO, spominkarji, RCR, TIC

UKREP 1.2: Spodbujanje investicij v
turistično infrastrukturo
Aktivnosti
Okvirna ocena
finančne vrednosti
( v EUR) Možni viri financiranja Časovni okvir Predvideni nosilci
INVESTICIJE V NAMESTITVENE KAPACITETE
Vzpostavitev razpršenih (difuznih) hotelov,
ESRR, Kohezijski sklad, LEADER in
investicije v zasebne namestitve in prenova spalnih
drugi EU programi, lokalne skupnosti,
kapacitet planinskih postojank, gostišč; Obnova
zasebni viri, bančni viri, investicijski
Medijskih Toplic 9.000.000,00 skladi 2014-2020
ESRR, Kohezijski sklad, LEADER in
Ureditev manjših avtokampov ter servisnih točk za
avtodome in preprostih nastanitvenih objektov na
kmetijah, ob planinskih kočah, gostiščih
drugi EU programi, lokalne skupnosti,
zasebni viri, bančni viri, investicijski
1.000.000,00 skladi 2014-2020
ZaTO, RCR, občine, upravniki koč,
zasebniki, društva
ZaTO, RCR, občine, kmetije, upravniki
koč, zasebniki, društva
INVESTICIJE V OSNOVNO TURISTIČNO
INFRASTRUKTURO
ESRR, Kohezijski sklad, LEADER in
Investicije v vzpostavitev novih turističnih objektov
ter investicije v športno in kulturno infrastrukturo,
infrastrukturo turističnih kmetij, gostišč
drugi EU programi, lokalne skupnosti,
zasebni viri, bančni viri, investicijski
3.000.000,00 skladi 2014-2020
Ureditev dostopov do turističnih zanimivosti,
ESRR, Kohezijski sklad, LEADER in
drugi EU programi, lokalne skupnosti,
ureditev enotnih oznak turističnih zanimivosti po
vsej regiji ter informacijskih točk za obiskovalce
zasebni viri, bančni viri, investicijski
3.000.000,00 skladi 2015-2020
ZaTO, RCR, občine, kmetije, upravniki
koč, zasebniki, društva
ZaTO, RCR, občine, krajevne
skupnosti, kmetije, upravniki koč,
zasebniki, društva
SKUPAJ 16.000.000,00

UKREP 2.1: Povečanje
prepoznavnosti blagovne znamke V3
krasne
Aktivnosti
Okvirna ocena
finančne vrednosti
(v EUR) Možni viri financiranja Časovni okvir Predvideni nosilci
Predstavitev Zasavja kot pozitivne turistične
destinacije, zagotavljanje stalne kakovosti blagovne
znamke V 3 krasne, pospeševanje razvoja podznamk,
odpiranje Zasavja za nove investicije pod blagovno
znamko V 3 krasne, povezovanje vrednot destinacije
in ljudi, nadaljni turistični razvoj in promocija
Zasavja, pridobitev novih ponudnikov, povezovanje
destinacijskih turističnih programov in produktov 500.000,00
ESRR, LEADER in drugi EU programi
(npr. Interreg), lokalna skupnost,
zasebni viri 2014-2020
ZaTO, RCR, občine, LAS Zasavje,
mladinski, kulturni in športni zavodi,
TIC, društva, kmetije, zasebni
ponudniki nastanitev ter prehrane,
kmetije, turistične agencije

UKREP 2.2: Inovativno trženje
Aktivnosti
Okvirna ocena
finančne vrednosti
( v EUR) Možni viri financiranja Časovni okvir Predvideni nosilci
Razvoj in izvajanje inovativnih turističnih storitev,
proizvodov in programov, obstoječe trge obdelati
bolj intenzivno, nadaljnji razvoj uspešno izpeljanih
inovativnih projektov in pridobivanje finančnih
spodbud za zelene inovacije na področju turizma,
aktivno delo na področju odnosov z javnostmi, akcije
za posebne ciljne skupine, novih medijev 500.000,00
ESRR in drugi EU programi, lokalna
skupnost, zasebni viri 2014-2020
ZaTO
RCR, občine, LAS Zasavje, mladinski,
kulturni in športni zavodi, TIC,
društva, kmetije, zasebni ponudniki
nastanitev ter prehrane, kmetije
UKREP 2.3: E-trženje
Aktivnosti
Spletna stran V 3 krasne kot osnovno e-trženja,
redno ažuriranje in nadgradnja, sistematično
predstavljanje zasavske turistične ponudbe na
spletu, reorganizacija in povezovanje e-trženja s
klasičnim trženjskim pristopom, trženje na različnih
spletnih straneh, nadgradnja sodobnih spletnih
orodij in komunikacijskih kanalov 500.000,00
Okvirna ocena
finančne vrednosti
(v EUR) Možni viri financiranja Časovni okvir Predvideni nosilci
ESRR in drugi EU programi, lokalna
skupnost, zasebni viri 2014-2020
ZaTO
LAS Zasavje, TIC, mladinski centri,
kulturni in športni zavodi, TIC,
društva, kmetije, turistični ponudniki

UKREP 2.4: Tržna segmentacija,
definiranje trgov
Aktivnosti
Okvirna ocena
finančne vrednosti
(v EUR) Možni viri financiranja Časovni okvir Predvideni nosilci
Prilagoditev obstoječe in razvijajoče se ponudbe
glede na posamezne tržne segmente (tržna
segmentacija glede na geografske, demografske,
psihografske…značilnosti turistov) 150.000,00
ESRR in drugi EU programi, lokalna
skupnost, zasebni viri 2014-2020
ZaTO
LAS Zasavje, TIC, mladinski centri,
kulturni in športni zavodi, TIC,
društva, kmetije, turistični ponidniki
UKREP 2.5: Podeljevanje standardov
V 3 krasne
Aktivnosti
Okvirna ocena
finančne vrednosti
(v EUR) Možni viri financiranja Časovni okvir Predvideni nosilci
Stalna analiza realnega stanja zasavske turistične
ponudbe na terenu, oblikovanje podznamk,
doseganje standardov, standardizacija znamke V 3
krasne 150.000,00
ESRR in drugi EU programi, lokalna
skupnost, zasebni viri 2014-2020
ZaTO
RCR, občine, LAS Zasavje, zasavski
muzej, strokovnjaki za posamezna
področja

UKREP 2.6: Partnersko trženje
Aktivnosti
Okvirna ocena
finančne vrednosti
(v EUR) Možni viri financiranja Časovni okvir Predvideni nosilci
Vključitev v tržne poti različnih subjektov in rek
odnosov z javnostmi, trženja konkretnih programov,
sodelovanje z obstoječimi ponudniki, izvajanje
tržnega komuniciranja 100.000,00
ESRR in drugi EU programi, lokalna
skupnost, zasebni viri 2014-2020
ZaTO, RCR, TIC, LAS Zasavje, občine,
podjetja, društva
UKREP 3.1: Organiziranost na ravni
regije
Aktivnosti
Okvirna ocena
finančne vrednosti
(v EUR) Možni viri financiranja Časovni okvir Predvideni nosilci
Organizirano delovanje organizacij za razvoj turizma,
vzpostavitev informacijskih točk in skrb za
regionalno turistično infrastrukturo, izvajanje krovne
regionalne promocije zasavskega turizma,
kakovostno izvajanje turističnih sotritev in
integriranih turističnih produktov na regionalni ravni 100.000,00
ESRR in drugi EU programi, lokalna
skupnost, zasebni viri 2014-2020
ZaTO
RCR, občine, TIC, LAS Zasavje, društva

UKREP 3.2: Povezovanje turističnih
ponudnikov, lokalne skupnosti
(javna, zasebna, civilna sfera)
Aktivnosti
Organiziranost zasavskega turizma na načelih javnozasebnega
partnerstva, nadgradnja sodelovanja z
vsemi tremi zasavskimi občinami, z RCR ter s
posameznimi zasavskimi podjetji, sodelovanje z
različnimi ministrstvi, skupna izvedba zahtevnejših
investicijskihh projektov 50.000,00
Okvirna ocena
finančne vrednosti
(v EUR) Možni viri financiranja Časovni okvir Predvideni nosilci
ESRR in drugi EU programi, lokalna
skupnost, zasebni viri 2014-2020
ZaTO
RCR, TIC, LAS Zasavje, občine,
podjetja, društva
UKREP 3.3: Povezovanje s sorodnimi
institucijami iz drugih slovenskih regij
in iz tujine
Aktivnosti
Okvirna ocena
finančne vrednosti
(v EUR) Možni viri financiranja Časovni okvir Predvideni nosilci
Vzpostavitev oziroma nadgradnja sodelovanja z
regionalnimi destinacijskimi organizacijami po
Sloveniji, z lokalnimi TIC-i in turističnimi ponudnikiiz
drugih regij, povezovanje s partnerji v tujini,
povezovanje produktne povezave 200.000,00
ESRR in drugi EU programi, lokalna
skupnost, zasebni viri 2014-2020
ZaTO
RCR, TIC, LAS Zasavje, občine,
podjetja, društva

UKREP 3.4: Izobraževanje za
zaposlene v turizmu
Aktivnosti
Okvirna ocena
finančne vrednosti
(v EUR) Možni viri financiranja Časovni okvir Predvideni nosilci
Organizacija in izvedba izobraževanj, seminarjev,
delavnic za zaposlene v turizmu, oblikovanje učnih
programov, razvoj skupnega info sistema,
spodbujanje usposabljanja in mreženja turističnih
ponudnikov iz regije, opravljanje vloge recepcije
destinacije 250.000,00
ESRR in drugi EU programi, lokalna
skupnost, zasebni viri 2014-2020
ZaTO
RCR, TIC, LAS Zasavje, občine, društva

120 Strategija razvoja turizma v Zasavju do 2020