september - Regionalni center za razvoj Zasavje
september - Regionalni center za razvoj Zasavje
september - Regionalni center za razvoj Zasavje
- No tags were found...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Potrebujete prostor<br />
<strong>za</strong> udejanjanje vaših<br />
podjetniških idej?<br />
Podjetnikom,<br />
ki stopajo<br />
na podjetniško pot,<br />
v podjetniškem inkubatorju<br />
ponujamo prostore<br />
<strong>za</strong> opravljanje dejavnosti.<br />
Prostori<br />
v proizvodno-poslovni<br />
zgradbi nekdanje Iskre<br />
(Gabrsko 12, Trbovlje)<br />
so povsem preurejeni,<br />
z urejeno infrastrukturo,<br />
z najnižjimi najemninami.<br />
Za dobro mero<br />
pa bomo dodali še<br />
svetovalno,<br />
administrativno<br />
in pravno pomoč.<br />
Za več informacij pokličite<br />
03-56-60-532 (Franci Čeč)<br />
Sestavljate naložbeno<br />
finančno konstrukcijo?<br />
Garancijska shema<br />
<strong>za</strong> <strong>Zasavje</strong><br />
ponuja ugodne<br />
dolgoročne kredite<br />
in jamstva <strong>za</strong>nje.<br />
Že lani smo<br />
znižali obrestne mere,<br />
podaljšali dobo<br />
vračanja in moratorij,<br />
povečali najvišji<br />
možni znesek,<br />
razširili krog<br />
upravičencev.<br />
Od maja<br />
pa so krediti<br />
cenejši<br />
kot kdajkoli.<br />
Razpis je objavljen<br />
na spletni strani<br />
www.rcr-<strong>za</strong>savje.si,<br />
<strong>za</strong> več informacij pa pokličite<br />
03-56-60-504 (Petra Kovač Smrkolj)
Uvodnik<br />
Zasavski <strong>za</strong>kon je poleti doživel<br />
pomembno spremembo: roki <strong>za</strong> odkopavanje<br />
premoga in <strong>za</strong>piralna dela so<br />
se pomaknila proti letnicam, ki jih v<br />
Rudniku Trbovlje-Hrastnik ocenjujejo<br />
<strong>za</strong> realne. Ker ponujajo več časa, da se<br />
postorijo potrebna dela, in ker bodo<br />
letne obremenitve proračuna, kjer je<br />
druga občutljiva točka, manjše.<br />
Tretji del tega <strong>za</strong>kona, tisti, ki govori<br />
o <strong>razvoj</strong>nem preoblikovanju regije,<br />
tokrat ni doživel sprememb; so pa,<br />
prej kot prejšnja leta, končani razpisi<br />
<strong>za</strong> sofinanciranje naložb v proizvodnjo<br />
in ljudi.<br />
Kjer je volja je pot, pravi stara modrost,<br />
ki služi tudi današnjim časom.<br />
Tako hrastniški steklarji že uresničujejo<br />
eno največjih slovenskih naložb, <strong>za</strong>gorski<br />
nogometaši so se prebili med<br />
prvoligaše, na dobri poti so litijski<br />
predilci, splavarji so razgibali Savo v<br />
Radečah, v Trbovljah kopljejo premog<br />
že dvesto let.<br />
Hvala vsem, ki ste oblikovali tokratni<br />
časopis (le Rdeči Revir se je skuhal<br />
v predvolilni vročici); tistim, ki bi se<br />
nam pridružili, pa prijazno vabilo k<br />
vsakršnemu sodelovanju.<br />
Časopis je brezplačno v branje<br />
postavljen na različnih javnih mestih,<br />
njegovo vsebino pa si lahko vedno<br />
ogledate tudi na spletni strani<br />
www.rcr-<strong>za</strong>savje.si.<br />
Zasavski <strong>za</strong>kon<br />
Končani letošnji razpisi<br />
Rudnik Trbovlje-Hrastnik<br />
Novi <strong>za</strong>piralni roki so realni<br />
Ka<strong>za</strong>lo<br />
4<br />
7<br />
Predilnica Litija<br />
Nekaterim uspe tudi v tekstilu<br />
12<br />
Mat kultra<br />
Prvi <strong>za</strong>savski ulični festival<br />
18<br />
Kreart<br />
Kakovosten, odprt, drugačen<br />
22<br />
Jubilej<br />
Dvesto let rudarstva v Trbovljah<br />
24<br />
Izdajatelj: <strong>Regionalni</strong> <strong>center</strong> <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> d.o.o.<br />
Zagorje, Podvine 36,<br />
1410 Zagorje ob Savi<br />
Varstvo narave<br />
Pri pticah gre na bolje<br />
28<br />
Urednik: Roman Rozina<br />
Telefon: 03-56-60-515<br />
e-mail: roman.rozina@rcr-<strong>za</strong>savje.si<br />
Izvedba: Piramida Zagorje<br />
Naklada: 3000 izvodov<br />
Elektronski Razvoj: www.rcr-<strong>za</strong>savje.si<br />
@lahtne tradicije<br />
Obujanje splavarstva<br />
33<br />
Časopis Razvoj je brezplačen
Zasavski <strong>za</strong>kon<br />
Romana Butolen<br />
Rezultati leto{njih<br />
razpisov<br />
V letu 2004 sta bila že četrto leto <strong>za</strong>pored izvedena dva javna razpisa, ki temeljita<br />
na tako imenovanem <strong>za</strong>savskem <strong>za</strong>konu, na tistem njegovem delu, ki govori o<br />
prestrukturiranju regije. Javni razpis <strong>za</strong> spodbujanje investicij v malih, srednje velikih<br />
in velikih podjetjih na območju občin Hrastnik, Laško, Litija, Radeče, Šmartno pri<br />
Litiji, Trbovlje in Zagorje ob Savi je namenjen spodbujanju investicij v podjetjih in<br />
odpiranju novih delovnih mest, razpis <strong>za</strong> spodbujanje investicij v <strong>razvoj</strong> človeških virov<br />
v podjetjih na območju istih občin pa predvsem spodbuja dodatno izobraževanje in<br />
usposabljanje <strong>za</strong>poslenih, kar na daljši rok izboljšuje konkurenčnost podjetij.<br />
Idejna <strong>za</strong>snova nova tovarne steklene embalaže<br />
foto: Roman Rozina<br />
Na javni razpis <strong>za</strong> spodbujanje investicij<br />
je prispelo 52 vlog, od tega 51 ustreznih in<br />
ena nepravilno opremljena. Komisija je 30<br />
podjetij pozvala k dopolnitvi vloge; 23 jih<br />
je vloge dopolnilo, sedem pa ne ali pa so<br />
bile dopolnitve vložene po <strong>za</strong>konskem roku.<br />
Družba JE & GR si ureja proizvodne prostore v<br />
nekdanji kopalnici <strong>za</strong>gorskega rudnika<br />
foto: Roman Rozina<br />
Strokovna komisija je <strong>za</strong>to te vloge izločila<br />
iz nadaljnjega ocenjevanja: v nadaljevanju je<br />
tako ocenjevala 44 vlog.<br />
Vse vloge je ocenila v skladu z merili,<br />
objavljenimi v razpisu in razpisni dokumentaciji.<br />
Glede na kvaliteto posameznih<br />
vlog in razpoložljivih sredstev bo Agencija<br />
Republike Slovenije <strong>za</strong> regionalni <strong>razvoj</strong>,<br />
skladno z razpisnimi pogoji, sofinancirala<br />
deset projektov z maksimalno stopnjo sofinanciranja,<br />
to je 55 odstotkov <strong>za</strong> mala in<br />
srednje velika podjetja in 40 odstotkov <strong>za</strong><br />
velika podjetja, deset projektov, ki so pri<br />
ocenjevanju dosegli več kot 51 točk, pa s<br />
stopnjo 45 odstotkov <strong>za</strong> mala in srednje<br />
velika podjetja oziroma do porabe sredstev.<br />
Razdeljena vsa razpisana sredstva <strong>za</strong><br />
investicije<br />
Razpis <strong>za</strong> spodbujanje novih investicij<br />
je bil letos razdeljen na štiri velikostne<br />
razrede. Na A del razpisa, kamor so<br />
podjetja prijavljala investicije, večje od sto<br />
milijonov tolarjev, s pomočjo katerih bodo<br />
v treh letih po <strong>za</strong>ključku investicije odprle<br />
vsaj trideset novih delovnih mest, so se<br />
prijavila tri podjetja. Vsa razpisana sredstva,<br />
torej 90 milijonov tolarjev, je pridobilo<br />
podjetje, ki je zbralo največ točk. Investicija<br />
Steklarne Hrastnik bo znašala šest milijard<br />
in pol tolarjev, v treh letih po <strong>za</strong>ključku investicije<br />
pa bo podjetje odprlo vsaj 62 novih<br />
delovnih mest.<br />
Dve podjetji, ki sta zbrali dovolj točk,<br />
a ni bilo dovolj razpoložljivih sredstev, sta<br />
prijavili investiciji v skupni vrednosti dobrih<br />
dvanjst milijard tolarjev.<br />
Na B del razpisa so se lahko prijavila<br />
podjetja, katerih investicije znašajo od<br />
štirideset do sto milijonov tolarjev in bodo<br />
odprla vsaj pet novih delovnih mest. Na ta<br />
del razpisa je svoje naložbe prijavilo dvanajst<br />
podjetij, sredstva pa je uspelo pridobiti<br />
dvema. Njuni investiciji bosta znašali 156<br />
milijonov tolarjev, v treh letih po <strong>za</strong>ključku<br />
investicije pa bosta skupaj odprli vsaj 33<br />
novih delovnih mest.<br />
Za sedem podjetij, ki so zbrala dovolj<br />
točk, je zmanjkalo sredstev. Njihove investicije<br />
bi znašale skoraj šeststo milijonov<br />
tolarjev, v treh letih po <strong>za</strong>ključku investicij<br />
pa bi odprle vsaj 105 novih delovnih mest.<br />
Tri na razpisu sodelujoča podjetja niso<br />
zbrala <strong>za</strong>dostnega števila točk ali pa niso<br />
izpolnila razpisnih pogojev.<br />
Podjetja, ki so se prijavila na C del<br />
razpisa, bodo izvedla investicije v višini<br />
od deset do štirideset milijonov tolarjev in<br />
bodo odprla vsaj tri nova delovna mesta. Na<br />
ta del razpisa se je prijavilo največ podjetij,<br />
saj jih je kandidiralo kar devetnajst.<br />
Na razpisu je bilo uspešnih pet podjetij,<br />
katerih investicije bodo znašale skoraj 190<br />
milijonov tolarjev in bodo v treh letih po<br />
<strong>za</strong>ključku investicije odprla najmanj 39<br />
novih delovnih mest. Šest podjetij, ki jim<br />
kljub <strong>za</strong>dostnemu številu točk ni uspelo<br />
pridobiti sredstev, bi izvedlo investicije v<br />
višini 192 milijonov tolarjev, ki bi v treh<br />
letih po <strong>za</strong>ključku investicije prinesle vsaj<br />
29 novih delovnih mest. Osmim podjetjem<br />
pa ni uspelo zbrati <strong>za</strong>dostnega števila točk<br />
ali niso izpolnila razpisnih pogojev.<br />
Le eno podjetje manj se je prijavilo na D<br />
del razpisa, ki je bil namenjen investicijam<br />
v višini od treh do desetih milijonov tolarjev<br />
in je <strong>za</strong>hteval odprtje vsaj enega delovnega<br />
mesta. Tu so bila uspešna praktično vsa<br />
podjetja, ki so izpolnjevala pogoje. Investicije<br />
teh dvanajstih podjetij bodo skupaj<br />
znašale 93 milijonov tolajrev, v treh letih<br />
po <strong>za</strong>ključku naložb pa bodo ponudile vsaj<br />
20 novih delovnih mest. Šest na razpisu<br />
sodelujočih podjetij ni zbralo <strong>za</strong>dostnega<br />
Rezultati leto{njih razpisov • stran 4
Hrastnik-<br />
Steklarna<br />
skupina, d.d.<br />
Podjetje<br />
JE & GR d.o.o., podjetje<br />
<strong>za</strong> proizvodnjo, trgovino in<br />
storitve<br />
Projekt<br />
A del<br />
Nova tovarna <strong>za</strong> proizvodnjo specialne<br />
steklene embalaže<br />
B del<br />
Odprtje novega proizvodnega obrata snežnih<br />
verig v Zagorju<br />
Višina investicije<br />
(v SIT)<br />
Odobreno sofinanciranje<br />
(SIT)<br />
Nova<br />
delovna<br />
mesta po<br />
pogodbi<br />
6.572.261.000,00 90.000.000,00 62<br />
75.000.000,00 24.520.833,15 15<br />
Kovit projekti d.o.o. Nakup zemljišča in poslovnih prostorov 81.000.000,00 25.479.167,00 18<br />
C del<br />
Trgotrans Trbovlje d.o.o. Proizvodnja gradbenih materialov 32.000.000,00 17.600.000,00 14<br />
Orodjarna Trbovlje d.o.o. Investicija v <strong>razvoj</strong>no orodjarsko opremo 39.700.000,00 15.000.000,00 6<br />
Oria Computers d.o.o.<br />
Tovarna pohištva Trbovlje<br />
d.d.<br />
Eti gum d.o.o.<br />
Sint d.o.o., servis,<br />
inženiring, trgovina<br />
<strong>Regionalni</strong> tehnološki<br />
<strong>center</strong> <strong>Zasavje</strong> d.o.o.<br />
Kamnoseštvo<br />
d.o.o.<br />
Alfa-mikra d.o.o.<br />
Šergan<br />
Optika Optikus, Trampuš<br />
Irena s.p.<br />
Preoblikovanje Orie Computers v storitveno<br />
podjetje<br />
Visokotehnološka proizvodna linija <strong>za</strong><br />
površinsko obdelavo furniranega pohištva<br />
Moderni<strong>za</strong>cija proizvodnega procesa tesnil<br />
ventilskih stebel in <strong>za</strong>gotavljanje kakovosti po<br />
standardu ISO TS 16949<br />
D del<br />
39.550.000,00 21.000.000,00 6<br />
39.800.000,00 18.500.000,00 7<br />
36.720.000,00 4.245.408,52 6<br />
Oddelek <strong>za</strong> periodiko 8.228.166,00 2.921.297,50 2<br />
Nabava opreme in preureditev prostorov <strong>za</strong><br />
analizo trdnih in tekočinskih gorljivih snovi<br />
- odpadki<br />
Tehnološko-inovativna prenova v<br />
Kamnoseštvu Šergan<br />
Pričetek nove dejavnosti - gostinstvo s<br />
kulturno in športno dejavnostjo<br />
6.389.393,00 3.500.000,00 1<br />
10.000.000,00 4.000.000,00<br />
7.400.000,00 3.000.000,00 2<br />
Širitev dejavnosti, uvedba novih programov 10.000.000,00 1.500.000,00 1<br />
Vigit d.o.o. Nakup poslovnih prostorov 8.990.299,00 4.045.634,55 2<br />
Projektni biro Šafner &<br />
Anžur d.o.o.<br />
Pekarna Piškotek, Anica<br />
Berčon s.p.<br />
Gradbeni biro Repovž<br />
Jure, Repovž Jurij s.p.<br />
Kovinostrugarstvo in<br />
toplotna tehnika, Jožef<br />
Smrkolj s.p.<br />
Strips d.o.o.<br />
Nabava programske opreme <strong>za</strong> računalniško<br />
podprto projektiranje gradbenih konstrukcij<br />
7.194.096,00 3.000.000,00 1<br />
Posodobitev proizvodnje 3.072.576,50 1.382.659,43 2<br />
Nakup poslovnega prostora 7.900.000,00 3.000.000,00 1<br />
Investicija v novo <strong>razvoj</strong>no in merilno<br />
opremo<br />
Investicija v orodja, naprave in certificiranje<br />
<strong>za</strong> OKOV E14/90<br />
9.992.000,00 1.500.000,00 1<br />
10.000.000,00 4.500.000,00 3<br />
Primož Fakin s.p. Investicije v stroje in opremo 4.186.000,00 1.305.000,00 2<br />
Rezultati Javnega razpisa <strong>za</strong> spodbujanje investicij v malih, srednje velikih in velikih podjetjih na obmo~ju ob~in Hrastnik, La{ko, Litija, Rade~e, [martno pri Litiji, Trbovlje in<br />
Zagorje ob Savi v letu 2004<br />
2<br />
števila točk ali ni izpolnjevalo razpisnih<br />
pogojev.<br />
Skupaj je bilo <strong>za</strong> spodbujanje investicij<br />
razpisanih 250 milijonov tolarjev, od tega<br />
90 milijonov tolarjev <strong>za</strong> A del razpisa, po<br />
50 milijonov tolarjev B in C del ter 60 milijonov<br />
tolarjev <strong>za</strong> D del. Na prvih treh delih<br />
so bila porabljena vsa sredstva, na D delu<br />
pa le dobra polovica razpisanih sredstev. Ta<br />
so se <strong>za</strong>to prenesla na C del razpisa, ki se<br />
je tako povečal na približno 76 milijonov<br />
tolarjev.<br />
Rezultati leto{njih razpisov • stran 5
Investicije v <strong>razvoj</strong> ~love{kih virov<br />
Javni razpis <strong>za</strong> spodbujanje investicij v<br />
<strong>razvoj</strong> človeških virov je bil tako kot prejšnja<br />
leta razdeljen na dva dela: na prvega <strong>za</strong><br />
sofinanciranje izdelave kadrovskih strategij<br />
in implementacijo projektov s področja<br />
<strong>razvoj</strong>a človeških virov in drugega, ki se<br />
nanaša na sofinanciranje izobraževanja in<br />
usposabljanja kadrov v podjetjih.<br />
Skupaj je na razpis prispelo 57 vlog,<br />
od tega je bilo pet vlog <strong>za</strong>radi nepopolno<br />
opremljenih ovojnic vrnjenih vlagateljem.<br />
Strokovna komisija je preostalih 53 vlog<br />
ocenila v skladu z merili, objavljenimi v<br />
razpisu in razpisni dokumentaciji.<br />
Za sofinanciranje izdelave kadrovskih<br />
strategij in implementacijo projektov s<br />
področja <strong>razvoj</strong>a človeških virov je kandidiralo<br />
22 podjetij, pri čemer trinajstim podjetjem<br />
ni uspelo zbrati <strong>za</strong>dostnega števila<br />
točk ali pa so bila razpoložljiva sredstva<br />
izčrpana pri projektih, ki so prejeli višje<br />
ocene.<br />
Na osnovi kvalitete posameznih vlog in<br />
razpoložljivih sredstev bo Agencija Republike<br />
Slovenije <strong>za</strong> regionalni <strong>razvoj</strong> devet<br />
projektov izdelave kadrovskih strategij in<br />
implementacije projektov s področja <strong>razvoj</strong>a<br />
človeških virov sofinancirala z nižjo<br />
stopnjo: 45 odstotkov v primeru malih in<br />
srednjih podjetij oziroma 35 odstotkov <strong>za</strong><br />
velika podjetja.<br />
Na tisti del razpisa, ki je bil namenjen<br />
sofinanciranju izobraževanja in usposabljanja<br />
kadrov v podjetjih, se je prijavilo<br />
trideset podjetij. Štirinajstim med njimi ni<br />
uspelo zbrati <strong>za</strong>dostnega števila točk ali pa<br />
so bila razpoložljiva sredstva izčrpana že<br />
pri boljše ocenjenih projektih.<br />
Na področju usposabljanja bo sofinanciranih<br />
16 projektov. Dva med njimi z<br />
maksimalno stopnjo - ta znaša <strong>za</strong> splošna<br />
usposabljanja 80 odstotkov v primeru malih<br />
in srednjih podjetij oziroma 60 odstotkov<br />
foto: Arhiv Eti<br />
foto: Dejan Zupanc<br />
Podjetje<br />
Rudis d.d., Trbovlje<br />
Oria Computers d.o.o.<br />
Eti Elektroelement d.d.<br />
Eti gum d.o.o.<br />
Kamnoseštvo Šergan<br />
d.o.o.<br />
Kum-plast d.o.o.<br />
Kaij d.o.o.<br />
Prototip cc d.o.o.<br />
Intima Fashion d.o.o.<br />
Naziv projekta<br />
Izdelava<br />
strategije<br />
<strong>za</strong> velika podjetja, pri čemer se upravičeni<br />
stroški sofinancirajo 45- oziroma 35-<br />
odstotno. Nižja stopnja sofinanciranja, ki<br />
jo bo deležno štirinajst projektov, znaša 65<br />
kadrovske<br />
Implementacija projektov<br />
s področja <strong>razvoj</strong>a<br />
človeških virov<br />
Implementacija projektov<br />
s področja <strong>razvoj</strong>a<br />
človeških virov<br />
Izdelava<br />
strategije<br />
kadrovske<br />
Implementacija projektov<br />
s področja <strong>razvoj</strong>a<br />
človeških virov<br />
Izdelava<br />
strategije<br />
Izdelava<br />
strategije<br />
Izdelava<br />
strategije<br />
Izdelava<br />
strategije<br />
kadrovske<br />
kadrovske<br />
kadrovske<br />
kadrovske<br />
Višina<br />
investicije<br />
(v SIT)<br />
Odobrena<br />
sredstva<br />
(v SIT)<br />
4.000.000,00 1.400.000,00<br />
8.420.000,00 3.789.000,00<br />
8.600.000,00<br />
3.010.000,00<br />
9.650.000,00 4.342.500,00<br />
1.093.200,00<br />
491.940,00<br />
9.000.000,00 4.050.000,00<br />
3.677.600,00 1.654.920,00<br />
12.230.000,00 5.503.500,00<br />
2.630.000,00 758.140,00<br />
Rezultati Javnega razpisa <strong>za</strong> spodbujanje investicij v <strong>razvoj</strong> ~love{kih virov, sofinanciranje izdelave kadrovskih<br />
strategij in implementacija projektov s podro~ja <strong>razvoj</strong>a ~love{kih virov v letu 2004<br />
Podjetje<br />
odstotkov v primeru malih in srednjih podjetij<br />
in 45 odstotkov pri velikih podjetjih,<br />
upravičeni stroški pa se jim priznajo v višini<br />
30 oziroma 20 odstotkov.<br />
Višina<br />
investicije<br />
(v SIT)<br />
Odobrena<br />
sredstva<br />
(v SIT)<br />
<strong>Regionalni</strong> tehnološki <strong>center</strong> <strong>Zasavje</strong> 1.396.383,00 731.272,35<br />
Jožef Smrkolj s.p., ključavničarstvo in toplotna tehnika 1.479.334,00 803.950,30<br />
Avtohiša Malgaj d.o.o. 11.997.800,00 2.399.560,00<br />
Oria Computers d.o.o. 12.073.020,00 5.830.406,00<br />
Avtomati<strong>za</strong>cija d.o.o. 5.181.000,00 2.131.800,00<br />
Litijska mesarija d.d. 7.450.000,00 4.842.500,00<br />
Kamnoseštvo Šergan d.o.o. 1.923.000,00 1.144.950,00<br />
Eti gum d.o.o. 4.794.724,00 2.995.995,60<br />
Alfa-mikra d.o.o. 545.000,00 163.500,00<br />
Rudis d.d. Trbovlje 9.903.950,00 2.472.040,00<br />
Goltes d.o.o. Trbovlje 2.876.806,00 1.615.074,90<br />
Eho d.o.o. Laško 5.637.040,00 3.528.962,00<br />
Sil-ing d.o.o. Trbovlje 3.862.500,00 1.893.750,00<br />
Splošno gradbeno podjetje <strong>Zasavje</strong> Trbovlje d.d. 2.170.000,00 1.270.500,00<br />
Forstek d.d. Hrastnik 5.440.000,00 2.207.750,00<br />
TKI Hrastnik d.d. 33.431.520,00 5.967.526,32<br />
Med manj{imi družbami je bilo na razpisih zelo<br />
uspe{no tudi Kamnose{tvo [ergan<br />
Rezultati Javnega razpisa <strong>za</strong> spodbujanje investicij v <strong>razvoj</strong> ~love{kih virov, sofinanciranje izobra`evanja in<br />
usposabljanja v letu 2003<br />
Rezultati leto{njih razpisov • stran 6
Adijo, knapi<br />
Zapiranje Rudnika<br />
Ale{ Berger<br />
Trbovlje-Hrastnik<br />
Državni zbor je junija letos podaljšal <strong>za</strong>piranje Rudnika Trbovlje-Hrastnik: končni<br />
rok pridobivanja premoga se z 2007 podaljšuje na leto 2009, <strong>za</strong>piranje pa z 2012<br />
na 2015. Ali so novi roki dokončni ali vsaj bolj realni kot prejšnji? Kako je bil program<br />
<strong>za</strong>piranja uresničevan in financiran doslej in kaj nas čaka v naslednjem obdobju?<br />
Kakšna so jamstva, da bo program uresničen in ali nas morda čaka še kakšen popoln<br />
<strong>za</strong>suk energetske politike, kakršnim smo bili v preteklosti že velikokrat priča?<br />
To so nekatera izmed velikih vprašanj, s katerimi se ubada direktor Rudnika<br />
Trbovlje-Hrastnik Aleš Berger<br />
Cilj in dolgoročna perspektiva, na kateri<br />
je Rudnik Trbovlje-Hrastnik gradil pred<br />
letom 1999, je bila seveda izgradnja nove<br />
termoelektrarne v Trbovljah. Ta načrt je<br />
ob letni proizvodnji med 800 in 900 tisoč<br />
tonami premoga in ob znanih <strong>za</strong>logah<br />
<strong>za</strong>gotavljal delovanje rudnika še približno<br />
štirideset let.<br />
Edino, kar je bilo jasno takoj po referendumski<br />
odločitvi, da se nov termoenergetski<br />
objekt ne gradi, je bilo, da bo potrebno<br />
pričeti z <strong>za</strong>piranjem rudnika, kar se je takrat<br />
že dogajalo tudi z ostalimi premogovniki iz<br />
bivšega sestava Rudnikov rjavega premoga<br />
Slovenije.<br />
Julija 2000 je bil sprejet tako imenovani<br />
<strong>za</strong>savski <strong>za</strong>kon, ki pa je bil zgolj politični<br />
kompromis, saj je brez dodatnih strokovnih<br />
podlag prestavil leto dokončanja proizvodnje<br />
v 2007, dokončno <strong>za</strong>prtje rudnika<br />
pa v 2012. To je, seveda, pomenilo, da bi<br />
bilo potrebno isti obseg <strong>za</strong>piralnih del, ki<br />
<strong>za</strong>jemajo tako <strong>za</strong>piranje jam, sanacijo<br />
degradiranih površin z izgradnjo oziroma<br />
obnovo določene infrastrukure kot tudi<br />
celotno izvedbo kadrovsko-socialnega programa,<br />
izvesti v bistveno krajšem obdobju.<br />
To pa je bilo že takrat, takšne so bile tudi<br />
izkušnje pri <strong>za</strong>piranju drugih rudnikov,<br />
zelo vprašljivo. Posledično pa je to pomenilo<br />
tudi precej večjo letno obremenitev<br />
državnega proračuna, predvsem po prvem<br />
petletnem obdobju, saj bi bilo potrebno<br />
letno <strong>za</strong>gotavljati več kot šest milijard tolarjev,<br />
če bi hoteli izvesti vsa potrebna dela <strong>za</strong><br />
dokončno <strong>za</strong>prtje rudnika do leta 2012.<br />
Skladno z <strong>za</strong>htevami <strong>za</strong>savskega <strong>za</strong>kona<br />
smo konec leta 2003 ter v <strong>za</strong>četku 2004<br />
pristopili k izdelavi Programa <strong>za</strong>piranja <strong>za</strong><br />
naslednje petletno obdobje, to je do leta<br />
2009. Pri tem smo sledili cilju dokončnega<br />
<strong>za</strong>prtja rudnika do leta 2012, pri čemer so<br />
se pojavljale številne dileme in težave: <strong>za</strong>htevana<br />
je bila izredno velika dinamika izvajanja<br />
vseh del na področju <strong>za</strong>piranja, pojavilo<br />
bi se veliko število presežnih delavcev,<br />
še posebno v letu 2008, ko naj bi prenehali<br />
s proizvodnjo. Vse to pa je prinašalo tudi<br />
zelo visoke stroške, ki bi jih morala pokrivati<br />
proračunska sredstva. Zato smo že pri<br />
pripravi programa <strong>za</strong> drugo petletno obdobje<br />
predvideli možnost podaljšanja proizvodnje,<br />
v končni fazi pa tudi podaljšanje<br />
celotnega projekta <strong>za</strong> tri leta.<br />
Zasavski <strong>za</strong>kon<br />
V Rudniku Trbovlje-Hrastnik je bila še<br />
istega leta izdelana študija Ocena stroškov<br />
<strong>za</strong>piranja RTH, ki je kasneje, po opravljenih<br />
domačih in tujih strokovnih recenzijah,<br />
postala osnova <strong>za</strong> sprejem Zakona<br />
o postopnem <strong>za</strong>piranju RTH in <strong>razvoj</strong>nem<br />
prestrukturiranju regije. Ta študija je predvidevala<br />
proizvodnjo premoga <strong>za</strong> potrebe<br />
Termoelektrarne Trbovlje vse do leta 2015.<br />
Sočasno naj bi se izvajala <strong>za</strong>piralna dela, ki<br />
bi se končala štiri leta kasneje.<br />
Takšna rešitev je bila nekakšen optimum,<br />
saj bi izkoristili večji del že odprtih<br />
<strong>za</strong>log premoga, opremo in objekte, v katere<br />
se je v predhodnih letih precej vlagalo,<br />
in ohranjali do sedemsto delovnih mest<br />
v proizvodnji, kar bi <strong>za</strong>gotavljalo tudi<br />
sprejemljivo ceno nakopanega premoga.<br />
Na drugi stani pa bi sočasno, s svojimi<br />
kadri, izvajali <strong>za</strong>piralna dela in program<br />
kadrovskega prestrukturiranja, pri čemer<br />
so bile predvidene razrešitve <strong>za</strong> vse takrat<br />
<strong>za</strong>poslene v podjetju.<br />
foto: Branko Klančar/Arhiv RTH<br />
Ale{ Berger, direktor Rudnika Trbovlje-Hrastnik<br />
Zapiranje Rudnika Trbovlje-Hrastnik • stran 7
Sprememba <strong>za</strong>kona<br />
Sprejete spremembe <strong>za</strong>kona predvidevajo<br />
podaljševanje rudarjenja in izvajanja<br />
<strong>za</strong>piralnih del, kar ima pozitivne posledice<br />
tudi <strong>za</strong> drugo fazo programa <strong>za</strong>piranja.<br />
Tako bomo odkopali <strong>za</strong>loge, ki so investicijsko<br />
odprte in ne <strong>za</strong>htevajo dodatnih<br />
stroškov oziroma vlaganj v jamske objekte<br />
in opremo, premog pa bo porabljen v Termoelektrarni<br />
Trbovlje, kjer <strong>za</strong>radi izgradnje<br />
odžvepljevalne naprave ne bo prihajalo do<br />
dodatnih obremenjevanj okolja.<br />
Nadalje bo podaljšanje roka proizvodnje<br />
pomembno vplivalo na ohranjanje delovnih<br />
mest, kar je še posebej ugodno <strong>za</strong> celotno<br />
regijo, saj je stopnja brezposelnosti kljub<br />
nekaterim pozitivnim <strong>razvoj</strong>nim trendom<br />
še vedno med najvišjimi v Sloveniji. Hkrati<br />
bomo pridobili več časa <strong>za</strong> oblikovanje<br />
novih podjetji v regiji in s tem več <strong>za</strong>poslitvenih<br />
možnosti; tudi <strong>za</strong> delavce Rudnika<br />
Trbovlje-Hrastnik. V našem podjetju bomo<br />
ublažili zelo težak prehod, ko bi morali po<br />
<strong>za</strong>ustavitvi proizvodnje v oktobru 2007<br />
z aktivnimi oblikami pre<strong>za</strong>poslovanja<br />
razrešiti več kot 150 delavcev. S prenehanjem<br />
proizvodnje po letu 2009 pa bo<br />
večje število delavcev izpolnilo pogoje <strong>za</strong><br />
upokojitev.<br />
Nena<strong>za</strong>dnje pa proizvodnja v teh dveh<br />
dodatnih letih prevzema tudi del stroškov,<br />
ki bi sicer bremenili proračun, <strong>za</strong>to so tako<br />
doseženi tudi ekonomski učinki oziroma<br />
prihranki. Z uveljavitvijo spremenjenih<br />
rokov so se bistveno znižale obremenitve<br />
proračuna na ravni posameznih let in v<br />
celotnem obdobju. Največji učinek bo<br />
dosežen prav v naslednjem petletnem obdobju<br />
(2005-2009), ko prvotno predvidene<br />
obveznosti padejo iz 38,3 milijarde tolarjev<br />
na 24 milijard. Obveznosti celotnega obdobja<br />
pa se znižujejo <strong>za</strong> okvirno osem milijard<br />
tolarjev.<br />
Gledano v celoti bodo spremembe imele<br />
pozitivne učinke <strong>za</strong> vse, ki smo tako ali<br />
drugače pove<strong>za</strong>ni s projektom postopnega<br />
<strong>za</strong>piranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik. Na<br />
eni strani bomo dlje ohranili določeno<br />
število delovnih mest na proizvodnji ter<br />
z dodatnim izkopom povečali domačo<br />
energetsko oskrbo. Znižal se bo pritisk<br />
na potrebno pre<strong>za</strong>poslovanje iz podjetja<br />
ter tako omogočil lažjo izvedbo celotnega<br />
kadrovsko socialnega programa. Hkrati<br />
pa je doseženo znižanje letnih zneskov,<br />
ki so potrebni <strong>za</strong> pokrivanje stroškov<br />
<strong>za</strong>piranja, in so bolj usklajeni z realnimi<br />
proračunskimi možnostmi.<br />
Bolj realni roki<br />
Novo postavljeni roki so vsekakor<br />
realnejši od prvotnih. Zapiranje kateregakoli<br />
rudnika je specifično in strokovno<br />
<strong>za</strong>htevno. Upoštevati je potrebno montan-<br />
V energetski oskrbi so določena<br />
presenečenja vedno možna. Z letos<br />
sprejeto Resolucijo o nacionalnem<br />
energetskem programu se ta tveganja<br />
vsaj teoretično zmanjšujejo, saj ta<br />
dokument kratko rečeno predstavlja<br />
vizijo ravnanja z energijo v Sloveniji.<br />
Kar se tiče proizvodnje premoga, pa<br />
po mojem prepričanju - ne samo<br />
v Slovenji, temveč tudi v Evropi<br />
- podzemno pridobivanje nima<br />
dolgoročne perspektive.<br />
geološke razmere, stopnjo degradiranosti<br />
površine in tudi možnosti razreševanja socialnih<br />
problemov, ki pri <strong>za</strong>piranju rudnika<br />
nastanejo. Vsi ti dejavniki vplivajo<br />
na odločitev o izboru tehnologij, ki se<br />
uporabljajo pri opuščanju jamskih objektov<br />
in pri sanaciji površine, <strong>za</strong> možnosti<br />
pre<strong>za</strong>poslovanja oziroma prestrukturiranja<br />
gospodarska pa je pomembna predvsem<br />
moč lokalnega okolja. Predvsem slednja<br />
pa v času sprejemanja odločitve o <strong>za</strong>piranju<br />
rudnika ni bile ravno spodbudna, kar je bilo<br />
pri pripravi Ocene stroškov <strong>za</strong>piranja tudi<br />
upoštevano.<br />
Ob upoštevanju navedenega so bili<br />
stroški porazdeljeni do leta 2019, približno<br />
3,5 milijarde tolarjev na leto. S krajšanjem<br />
dobe postopnega <strong>za</strong>piranja in ob enakem<br />
obsegu potrebnih del se je letna obremenitev<br />
proračuna <strong>za</strong> <strong>za</strong>piralna dela povečevala.<br />
V prvem petletnem obdobju to še ni predstavljalo<br />
posebnega problema, saj je <strong>za</strong>kon<br />
določil letno razpoložljiva sredstva. Že pri<br />
pripravi Programa <strong>za</strong> obdobje do leta 2009<br />
pa se je izka<strong>za</strong>lo, da bi bili pri predvideni dinamiki<br />
<strong>za</strong>piranja, če bi ostal končni rok leto<br />
2012, letni stroški previsoki. V juliju sprejet<br />
program je tako nekakšna vmesna različica,<br />
ki pa je tako s stališča izvajanja <strong>za</strong>piralnih<br />
del, izpeljave kadrovsko-socialnega programa<br />
kot tudi z vidika financiranja realen.<br />
Prva petletka<br />
Zakon o postopnem <strong>za</strong>piranju Rudnika<br />
Trbovlje-Hrastnik je bil sprejet v državnem<br />
zboru julija 2000. Formalno štejemo <strong>za</strong><br />
prvo petletno obdobje čas od 2000 do<br />
2004, vendar se je dejansko izvajanje <strong>za</strong>piralnih<br />
del <strong>za</strong>čelo šele v letu 2001. Vzrok <strong>za</strong><br />
to je bila predvsem <strong>za</strong>muda pri sprejemanju<br />
vseh potrebnih aktov, s katerimi so bile<br />
dane možnosti izvajanja <strong>za</strong>kona.<br />
Financiranje je tako steklo šele v oktobru<br />
2001: delno iz proračunskih sredstev,<br />
delno pa z najetjem dolgoročnega kredita.<br />
Kljub temu lahko rečemo, da smo v tem<br />
skrajšanem petletnem obdobju realizirali<br />
<strong>za</strong>stavljene cilje. Seveda je bilo potrebno pri<br />
izdelavi letnih programov <strong>za</strong>piranja, glede<br />
na srednjeročni program, v posameznih<br />
segmentih opraviti določene korekcije.<br />
Zaradi <strong>za</strong>mude pri financiranju, je <strong>za</strong>mujala<br />
dobava opreme, <strong>za</strong>vleklo pa se je tudi pridobivanje<br />
posameznih upravnih dovoljenj.<br />
Pri <strong>za</strong>piranju oziroma opuščanju jamskih<br />
objektov se uporablja predvsem tehnologija<br />
pnevmatskega in hidravličnega <strong>za</strong>sipa. Tako<br />
je večina objektov v jami Dol že <strong>za</strong>prtih, do<br />
konca leta pa bodo večinoma <strong>za</strong>ključena<br />
tudi dela v jami Hrastnik. Z enako tehnologijo<br />
so se likvidirali objekti AB polja v<br />
jami Trbovlje, kjer se nadaljuje z <strong>za</strong>piranjem<br />
Zgornjega VII. polja. Skupno je bilo v tem<br />
obdobju likvidiranih preko 23 tisoč metrov<br />
jamskih objektov ter vgrajenega dobrih 250<br />
tisoč kubičnih metrov <strong>za</strong>sipnega materiala.<br />
Na področju separacije se je izvedla predvsem<br />
demontaža opreme, ter pripravila<br />
dokumentacija <strong>za</strong> potrebna rušitvena dela.<br />
Na površini smo izvedli sanacijo in<br />
rekultivacijo nekaterih delov nad bivšimi<br />
odkopnimi polji jame Trbovlje ter uredili<br />
območje v okolici obrata Trbovlje, ravno<br />
tako se sanira in rekultivira območje nad<br />
Kotnim poljem v Hrastniku in sanirajo<br />
razpoke v pobočju Žrebljevega hriba. V tem<br />
obdobju so se delno rekonstruirali zunanji<br />
objekti jaška 3, izvedena je bila rekonstrukcija<br />
lokalne in industrijske ceste Sušnik-<br />
Retje, rekonstrukcija ceste in komunalnih<br />
vodov Terezija rov-Neža ter Frančiška rov-<br />
Gvido. Zgrajeni so bili še nekateri sistemi<br />
odvodnjavanja meteornih vod. Na področju<br />
Hrastnika in Dola so bile izvedene sanacije<br />
in rekonstrukcije cest Pot na Kal, Novi Dol-<br />
Hribarnik, Parti<strong>za</strong>nska cesta, obnovili smo<br />
nekatere meteorno-kanali<strong>za</strong>cijske sisteme<br />
in oporne zidove.<br />
Pri izvajanju kadrovsko-socialnega<br />
programa v celoti sledimo postavljenim<br />
ciljem iz srednjeročnega programa. Vsako<br />
leto objavimo razpis <strong>za</strong> dodeljevanje premij<br />
kot finančno stimulacijo <strong>za</strong> spodbujanje<br />
<strong>za</strong>poslovanja naših presežnih delavcev.<br />
Rudnik Trbovlje-Hrastnik je moral<br />
v letu 2001, ker v proračunu <strong>za</strong> to<br />
leto ni bilo dovolj razpoložljivih sredstev,<br />
<strong>za</strong> pokritje stroškov <strong>za</strong>piranja<br />
najeti dolgoročni kredit v višini 2,1<br />
milijarde tolarjev. Iz tega naslova nastajajo<br />
visoki stroški obresti. Prav tako<br />
so potrebne določene kratkoročne<br />
<strong>za</strong>dolžitve <strong>za</strong> premoščanje občasnih<br />
likvidnostnih problemov. V programu<br />
naslednjega srednjeročnega obdobja<br />
smo <strong>za</strong>to predvideli ustrezno finančno<br />
sanacijo podjetja.<br />
Zapiranje Rudnika Trbovlje-Hrastnik • stran 8
Ponudba <strong>za</strong>poslitvenih možnosti je velika,<br />
žal pa večina ni skladna s strukturo<br />
presežnih delavcev, še manj pa je primernih<br />
delovnih mest <strong>za</strong> pre<strong>za</strong>poslovanje invalidov.<br />
Kljub temu bomo, vključno z letošnjim<br />
letom, z aktivnimi oblikami pre<strong>za</strong>poslili<br />
163 delavcev, s pasivnimi oblikami pa bo<br />
razrešenih 212 <strong>za</strong>poslenih. V tem obdobju<br />
se je torej število <strong>za</strong>poslenih znižalo <strong>za</strong> 375<br />
delavcev, pri čemer ni bilo nobenega prehoda<br />
v odprto brezposelnost.<br />
Nova delovna mesta<br />
Izvajanje kadrovsko-socialnega programa<br />
je v marsičem najobčutljivejši del<br />
celotnega procesa <strong>za</strong>piranja. Na osnovi<br />
programa kadrovskega prestrukturiranja in<br />
shem <strong>za</strong> razreševanje socialnih problemov<br />
ter finančnih spodbud, ki jih omogoča<br />
<strong>za</strong>kon, skušamo seveda v prvi vrsti <strong>za</strong>gotoviti<br />
ustrezno rešitev <strong>za</strong> naše presežne delavce.<br />
Pri tem predvsem uporabljamo že znane<br />
in preizkušene oblike, s katerimi želimo<br />
potencialno presežnim delavcem omogočiti<br />
šolanje oziroma prekvalifikacijo, širšo<br />
javnost pa informirati o možnostih in pogojih<br />
pre<strong>za</strong>poslovanja presežnih delavcev. Gre<br />
<strong>za</strong> tako imenovane aktivne oblike, ki naj<br />
bi v končni fazi privedle do pre<strong>za</strong>poslitve<br />
presežnega delavca k drugemu delodajalcu,<br />
medtem ko so pasivne oblike namenjene<br />
predvsem razreševanju starejših delavcev in<br />
težje <strong>za</strong>posljivih.<br />
Ob tem želimo izkoristiti tudi možnosti,<br />
ki jih ima rudnik predvsem pri postopnem<br />
sproščanju prostorskih kapacitet in ponujanja<br />
svojih strokovnih storitev na trgu. Z<br />
zmanjševanjem obsega osnovne dejavnosti<br />
in z notranjo reorgani<strong>za</strong>cijo smo že sprostili<br />
nekatere objekte in zemljišča in jih ponudili<br />
investitorjem <strong>za</strong> nove dejavnosti.<br />
Na področju Hrastnika smo podjetju<br />
IMP-ITAK oddali v najem dobrih tri tisoč<br />
kvadratnih metrov remontne hale. Podjetje,<br />
ki je svojo dejavnost preselilo iz Ljubljane,<br />
je s tem omogočilo odprtje več kot petdeset<br />
novih delavnih mest. Vanj se je pre<strong>za</strong>poslilo<br />
tudi štirinajst delavcev Rudnika Trbovlje-<br />
Hrastnik. Prav tako smo sklenili najemno<br />
pogodbo <strong>za</strong> del hale na področju separacije<br />
Trbovlje, kjer naj bi v teh dneh pričeli s<br />
proizvodnjo manjših plovil.<br />
Skupaj z občinama Trbovlje in Hrastnik<br />
načrtujemo, usklajujemo in izvajamo<br />
projekte na področju urejanja cest in ostale<br />
infrastrukture, ki je pomembna predvsem<br />
<strong>za</strong> pridobivanje novih prostorskih kapacitet<br />
in bodoči <strong>razvoj</strong> obrtno-industrijskih con.<br />
Pomembno se mi zdi tudi dejstvo, da<br />
smo se kot izvajalci pojavili na nekaterih<br />
zunanjih projektih kot <strong>za</strong>piranje Rudnika<br />
Žirovski vrh, izvajanje vrtalnih del, projektiranje.<br />
Tako smo angažirali svoja prosta<br />
sredstva in ljudi, kar je prav tako sestavni<br />
del politike aktivnega razreševanja <strong>za</strong>poslitev<br />
in ohranjanja delovnih mest.<br />
Naslednjih pet let<br />
Program <strong>za</strong>piranja Rudnika Trbovlje-<br />
Hrastnik - II. fa<strong>za</strong>, je logično nadaljevanje<br />
del in aktivnosti iz prvega petletnega obdobja<br />
pri <strong>za</strong>piranju jam, prostorski in ekološki<br />
sanaciji ter kadrovskem prestrukturiranju.<br />
Postopno <strong>za</strong>piranje jam bo še naprej<br />
načeloma potekalo od vzhoda proti<br />
<strong>za</strong>hodu. Tako bodo najprej <strong>za</strong>prti jami<br />
Dol in Hrastnik, nato jama Ojstro in<br />
na<strong>za</strong>dnje jama Trbovlje. Takšen vrstni<br />
red je ugoden tudi iz vidika stroškov, saj<br />
bomo tako najprej <strong>za</strong>prli globlje predele,<br />
s tem pa odpadejo stroški črpanja vode,<br />
zračenja, vzdrževanja dolgih transportnih<br />
poti. Temu načinu smo prilagodili tudi dinamiko<br />
odkopavanja v posameznih jamah.<br />
Proizvodnja v jami Ojstro je predvidena še v<br />
letu 2005, delno lahko tudi še v 2006, <strong>za</strong>tem<br />
pa bo, do <strong>za</strong>ključka odkopavanja koncem<br />
leta 2009, potekala le še v jami Trbovlje.<br />
Proizvodna in <strong>za</strong>piralna dela v jamah<br />
bomo v tem srednjeročnem obdobju opravljali<br />
v lastni režiji. Stroški, predvideni <strong>za</strong> <strong>za</strong>piranje<br />
jam, nabavo opreme in monitoring,<br />
so v programu ocenjeni na približno trinajst<br />
milijard tolarjev.<br />
Znaten del sredstev, kakšnih šest milijard<br />
tolarjev, bo v tem obdobju namenjenih<br />
<strong>za</strong> sanacijo in rekultivacijo degradiranih<br />
površin. Zavedamo se, da so vplivi rudarjenja<br />
v dvestoletni zgodovini povzročili degradacijo<br />
in v veliki meri omejili rabo prostora<br />
v naših dolinah. Zato smo v programu pred-<br />
Sočasno izvajanje <strong>za</strong>piralnih del<br />
ob proizvodnji premoga je vsekakor<br />
kompleksen projekt. V prvi vrsti smo<br />
se morali primerno organizirati in<br />
narediti model, po katerem ločujemo<br />
predvsem tiste stroške, ki nastajajo<br />
v tako imenovanih skupnih službah.<br />
Menim, da smo to ustrezno rešili, <strong>za</strong>to<br />
nameravamo takšen model uporabljati<br />
tudi v naslednjem petletnem obdobju,<br />
ko se bosta proizvodnja in <strong>za</strong>piranje še<br />
odvijala sočasno.<br />
videli potrebna dela in takšen vrstni red izvajanja,<br />
da bo v čim večji meri omogočena<br />
ponovna raba površin, ki jih rudnik <strong>za</strong> svoje<br />
aktivnosti ne bo več potreboval. Posebno<br />
pozornost namenjamo <strong>za</strong>gotavljanju stabilnosti<br />
in dvigovanju podtalnice, predvideli<br />
pa smo tudi precejšnje posege v urejanje<br />
cest in ostale infrastrukture znotraj pridobivalnega<br />
prostora, katere <strong>za</strong>radi vplivov<br />
odkopavanja doslej ni bilo mogoče izvesti.<br />
Deloma bomo ta dela izvedli v lastni režiji,<br />
večji del pa oddali zunanjim izvajalcem.<br />
Tudi pri nadaljevanju izvajanja<br />
kadrovsko-socialnega programa bomo<br />
ohranili oblike in sheme, ki smo jih<br />
uvedli že v prvem obdobju. Le-te imamo<br />
tudi potrjene s strani komisije <strong>za</strong> nadzor<br />
nad državnimi pomočmi. Predvidevamo<br />
znižanje števila <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> 436 oseb,<br />
od tega 251 s pasivnimi in 185 z aktivnimi<br />
oblikami razrešitve. Za ta namen je predvidenih<br />
2,5 milijarde tolarjev.<br />
foto: Branko Klančar/Arhiv RTH<br />
Zapiranje Rudnika Trbovlje-Hrastnik • stran 9
Steklarna Hrastnik<br />
Mojca Lavri~<br />
Nalo`ba, ki ponuja<br />
prilo`nosti mnogim<br />
Zgodovina steklarske umetnosti je polna sprememb. Tako kot se je v<br />
stoletjih spreminjala predstava o steklu, se je spreminjalo tudi samo steklo<br />
in njegova oblika. V času velikih sprememb, ki se odvijajo tako na lokalni kot<br />
tudi na državni ravni, smo se v poslovnem sistemu Steklarne Hrastnik odločili,<br />
da je nastopil čas tudi <strong>za</strong> spremembe znotraj našega poslovnega okolja.<br />
foto: Branko Klančar/Arhiv Steklarne Hrastnik<br />
Temeljni kamen <strong>za</strong> novo tovarno posebne steklene<br />
embalaže so položili direktor mag. Stojan Binder,<br />
predsednik vlade mag. Anton Rop in župan Miran<br />
Jeri~<br />
foto: Branko Klančar/Arhiv Steklarne Hrastnik<br />
Novo podobo je letos dobila tudi stara steklarna<br />
Poslovni sistem Steklarna Hrastnik je<br />
eno vodilnih podjetij v Sloveniji, ki se ukvarja<br />
s steklom. Biti vodilni preprosto pomeni<br />
razmišljati, delovati in poslovati kot vodilni<br />
na svojem področju in svojo odličnost izkazovati<br />
tudi navzven. Nekdaj enovito podjetje<br />
Steklarna Hrastnik je v letu 2002 postalo<br />
poslovni sistem z obvladujočo delniško<br />
družbo Steklarna Hrastnik-skupina, ki<br />
ima v stoodstotni lasti naslednje odvisne<br />
družbe: družbo <strong>za</strong> proizvodnjo steklenih<br />
izdelkov Steklarna Hrastnik-Vitrum, družbo<br />
<strong>za</strong> proizvodnjo svetil Steklarna Hrastnik-<br />
Opal in družbo <strong>za</strong> obdelavo in dekoriranje<br />
stekla Steklarna Hrastnik-Stedek.<br />
Vse družbe se ukvarjajo s steklom na<br />
različnih programskih področjih. Steklo je<br />
tisti skupni imenovalec, ki nas bo povezoval<br />
tudi v prihodnje.<br />
Tovarna posebne steklene embala`e<br />
foto: Roman Rozina<br />
Slovenija je 1. maja postala polnopravna<br />
članica Evropske unije. Podjetja poslovnega<br />
sistema Steklarne Hrastnik so že v preteklem<br />
obdobju večino svojih produktov<br />
izvozila na trge držav članic Evropske unije,<br />
tako da na tem področju ne pričakujemo<br />
težav. Ocenjujemo, da bo polnopravno<br />
članstvo Slovenije na prodajnem in nabavnem<br />
področju prineslo nekaj pozitivnih<br />
sprememb.<br />
Najpomembnejša aktivnost na investicijskem<br />
področju so vsekakor priprave<br />
na gradnjo novega podjetja <strong>za</strong> proizvodnjo<br />
posebne steklene embalaže v Hrastniku<br />
na desnem bregu Save. Ta investicija je<br />
strateškega pomena <strong>za</strong> dolgoročni <strong>razvoj</strong><br />
podjetja, obenem pa izjemno <strong>za</strong>hteven projekt,<br />
kakršnega Steklarna Hrastnik v <strong>za</strong>dmag.<br />
Stojan Binder, generalni direktor<br />
Steklarne Hrastnik-skupina:<br />
Letošnje leto je <strong>za</strong> dolgoročno perspektivo<br />
Steklarne Hrastnik prelomno.<br />
V <strong>za</strong>ključni fazi so vsa pripravljalna dela<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>četek izgradnje nove steklarne <strong>za</strong><br />
specialno stekleno embalažo. Projekti<br />
<strong>za</strong> izvedbo investicije so v izdelavi, prihajajo<br />
<strong>za</strong>dnja soglasja <strong>za</strong> pričetek gradnje<br />
objekta, izbrali smo že banko, ki bo<br />
finančno podprla projekt, izbrani so že<br />
prvi dobavitelji opreme in projektant<br />
steklarske peči.<br />
Naše podjetje je nekaj časa razmišljalo<br />
o reali<strong>za</strong>ciji svojih ambicij z nakupim<br />
drugih steklarn, vendar je na koncu<br />
prevladala odločitev, da damo prednost<br />
domačemu okolju. V tem okolju se<br />
<strong>za</strong>pira Rudnik Trbovlje-Hrastnik in<br />
novo podjetje je nova priložnost <strong>za</strong> brezposelne<br />
ter prihajajočo generacijo iz tega<br />
<strong>za</strong>savskega okolja.<br />
Podjetje bomo postavili v obrtno industrijski<br />
coni, ki jo bo zgradila Občina<br />
Hrastnik. Posebej bi rad poudaril, da<br />
je kompletno vodstvo občine Hrastnik<br />
poka<strong>za</strong>lo veliko stopnjo razumevanja<br />
in polno podporo pri razreševanju<br />
problemov, ve<strong>za</strong>nih na pripravo na izgradnjo<br />
nove tovarne. Ob tej priliki bi<br />
se rad vsem skupaj, predvsem pa županu<br />
občine Hrastnik, gospodu Miranu<br />
Jeriču, iskreno <strong>za</strong>hvalil <strong>za</strong> njihovo razumevanje<br />
in trud.<br />
Po meni dostopnih informacijah je to<br />
največja slovenska investicija v letošnjem<br />
letu. Zato si ta investicija resnično<br />
<strong>za</strong>služi pozornost vseh. Upam, da bomo<br />
pri tej investiciji na vseh področjih,<br />
kjer je to običajno in možno, deležni<br />
tudi pozornosti in pomoči Vlade Republike<br />
Slovenije. Prisotnost predsednika<br />
Vlade Republike Slovenije magistra<br />
Antona Ropa na slovesnosti postavitve<br />
temeljnega kamna potrjuje moje<br />
prepričanje, da tudi vlada pripisuje temu<br />
dogodku velik pomen.<br />
Nalo`ba, ki ponuja prilo`nosti mnogim • stran 10
njih nekaj deset letih še ni realizirala. Zato<br />
bo v njegovo izvajanje potrebno vključiti<br />
tudi določene strokovnjake, s katerimi<br />
danes Steklarna Hrastnik ne razpolaga.<br />
Selitev proizvodnje embalažnega<br />
stekla in istočasno bistveno povečanje<br />
tovrstne proizvodnje na novi lokaciji bo<br />
imelo posledice tudi <strong>za</strong> podjetje Steklarna<br />
Hrastnik-Vitrum na obstoječi lokaciji, saj<br />
bo potrebno nadomestiti proizvodne<br />
linije <strong>za</strong> proizvodnjo embalažnega stekla<br />
z novimi proizvodnimi linijami <strong>za</strong> proizvodnjo<br />
izdelkov široke potrošnje oziroma<br />
gostinskega stekla. Za podjetje predstavlja<br />
omenjeno povečanje poseben projekt, ki<br />
pa ga je potrebno obravnavati vzporedno s<br />
projektom posebne embalaže.<br />
Nova tovarna bo ena najsodobnejših<br />
evropskih steklarn <strong>za</strong> proizvodnjo posebne<br />
steklene embalaže. Organizirana bo kot<br />
hčerinsko podjetje v stoodstotni lasti<br />
Steklarne Hrastnik-skupina. Zgrajena bo<br />
na desnem bregu reke Save v Hrastniku,<br />
kjer imamo danes skladišča ter kjer stoji<br />
nogometno igrišče.<br />
V novi tovarni bo 120-tonska peč, na<br />
kateri bodo inštalirane štiri proizvodne<br />
linije: dve osem-sekcijski in dve šest-sekcijski<br />
IS proizvodni liniji. Na eni osem-sekcijski<br />
liniji bo možno proizvajati tudi izdelke<br />
v barvnem steklu <strong>za</strong> izdelke embalaže in<br />
široke potrošnje.<br />
V tej tovarni bomo proizvedli okoli 33<br />
tisoč ton steklenih izdelkov, predvsem <strong>za</strong><br />
potrebe kupcev v držav Evropske unije in<br />
severne Amerike. Vrednost celotne investicije<br />
je okrog 27 milijonov evrov.<br />
Gre <strong>za</strong> izjemen organi<strong>za</strong>cijski, kadrovski,<br />
tehnološki, predvsem pa trženjski <strong>za</strong>logaj,<br />
saj se bo proizvodnja posebne steklene<br />
embalaže povečala <strong>za</strong> okoli 130 odstotkov.<br />
Nova delovna mesta<br />
Pomembna naloga s kadrovskega<br />
področja bo priprava programa <strong>za</strong>poslovanja<br />
in usposabljanja novih delavcev <strong>za</strong> novo<br />
podjetje <strong>za</strong> proizvodnjo posebne steklene<br />
embalaže. To podjetje bo <strong>za</strong>poslovalo<br />
približno 210 delavcev, ki bodo proizvajali<br />
izdelke s tolikšno dodano vrednostjo, da bo<br />
možno izplačevanje tudi boljših plač.<br />
Deloma se bodo v novo podjetje pre<strong>za</strong>poslili<br />
kadri iz obstoječega podjetja Steklarna<br />
Hrastnik-Vitrum, deloma pa iz Rudnika<br />
Trbovlje-Hrastnik. Manjkajoče kadre <strong>za</strong>radi<br />
povečevanja proizvodnje na področju gostinskega<br />
stekla in izdelkov široke potrošnje<br />
bomo v največjem možnem obsegu pre<strong>za</strong>poslovali<br />
iz Rudnika Trbovlje-Hrastnik,<br />
saj država Slovenija <strong>za</strong> to namenja znatna<br />
finančna sredstva.<br />
Pridobivanje novih kvalitetnih kadrov<br />
Miran Jerič, župan Občine<br />
Hrastnik:<br />
V lokalni skupnosti smo veseli in<br />
hvaležni, da se je Steklarna Hrastnik<br />
odločila, da zgradi novo tovarno<br />
embalažnega stekla doma, v Hrastniku,<br />
saj to pomeni nove možnosti <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong><br />
kraja in zmanjšanje brezposelnosti. Pri<br />
tem smo še posebej ponosni na to, da<br />
gre <strong>za</strong> domače, lokalne strokovnjake,<br />
ki so znali in si upali pristopiti k tako<br />
velikemu projektu.<br />
Izgradnja nove tovarne predstavlja<br />
eno večjih gospodarskih investicij tudi<br />
na nivoju države, ne le občine, <strong>za</strong>to<br />
pomeni <strong>za</strong> vse nas tudi neko novo<br />
priložnost. Še posebej <strong>za</strong> mlade, da bodo<br />
lažje dobili delo v domačem okolju. Tudi<br />
sicer pomeni izgradnja nove tovarne<br />
v samem Hrastniku - po toliko letih<br />
- <strong>za</strong> Hrastničanke in Hrastničane novo<br />
upanje, saj se je <strong>za</strong>dnjih nekaj let število<br />
delovnih mest v glavnem zmanjševalo.<br />
Zato dajemo v lokalni skupnosti temu<br />
projektu absolutno prioriteto in se bomo<br />
maksimalno vključili v njegovo reali<strong>za</strong>cijo.<br />
Z lastnimi sredstvi in s pomočjo sredstev<br />
mednarodnih strukturnih skladov<br />
bomo komunalno opremili industrijsko<br />
obrtno cono v Podkraju, kjer bo stala<br />
nova tovarna. V to cono bomo skupaj<br />
vložili približno milijardo tolarjev.<br />
Veseli smo, ker z vodstvom Steklarne<br />
Hrastnik izredno dobro sodelujemo;<br />
ne le pri tem projektu, tudi sicer. Vodstvu<br />
podjetja želimo pri izvedbi projekta<br />
uspešno delo, po pričetku poslovanja<br />
nove tovarne pa odlične poslovne rezultate.<br />
predstavlja v tem trenutku velik izziv. Kljub<br />
dejstvu, da je v Zasavju nadpovprečna<br />
brezposlenost, je število primernih<br />
razpoložljivih kadrov <strong>za</strong> naše potrebe v letu<br />
2005 izrazito omejeno. Glede na <strong>za</strong>htevno<br />
strokovno raven na mnogih področjih,<br />
bomo morali uporabljati vse načine in<br />
metode <strong>za</strong> <strong>za</strong>polnjevanje kadrovskih vrzeli.<br />
Nova tovarna bo velika priložnost predvsem<br />
<strong>za</strong> prihajajoče rodove iz hrastniške<br />
doline in celotnega Zasavja. Zaposlovali<br />
bomo strokovnjake vseh kvalifikacij in profilov,<br />
kar je velika priložnost <strong>za</strong> vse iskalce<br />
<strong>za</strong>poslitve.<br />
Spremembe so gibalo življenja in stalnica<br />
v poslovnem svetu. Spreminjajo se<br />
izdelki, konkurenca, tehnologija, celotno<br />
poslovno okolje, gospodarstvo in nena<strong>za</strong>dnje<br />
tudi <strong>za</strong>posleni. Naštete in druge spremembe,<br />
vsakodnevni izzivi, konkurenca<br />
na domačem in tujem trgu ter nenehno<br />
tekmovanje, kdo bo boljši, nas sili v spremembe<br />
in razmišljanje, da z denarjem sicer<br />
lahko kupimo najmodernejšo tehnologijo,<br />
vendar pa bodo samo primerno usposobljeni,<br />
motivirani in <strong>za</strong>dovoljni kadri znali iz<br />
stroja potegniti največ.<br />
Temeljni kamen<br />
Po <strong>za</strong>htevnih pripravah je bil v petek, 2.<br />
julija, narejen odločilen korak naprej. Na<br />
sicer deževen dan smo slovesno položili<br />
temeljni kamen <strong>za</strong> postavitev nove tovarne.<br />
Ob tej priložnosti sta nam poleg generalnega<br />
direktorja magistra Stojana Binderja<br />
spregovorila tudi predsednik Vlade Republike<br />
Slovenije magister Anton Rop ter<br />
župan občine Hrastnik Miran Jerič.<br />
Nova tovarna je projekt, ki je<br />
eksistenčnega pomena <strong>za</strong> poslovni sistem<br />
Steklarne Hrastnik. Velika stopnja razumevanja<br />
in podpore s strani Občine Hrastnik<br />
ter prisotnost predsednika Vlade Republike<br />
Slovenije pričata o tem, kako velik je ta projekt,<br />
ter da je pomemben ne le <strong>za</strong> lokalno<br />
okolje, temveč <strong>za</strong> celotno državo Slovenijo.<br />
Idejna <strong>za</strong>snova nove tovarne<br />
Nalo`ba, ki ponuja prilo`nosti mnogim • stran 11
Predilnica Litija<br />
Verica @labravec<br />
Preja z zna~ajem in<br />
zgodbo<br />
Predilnica Litija bo letos, ob svoji 118. obletnici, tradicionalno odprla vrata<br />
obiskovalcem, ki si želijo ogledati proizvodnjo preje v proizvodnih obratih<br />
ob delujočih strojih in v navzočnosti <strong>za</strong>poslenih. Ob dnevu odprtih vrat si<br />
proizvodnjo lahko ogledajo tako <strong>za</strong>posleni, upokojenci, sorodniki <strong>za</strong>poslenih<br />
in vsi drugi, ki jih ogled proizvodnega procesa <strong>za</strong>nima.<br />
Dejavnost Predilnice Litija je proizvodnja<br />
preje. Resda proizvajati tekstil pomeni<br />
nekaj tradicionalnega, nekaj, kar so znale<br />
že naše babice, vendar se ob pogledu na<br />
stroje, ki merijo v dolžini več kot petdeset<br />
metrov, na katerih je inštaliranih po tisoč<br />
vreten, ki se gibljejo s tolikšno hitrostjo,<br />
da ne veš, ali mirujejo ali delujejo, ki so<br />
krmiljeni z mikroračunalniki in senzorji, le<br />
vprašaš, kje je tista tradicionalnost, o kateri<br />
se tako rado govori.<br />
Iz krize v <strong>razvoj</strong><br />
Predilnica Litija je še pred razpadom Jugoslavije<br />
doživela hudo krizo, kar je v letih<br />
od 1990 do 1992 <strong>za</strong>htevalo odpuščanje<br />
delavcev v vseh proizvodnih in režijskih<br />
službah. Podjetje je bilo pre<strong>za</strong>dolženo,<br />
nelikvidno, 90-odstotni domači - takrat še<br />
jugoslovanski - trg je razpadal.<br />
Na mesto generalnega direktorja je bil<br />
v letu 1992 imenovan Franc Lesjak, ki še<br />
vedno vodi podjetje. Sestavil je novo vodilno<br />
ekipo, s katero je reorganiziral področja<br />
informatike, financ, trženja, proizvodnje in<br />
<strong>razvoj</strong>a. Tako si je podjetje postopno pridobivalo<br />
ponovni ugled pri <strong>za</strong>poslenih,<br />
kupcih, dobaviteljih, poslovnih bankah in<br />
tudi pri državi.<br />
Razpada jugoslovanskega trga v Sloveniji<br />
ni bilo mogoče nadomestiti. Komercialisti<br />
in <strong>razvoj</strong>niki so <strong>za</strong>to odšli v Evropo in iskali<br />
poslovne možnosti pri izdelavi tistih prej, ki<br />
so bile <strong>za</strong> druge pre<strong>za</strong>htevne ali stroškovno<br />
nesprejemljive.<br />
Gradili smo svojo agentsko mrežo in<br />
postopno prepričali naše kupce, da so nas<br />
sprejeli kot <strong>razvoj</strong>ne partnerje. Ko danes<br />
potrebujejo nove specialne vrste prej, se<br />
obrnejo na Predilnico Litija, saj gre o nas<br />
glas, da se skupaj z zunanjimi partnerji<br />
lotimo vsake novosti. Vsi drugi procesi,<br />
predvsem proizvodni, se morajo prilagoditi<br />
<strong>za</strong>htevam po izdelavi številnih vzorcev in<br />
<strong>razvoj</strong>nih količin. Prva vrednota Predilnice<br />
Litija je namreč <strong>za</strong>dovoljstvo kupcev.<br />
Nove trge smo osvajali predvsem v Italiji,<br />
Franciji, Belgiji in Nemčiji. Izvoz je že<br />
v letu 1993 dosegel 40 odstotkov prodaje,<br />
v letu 1998 pa smo v tujini ustvarili kar 90<br />
odstotkov prodajnih prihodkov.<br />
Sodobni predilno-previjalni stroj v Predilnici Litija<br />
foto: Arhiv Predilnice Litija<br />
Danes, ko se proizvodnja tekstila v<br />
Evropi pospešeno znižuje - v svetovnem<br />
tekstilu z nizkimi cenami prevladujejo<br />
proizvajalci iz Daljnega Vzhoda, predvsem<br />
Kitajske, Indije, Koreje - iščemo priložnosti<br />
na izven-evropskih trgih, predvsem v Turčiji<br />
in na Kitajskem.<br />
Predilnica Litija se je preusmerila v<br />
proizvodnjo specialnih prej <strong>za</strong> najvišji cenovni<br />
razred v modnem segmentu, <strong>za</strong> hišni<br />
tekstil, <strong>za</strong> tehnične namene v elektrarnah,<br />
v živilski industriji, v letalski industriji, v<br />
industriji elektronskih komponent, v farmaciji,<br />
v bolnicah, v avtomobilski industriji,<br />
<strong>za</strong> športne rekvizite in opremo, <strong>za</strong> vojaško<br />
industrijo...<br />
Evropski tekstilni proizvajalci imamo<br />
možnost preživetja samo v proizvodnji visoko<strong>za</strong>htevnih<br />
tekstilnih izdelkov najvišjih<br />
cenovnih razredov, v izbranih tržnih nišah<br />
na širšem geografskem prostoru. Uveljavitev<br />
v teh tržnih nišah pa je mogoča<br />
le z visoko kakovostjo izdelkov z visoko<br />
dodano vrednostjo, <strong>za</strong> kar je spet potrebna<br />
Preja z zna~ajem in zgodbo • stran 12
Evropa je najpomembnej{i trg litijske predilnice,<br />
vendar se tam proizvodnja tekstila pospe{eno<br />
zni`uje. Predilnica Litija <strong>za</strong>to i{~e nove prilo`nosti na<br />
neevropskih trgih.<br />
visoka stopnja tehnološke opremljenosti in<br />
najsodobnejša organi<strong>za</strong>cija dela, ki podpira<br />
fleksibilnost vseh procesov v najširšem<br />
pomenu.<br />
Zakaj nam je uspelo<br />
Na pogosto vprašanje: <strong>za</strong>kaj in kako<br />
uspeti na evropskih tržiščih, ni enostavnega<br />
odgovora.<br />
V podjetju nikoli nismo varčevali pri<br />
denarju <strong>za</strong> izobraževanje. Vsa leta se<br />
izobražujejo tako vodilni, strokovni in<br />
proizvodni delavci. Prav tako vključujemo<br />
zunanje svetovalce iz različnih področij,<br />
saj se <strong>za</strong>vedamo, da je sposobnost hitrega<br />
osvajanja novega znanja edina konkurenčna<br />
prednost. Podjetje deluje v pogojih globalne,<br />
svetovne konkurence: povsod po<br />
svetu se uporabljajo enake ali podobne<br />
surovine in enake ali podobne tehnologije,<br />
razlike so v motivaciji in znanju <strong>za</strong>poslenih,<br />
v organi<strong>za</strong>ciji in načinu delovanja.<br />
Ko se je leta 2000 v Sloveniji pojavil<br />
projekt stalnih izboljšav po metodi dvajsetih<br />
ključev, je bila Predilnica Litija med prvimi<br />
podjetji, ki je omogočila, da so se vsi <strong>za</strong>posleni<br />
seznanili z metodo in jo prenesli v svoja<br />
delovna okolja.<br />
Vstop Slovenije v Evropsko unijo<br />
podjetju ni prinesel pomembnih<br />
sprememb. Predilnica Litija je bila<br />
že deset let pred tem evropski proizvajalec.<br />
Danes je pomembno, da nas v<br />
svetu sprejemajo kot partnerje pri uvajanju<br />
inovacij, predvsem pri prenosu<br />
inovacij iz kemijske industrije na<br />
področje tekstilnih vlaken. Prihodnost<br />
so pametne preje, preje z značajem in<br />
preje z zgodbo. To je izziv <strong>za</strong> danes<br />
<strong>za</strong>poslene, <strong>za</strong> ambiciozne strokovnjake<br />
in mlade, ki želijo izmeriti<br />
svoje sposobnosti v pogojih svetovne<br />
konkurence.<br />
Prvo in osnovno vodilo podjetja pa je<br />
od leta 1992 dalje stalna likvidnost. To<br />
pomeni izpolnjevanje finančnih obveznosti<br />
do <strong>za</strong>poslenih, do dobaviteljev, do države in<br />
bank v postavljenih rokih. Zato je podjetje<br />
leta 1998 prejelo nagrado Rating leta in<br />
bilo uvrščeno v A1 bonitetni razred pri<br />
mednarodni bonitetni hiši Dun & Bradstreet.<br />
Od leta 1998 dalje je Predilnica<br />
Litija vsako leto uvrščena na lestvico petdesetih<br />
najodličnejših podjetij v Sloveniji<br />
po finančni varnosti, stabilnosti poslovanja<br />
in skrbi <strong>za</strong> okolje, ki jo izdela ta bonitetna<br />
hiša.<br />
Predilnica Litija je bila tudi pobudnik<br />
in ustanovitelj tehnološkega centra <strong>za</strong> predilce<br />
IRSPIN v Litiji v letu 2000. Njegov<br />
namen je bil intenzivirati <strong>razvoj</strong>ne procese<br />
in znižati visoke stroške stalnega <strong>razvoj</strong>a<br />
novih izdelkov in modifikacij izdelkov. Z<br />
letom 2004 so se temu centru priključili<br />
tehnološki <strong>center</strong> metražerjev iz Prebolda,<br />
Univer<strong>za</strong> v Ljubljani, Univer<strong>za</strong> v Mariboru<br />
in nekatera podjetja. Tako zdaj na področju<br />
<strong>razvoj</strong>a sodeluje štirinajst podjetij s 3100<br />
<strong>za</strong>poslenimi, v okviru centra pa je dejavnih<br />
več kot 140 <strong>razvoj</strong>nih sodelavcev ter profesorjev<br />
iz tekstilnih oddelkov obeh slovenskih<br />
univerz.<br />
Razvojno intenzivna podjetja so pripravila<br />
skupne smernice <strong>razvoj</strong>a podjetij v okviru<br />
tehnološkega centra <strong>za</strong> predilce IRSPIN in<br />
med strateškimi cilji opredelila ohranitev<br />
70 odstotkov sedanjih delovnih mest do leta<br />
2007. Doseganje tega cilja bodo omogočili<br />
novi izdelki, ki jih bodo podjetja razvila iz<br />
vlaken s posebnimi lastnostmi: ognjevarna<br />
vlakna, vlakna <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščitne tekstilije in<br />
okolju prijazna vlakna. IRSPIN je <strong>za</strong> ta projekt<br />
že prejel sklep o odobritvi sredstev iz<br />
evropskih strukturnih skladov, ki jih bodo<br />
podjetja črpala v obdobju od leta 2004 do<br />
leta 2006.<br />
Desetina prihodkov v <strong>razvoj</strong><br />
Predilnica Litija se tako intenzivno povezuje<br />
na področju <strong>razvoj</strong>a s partnerji v<br />
Sloveniji in v tujini. Trenutno teče projekt,<br />
ki ga sofinancira evropski sklad EUREKA,<br />
poleg tehnološkega centra <strong>za</strong> predilce<br />
IRSPIN pa v njem sodelujeta še proizvajalec<br />
vlaken iz Avstrije in specializirani<br />
tekstilni inštitut.pletilcev iz Poljske.<br />
Predilnica Litija že ima v skoraj celotnem<br />
procesu uvedene nove tehnologije.<br />
Letno v nove stroje investira okrog deset<br />
odstotkov prihodkov ali dva milijona evrov.<br />
V <strong>za</strong>dnjih letih intenzivno prenavlja tudi<br />
zgradbe in ureja proizvodne in pisarniške<br />
prostore.<br />
V podjetju je 410 <strong>za</strong>poslenih, od tega<br />
se jih več kot sto dnevno vozi iz <strong>za</strong>savskih<br />
občin Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. V<br />
hčerinskem invalidskem podjetju, družbi z<br />
Na~rtovana rast in dosedanja rast obsega poslovanja<br />
omejeno odgovornostjo Liti, je <strong>za</strong>poslenih<br />
več kot šestdeset invalidov.<br />
Po kvalifikacijski strukturi ima še vedno<br />
blizu 70 odstotkov <strong>za</strong>poslenih končano<br />
samo osnovno šolo ali manj. Prav tolikšen<br />
znaša tudi delež žensk. Gre <strong>za</strong> specifično<br />
strukturo <strong>za</strong>poslenih, ki se zelo počasi<br />
spreminja. V strateškem načrtu podjetja <strong>za</strong><br />
naslednja tri leta je <strong>za</strong>pisana usmeritev, da<br />
ohranimo delovna mesta na litijski lokaciji<br />
v Litiji, z uvajanjem novih tehnologij pa<br />
se bo zniževalo število delovnih mest v<br />
neposredni proizvodnji in povečevalo<br />
število visoko <strong>za</strong>htevnih delovnih mest.<br />
Strateški cilj podjetja je ohranitev stalne<br />
in stabilne rasti poslovanja. V treh letih<br />
naj bi obseg poslovanja povečali <strong>za</strong> 40<br />
odstotkov, <strong>za</strong> kar bodo potrebna dodatna<br />
znanja, ki bodo omogočala še intenzivnejše<br />
povezovanje.<br />
Uspehe pa na koncu vedno merimo<br />
tudi v denarju. Predilnica Litija posluje<br />
pozitivno in v letu 2004 dosegamo dodano<br />
vrednost na <strong>za</strong>poslenega v višini 24.000<br />
evrov, tolikšna pa je tudi povprečna višina<br />
dodane vrednosti v podjetjih predelovalne<br />
dejavnosti v Sloveniji.<br />
foto: Arhiv Predilnice Litija<br />
Franc Lesjak, generalni direktor Predilnice Litija<br />
Preja z zna~ajem in zgodbo • stran 13
Sre~anje Zasav~anov<br />
Tu smo in smo<br />
Renata @nidar<br />
tak{ni<br />
Ljudstvo Trbovelj, bratje in sestre!<br />
Povem vam, najprej morate misliti, šele potem boste slavili. Edino tako se<br />
boste zvlekli iz tegob, ki pri vas niso majhne. Če ste obupali nad obstojem<br />
Boga, potem ste res reveži. A kako ste mogli dopustiti in se tako ponižati,<br />
da ste <strong>za</strong>radi piškave bede izdali veličino duha, ki potrjuje, da je to, česar ni,<br />
najbolj resnično, najboljše.<br />
S temi besedami je Peter Mlakar<br />
<strong>za</strong>čel <strong>za</strong>ključni del slavja Zasavčank in<br />
Zasavčanov, ki se je na Kipah nad Trbovljami<br />
odvijalo 7. junija od zgodnjih popoldanskih<br />
do poznih večernih ur.<br />
Pa pojdimo lepo po vrsti in se vrnimo<br />
na <strong>za</strong>četek. Znano je, da so se že peto leto<br />
<strong>za</strong>pored, vendar tokrat v nekoliko drugačni<br />
preobleki, na tradicionalnem srečanju<br />
Zasavčanov, sešli Hrastničani, Laščani,<br />
Litijani, Radečani, Zagorjani in seveda<br />
Uli~ni festival: Dejmo no in Glas du{e<br />
Trboveljčani; vsi, ki po teh ali drugačnih<br />
razdelitvah sodijo v <strong>za</strong>savsko regijo, ki z njo<br />
živijo, delajo, mislijo, čutijo.<br />
Gre <strong>za</strong> eno od srečanj, ki vsako leto<br />
poteka pod gostiteljstvom druge občine<br />
- enkrat hrastniške, drugič <strong>za</strong>gorske, tretjič<br />
trboveljske. In spet tako naprej. Do letos,<br />
ko je bila ponovno na vrsti občina Trbovlje,<br />
ki je moči in ideje združila z <strong>Regionalni</strong>m<br />
centrom <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong>, ki je doslej pripravljal<br />
<strong>za</strong>savske večere v Ljubljani.<br />
foto: Vinko Žagar<br />
Od pleharjev do Laibacha<br />
Začelo se je prav<strong>za</strong>prav že nekaj dni<br />
prej, s prvim uličnim festivalom Mat<br />
kultra, ki se je s kulturnim programom<br />
vsak večer selil iz ene v drugo občino - od<br />
Litije do Radeč - sklepno dejanje pa je bilo<br />
omenjeno soboto na Kipah. Niti nekoliko<br />
slabše, bolje rečeno: muhasto vreme, ni<br />
pregnalo številnih obiskovalcev, ki so že<br />
popoldne poslušali nastope <strong>za</strong>savskih<br />
pihalnih orkestrov, big bandov iz Trbovelj<br />
in Zagorja ter recitatorjev iz Društva <strong>za</strong><br />
umetnost Kum. Vabilu organi<strong>za</strong>torjev so<br />
se odzvale skoraj vse godbe - Železničarska<br />
godba iz Zidanega mostu, Pihalni orkester<br />
Svea Zagorje, nekdaj imenovan Delavski<br />
pihalni orkester Zagorje, Rudarska godba<br />
iz Hrastnika, Delavska godba Trbovlje in<br />
že omenjena Big band Zagorje in Big band<br />
Trbovlje.<br />
Uvod v srečanje na Kipah je bil spomin<br />
na pokojnega glasbenika Vilija Fajdigo.<br />
Obiskovalce je pred nastopom godb<br />
in govorniki nanj spominjal posnetek<br />
njegove glasbe. Ob bograču, <strong>za</strong> katerega<br />
so poskrbeli prireditelji, so zbrani poslušali<br />
tudi nagovor župana občine gostiteljice,<br />
Bogdana Baroviča, ki je med drugim poudaril,<br />
da ta dan <strong>Zasavje</strong> združuje interese,<br />
moči, voljo.<br />
»Tisti, ki ste s srcem Zasavčani, ste<br />
danes tu. Hvala vam, ker ste s svojo prisotnostjo<br />
izka<strong>za</strong>li spoštovanje svojim krajem,<br />
svojemu domu, svojemu ognjišču. Danes<br />
spoznava veljavo Zasavja ne samo Slovenija,<br />
temveč tudi Evropa. In svet. Potrdili<br />
smo svoj ponos, veljavo, iskrenost, ter trdno<br />
voljo nadaljevati našo pot uspešnih, pridnih,<br />
marljivih in poštenih ljudi, stisnjenih<br />
med bregove prelepega hribovja; ljudi, ki jih<br />
niso mogle spremeniti ne vojne ne politične<br />
spremembe ne gospodarska nihanja.<br />
Tu smo. Znamo, hočemo, nudimo vse,<br />
kar imamo. Zahtevamo pa, da nas država<br />
Slovenija in druge države Evrope cenijo in<br />
spoštujejo. Še nikdar, kar najbolje dokazujejo<br />
rudarji, nas nihče ni mogel zbrisati z<br />
zemljevida sveta. Tu smo, tu ostajamo in<br />
vztrajamo; in zmagali bomo, ker brez naše<br />
Tu smo in smo tak{ni • stran 14
volje, trdnosti in mogočnosti, ki jo imamo,<br />
ni šlo, ne gre in ne bo šlo.«<br />
Sodelujočim je bilo žal, da je slabo vreme<br />
nekoliko pokvarilo izvedbo recitala iz Cankarjevega<br />
besedila Kurent in Mrzelovega<br />
Bog v Trbovljah, ki ga je sestavil Aleš Gulič,<br />
izvedli pa Špela, Nives, Nejc in Niko iz<br />
Društva <strong>za</strong> umetnost Kum. Slišala ga je le<br />
peščica tistih, ki jih deževne kaplje izpod<br />
odra niso pregnale pod pripravljen šotor.<br />
Zato so si obljubili, da ga bodo nekoč,<br />
nekje, ob podobni priložnosti ponovili.<br />
Okoli desete ure zvečer, po nastopu<br />
godb, se je generacija obiskovalcev <strong>za</strong>menjala.<br />
Odšli so starejši, prišli so mlajši. Tisti,<br />
ki so nestrpno pričakovali sklepno dejanje,<br />
ki je v trenutku pregnalo dež in oblake. Prej<br />
omenjeni nagovor Petra Mlakarja in koncert<br />
skupine Laibach sta pod oder privabila<br />
kakšnih tisoč pripadnikov mlajše in srednje<br />
generacije, ki je navdušeno pozdravila<br />
<strong>za</strong>četek poldrugo uro trajajočega scenskega<br />
in zvočnega spektakla.<br />
Evangelij po Petru Mlakarju<br />
Če vas ni bilo tam, ste marsikaj <strong>za</strong>mudili.<br />
Tisti, ki radi poslušate godbe, ste<br />
imeli enkratno priložnost, da vidite skupaj<br />
skoraj vse <strong>za</strong>savske orkestre. Če vam je pri<br />
srcu Laibach, ki je predstavil <strong>za</strong>dnji album<br />
z naslovom WAT, ste bili verjetno z nami<br />
- ali pa vas je morda <strong>za</strong>držalo kaj zelo nujnega.<br />
In, ker sem <strong>za</strong>čela z govorom Petra<br />
Mlakarja, bom tole besedno predstavitev<br />
petega srečanja Zasavčanov, tudi <strong>za</strong>ključila<br />
z njegovimi besedami.<br />
»Delno vas razumem, ljudstvo Trbovelj,<br />
bratje in sestre: Nesreča včasih komu<br />
<strong>za</strong>megli um, ker življenje ne da nič dobrega,<br />
<strong>za</strong> nagrado pa še smrt. Vsiljuje se spoznanje,<br />
da bi bilo vseeno, če nas nikoli ne bi<br />
bilo, ker v smrti izgubi veljavo vse. Pa tudi<br />
to se opaža, manj ko imate <strong>za</strong> v lonec, večja<br />
je praznost glave, ki vidi edino božanstvo v<br />
nekakšni fizični <strong>za</strong>dovoljitvi. Zadovoljstvo<br />
telesa pa je žretje materije, ki je <strong>za</strong>radi naše<br />
omejenosti merjena v denarju. Tega vam je<br />
golazen tovariško pokradla ali pa vas udari,<br />
ko sprožite dlan, ker ta kasa ni brez dna.<br />
Sploh vse sodite po stanju vaših občutkov.<br />
Tudi o edini resnici, o Bogu, sodite tako.<br />
To pa je zmota. To je usmiljenja vredno<br />
javkanje zgubljenca. Če vam čutila ustvarjajo<br />
trpljenje, ste prepričani, da nam vlada<br />
zla sila, ki je ne more ukrotiti nihče, in po<br />
kateri na svetu vedno zmagata pokvarjenost<br />
in laž. Toda resnica Boga je neskončno<br />
drugačna, kot nam jo slikajo občutki in dejstvo<br />
gnilega človeškega obstoja. Mi samo<br />
slepo tipamo po površini. Kriterija <strong>za</strong> to, da<br />
bi rekli, to je tako in samo tako, nimamo.<br />
Kajti to, kar poganja resničnost, je nekaj<br />
popolnoma neresničnega.<br />
Naše spoznanje je ena sama velika<br />
nevednost v onem drugem Nespoznatnem.<br />
Delavci in lenuhi, če z občutki niste <strong>za</strong>dovoljni,<br />
lahko to rešite s silo. Imate pravico<br />
vzeti materialna sredstva v svoje roke,<br />
vendar tako, da ne bo trpel vaš brat. Imate<br />
pravico dati gospodarje iz kože. To pravico<br />
vam daje resnica, da tu resnice ni, da nima<br />
nihče pravico drugega izkoriščati, ker nima<br />
v posesti ne pravice ne resnice. Njegova<br />
moč je kot vaša enaka ničli, njegovo vedenje<br />
enako kot vaše, njegova pravica enaka kot<br />
vaša. Ni nekega zla nad nami, ki bi enim<br />
foto: Roman Rozina<br />
dal, drugim vzel. Tu, na tem svetu so samo<br />
sence, videzi.<br />
Temeljno pravilo <strong>za</strong>to pa je, da mora<br />
vsakdo upoštevati vsakogar, drugače bo<br />
pogubljen v tistem, od katerega je resnica.<br />
Ta je pri Bogu, ki ne serje v isto luknjo kot<br />
vi ali zver <strong>za</strong> odstrel. Pri Njem pa je vse<br />
obrnjeno na glavo. Kajti Bog je tako, da ga<br />
ni. Ko je nič <strong>za</strong> nas meja, se Bog šele <strong>za</strong>čne.<br />
To pa je ustanova največje svobode. Ta<br />
Nad-svet in Ne-svet. Smisel življenja je prav<br />
v tem spoznanju.«<br />
Tu smo in smo tak{ni • stran 15
Sre~anje Zasav~anov<br />
Jo`e Andrej ^ibe<br />
Na zdravje, <strong>Zasavje</strong>!<br />
Spoštovane vse in vsi!<br />
Tak nagovor se mi zdi v teh časih<br />
najvarnejši, ko nikoli ne veš, koga užališ z<br />
gospodom in kdo te na drugi strani opsuje<br />
<strong>za</strong>radi tovariša. Še bolje bi se sicer počutil,<br />
če bi smel zbrane ljudi vsevprek imenovati<br />
»kumarate«, ampak to je prej kot dejstvo<br />
dobrodošel dolgoročen cilj: ko bomo ljudje<br />
iz teh dolin res »kumarati«, organizirana<br />
srečanja in pozivi na enotnost ne bodo več<br />
potrebni, pilo in jedlo se bode kar tako - ker<br />
bomo »kumarati«.<br />
Od kod organi<strong>za</strong>torjem ideja, da me<br />
povabijo <strong>za</strong> mikrofon, sicer ne vem, mogoče<br />
<strong>za</strong>to, ker sem bil v enaki vlogi na prejšnjem<br />
srečanju v kao-elitnem okolju Cankarjevega<br />
doma, morda iz humanističnega prepričanja,<br />
da v počitniškem času ne morem <strong>za</strong>dovoljiti<br />
svojih pedagoških nagonov, ki učitelja silijo,<br />
da vsak dan komu soli pamet.<br />
foto: Roman Rozina<br />
Ampak bodite brez skrbi, ne bom se<br />
delal pametnega. Dandanašnji je nasploh<br />
težko biti pameten, še posebej, ko je treba<br />
spregovoriti pisani množici ljudi, ki jih ob<br />
Uli~ni festival: Big band Zagorje z Nevo Marn<br />
različnih povezovalnih značilnostih, zlasti<br />
nave<strong>za</strong>nosti na košček naše domovine,<br />
na katerem živimo, loči veliko stvari, ne<br />
na<strong>za</strong>dnje različna teža najbolj banalnega<br />
vprašanja, kako preživijo od konca enega<br />
do konca naslednjega meseca.<br />
Nekoč s tem ni bilo toliko težav: vse je<br />
bilo naše, delovnih zmag je bilo toliko, da<br />
jih nismo uspeli sproti porabiti, če pa kdo<br />
ni znal biti primerno srečen in <strong>za</strong>dovoljen,<br />
so se vedno našli ustrezno trenirani ljudje,<br />
ki so mu znali razložiti, kakšno je dejansko<br />
njegovo mnenje ... in življenje je vsaj na<br />
površini mirno teklo dalje. Javno, prek<br />
mikrofona urbi et orbi razlagati, kako dobro<br />
nam gre, je bil <strong>za</strong>želen statusni simbol in<br />
naši najboljši, naši prvaki so se kar prerivali<br />
v vrsti <strong>za</strong> pravico do mikrofona.<br />
Danes okrog mikrofona ni tolikšne<br />
gneče. Prvaki se pretežno <strong>za</strong>tekajo v varno<br />
okolje tiskovnih konferenc in le močni dodatni<br />
motivi, denimo predvolilne aktivnosti<br />
(vsa čast izjemam) jih lahko zbe<strong>za</strong>jo na<br />
plano, da stopijo pred ljudi. Ampak, kot že<br />
rečeno, kdo bi jim <strong>za</strong>meril, kajti med ljudmi<br />
foto: Matjaž Kirn<br />
je poleg takšnih, ki so se v letih po osamosvojitvi<br />
uspešno šli prihvati<strong>za</strong>cijo, pa onih,<br />
ki vedno pademo “nekam vmes”, tudi veliko<br />
tretjih, ki so od nekdanjega »ker je vse naše,<br />
je malo tudi moje« prišli do »ničesar nimam,<br />
še dela ne«. Delež tistih, ki so vsaj <strong>za</strong>sebno<br />
prepričani, da je bilo včasih bolje, ob takih<br />
priložnostih nikoli ni <strong>za</strong>nemarljiv, vprašanja<br />
so lahko naporna in nadležna, še posebej,<br />
če pridejo od tistih, ki imajo <strong>za</strong>nje poleg<br />
subjektivnih tudi zelo realna izhodišča.<br />
Zasavsko okolje je gotovo eno tistih, ki so<br />
plačala nadpovprečno ceno <strong>za</strong> tranzicijo.<br />
Kaj vse nas je nocoj združilo na tem<br />
prostoru, je težko povedati na kratko. Domnevno<br />
poleg vsega drugega tudi dejstvo,<br />
da ima vsak od nas v krajih, po katerih se<br />
imenuje današnje srečanje, korenine, dom,<br />
srce, prijatelje, …, delo, denarnico, … ali<br />
vsaj volilno bazo. Tako ali drugače, takšni<br />
mitingi so povezovalni. To je <strong>za</strong> <strong>Zasavje</strong><br />
naravnost čaroben pridevnik, ki mu ni bilo<br />
vedno dano živeti. Celo takrat, ko je nam<br />
samim uspelo preskočiti bodečo žico in<br />
električne pastirje različnih medobčinskih<br />
ograj, se je vedno našel kdo, ki mu je z<br />
državne ravni z uporabo politike »Deli in<br />
vladaj!« uspelo minimizirati lastne stroške,<br />
nam pa se je privoščljivo smejal v pest.<br />
Kriteriji <strong>za</strong> delitve so bile sicer različni,<br />
ampak v o<strong>za</strong>dju so imeli brez izjeme dva<br />
posamostaljena <strong>za</strong>imka: »naši« in »vaši«. Pri<br />
tem je bilo nato precej vseeno, ali smo stopnjo<br />
pripadnosti merili po lokaciji bivališča<br />
(in se delili na zelene, rumene in kdo-bivedel-še-kakšne),<br />
po strankarski izkaznici<br />
ali vzdolž svetovnonazorskih ločnic.<br />
Imeti občutek, da smo včasih z vidika<br />
Slovenije »manj naši«, kot bi se spodobilo,<br />
je bil v preteklih letih lahko koristen<br />
zvonček političnega realizma, nikakor pa<br />
ne več od tega, še najmanj opravičilo <strong>za</strong> premalo<br />
lastnega dela. Stvari se spreminjajo,<br />
prepričan sem, da na bolje. Ne na<strong>za</strong>dnje<br />
se je poka<strong>za</strong>lo, da znamo skleniti tudi kak<br />
potencialno učinkovit »družbeni dogovor«,<br />
kar v Sloveniji nasploh ni več v modi. Zato<br />
lahko rečemo, da se stanje spreminja ne<br />
<strong>za</strong>to, ker bi nas <strong>za</strong>čeli v prestolnici nenadoma<br />
bolj spoštovati ali bi se kar sama od sebe<br />
povečala stopnja splošnega razumevanja <strong>za</strong><br />
<strong>Zasavje</strong>, ampak <strong>za</strong>to, ker smo kot regija<br />
vendarle <strong>za</strong>čeli plesti prave mreže: odnosov,<br />
Na zdravje, <strong>Zasavje</strong>! • stran 16
pove<strong>za</strong>v, investicij, … predvsem pa znanja.<br />
Morda so bili vstop v Evropo in priprave<br />
nanj pri tem <strong>za</strong> <strong>Zasavje</strong> še pomembnejši kot<br />
<strong>za</strong> ostalo Slovenijo: še enkrat smo prebrali<br />
Asterixa, se naučili pravila »Ko si v Rimu, se<br />
obnašajo kot Rimljani!« in vztrajno lokalno<br />
periodično odkrivanje tople vode nadomestili<br />
z razgledom od Irske do Finske, pa čez<br />
lužo tudi. Za znanje smo hvaležni našim<br />
tamkajšnjim prijateljem. Zlasti pa se učimo<br />
gledati v Bruselj, kjer se, če nam je tako<br />
do konca všeč ali ne, na dolgi rok pletejo<br />
pravila obnašanja, tudi na <strong>za</strong> <strong>Zasavje</strong> tako<br />
življenjsko pomembnih področjih, kot sta<br />
oblikovanje splošnih pravil <strong>razvoj</strong>ne igre in<br />
konkretnih navodil <strong>za</strong> pridobivanje sredstev<br />
iz različnih skladov. Seveda tudi zdaj ne<br />
odrecitiral nekakšna politična sporočila;<br />
<strong>za</strong>me, ki s politiko že deset let nisem imel<br />
neposrednega opravka, bi bilo to še toliko<br />
bolj nehigienično. Ampak eno bom tvegal:<br />
ko boste 3. oktobra šli na volišča (in upam,<br />
da boste šli), razmišljajte o Zasavju.<br />
Srečanja, kakršno je današnje, mi vsekakor<br />
podžigajo prepričanje, da je najhujšega<br />
balasta - medobčinskih trenj - vendarle<br />
iz dneva v dan manj. Pustite torej živeti<br />
naivnost v meni, dovolite mi verjeti, da<br />
bomo tudi jutri, ko se bomo spet lotili<br />
vsakodnevnih problemov, enako »vsi naši«,<br />
kot smo nocoj. Vesel bom, če bo tudi to ena<br />
od misli v zdravicah, ki si jih bomo izrekali<br />
nocoj. Da bi se približali lepemu cilju … da<br />
smo Zasavčani drug drugemu »kumarati«.<br />
Zato ne samo »Na zdravje!«, ampak tudi<br />
»Na <strong>Zasavje</strong>!«, predvsem pa vsakemu posebej<br />
- »Srečno!«<br />
Zasavčani smo se v preteklih letih<br />
na različne načine in bolj pogosto<br />
kot prej predstavljali ljudem okrog<br />
nas, razbijali mite o enobarvni podobi<br />
naših krajev in misli, se družili in<br />
spoznavali. Najbolj množično je<br />
postalo poletno srečanje Zasavčanov<br />
na planinskih vrhovih, katerega gostiteljstvo<br />
je krožilo med občinami<br />
Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi,<br />
najbolj odmevno pa majsko srečanje<br />
Zasavčanov v ljubljanskem Cankarjevem<br />
domu, ki ga je pripravljal <strong>Regionalni</strong><br />
<strong>center</strong> <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong>.<br />
Letos pa so organi<strong>za</strong>torji združili<br />
moči in najboljše izkušnje. Stotnije<br />
zbranih je na <strong>za</strong>savskem prazniku<br />
nagovoril dvojni magister, višji predavatelj<br />
na Ekonomski fakulteti v<br />
Ljubljani, garač in uživač, modrijan in<br />
mojster dobro povedane besede: Jože<br />
Andrej Čibej<br />
dojemajo vsi enako hitro, še vedno se marsikaj<br />
premika prepočasi in bi tudi kakšna<br />
klasična knapovska brca lahko našla koristno<br />
birokratsko tarčo (zlasti takrat, ko je<br />
vsak prodajalec megle in navijalec štrene, ki<br />
pride od zunaj, pomembnejši od domačih<br />
investitorjev). Ampak napredka, ki temelji<br />
na intenzivnem povezovanju v Zasavju in<br />
prek njegovih meja, ni mogoče ustaviti.<br />
Kot bi dejal Victor Hugo: »Niti armade ne<br />
morejo ustaviti ideje, katere čas je prišel!«<br />
Poenotenje znotraj <strong>za</strong>savskega kolektiva<br />
(če je ta beseda v časih divjega individualizma<br />
sploh še sprejemljiva?) kot preseganje<br />
<strong>za</strong> te kraje najbolj razdiralne <strong>razvoj</strong>ne omejitve<br />
je izključno stvar odločitve <strong>za</strong>savskih<br />
ljudi. Padel bi v lastno past, če bi vam zdaj<br />
foto: Matevž Kostanjšek<br />
Uli~ni festival: na predstavi izla{kih lutkaric<br />
Na zdravje, <strong>Zasavje</strong>! • stran 17
Mat kultra<br />
Prvi <strong>za</strong>savski uli~ni<br />
Tinkara Rozina<br />
festival<br />
Prvi <strong>za</strong>savski ulični festival Mat kultra se je iz fizičnega sveta <strong>za</strong>savskih<br />
ploščadi že preselil v spomin tistih, ki so ga ustvarjali ali opazili. Pripetilo se<br />
mu je nekaj nerodnosti, nevšečnosti, kar lahko jezi ali nasmeji, ostaja pa prvi.<br />
Za vedno. In prvega ne po<strong>za</strong>biš nikoli.<br />
Njegovi organi<strong>za</strong>torji so želeli pove<strong>za</strong>ti različne ustvarjalce in jih predstaviti<br />
v različnih krajih Zasavja na <strong>za</strong>nje še dokaj neobičajen način. In jim je uspelo.<br />
Prvi odzivi so bili vsekakor dovolj ugodni, da nameravajo s festivalom<br />
nadaljevati. Tako se naslednje leto obeta ulični festival, ki ne bo prvi, bo pa<br />
ta šarm pionirskosti <strong>za</strong>menjalo dejstvo, da bodo najbrž storili kakšno napako<br />
manj in privabili kakšnega človeka več. Pa je bilo že zdaj, na hitro sešteto,<br />
vsega skupaj kakšnih tisoč obiskovalcev.<br />
Ustanova Mat kultra - ustanova <strong>za</strong><br />
širjenje kulture, je julija udarila prvič.<br />
S pomočjo društev prijateljev mladine,<br />
kulturnih društev in skupin iz različnih<br />
<strong>za</strong>savskih občin, Regionalnega centra <strong>za</strong><br />
<strong>razvoj</strong> je pripravila 1. <strong>za</strong>savski ulični festival.<br />
Le-ta je potekal po načelu: časovno<br />
zgoščeno in prostorsko razpršeno; tako<br />
so se ustvarjalci in radovedneži 5. julija<br />
zbrali v mestnem parku v Trbovljah, naslednji<br />
dan pri športni dvorani v Litiji, tretjič v<br />
športnem parku na Logu v Hrastniku, na<br />
ploščadi pred banko v Radečah in na<strong>za</strong>dnje<br />
na ploščadi pred muzejem v Zagorju.<br />
Uli~ni festival: perkak{ionisti v tropskih ritmih<br />
foto: Matevž Kostanjšek<br />
Ustanova Mat kultra<br />
Ker se ljudje podpisujemo pod svoja<br />
dela, sploh, če je izdelek dober, <strong>za</strong>čnimo<br />
s podpisom. Torej. Ustanovo Mat kultra<br />
je v <strong>za</strong>četku tega leta ustanovil <strong>Regionalni</strong><br />
<strong>center</strong> <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong>, aprila pa je, tako velevajo<br />
upravni postopki, dočakala vpis v evidenco<br />
ustanov pri Ministrstvu <strong>za</strong> notranje <strong>za</strong>deve.<br />
Ustanova Mat kultra ima svojo upravo,<br />
sestavljeno iz predstavnikov različnih<br />
kulturnih društev, ki prihajajo iz različnih<br />
krajev Zasavja in so ustvarjalni na različnih<br />
kulturnih področjih. Kot govori njeno<br />
celotno ime je njen namen prispevati k<br />
hitrejšemu kulturnemu <strong>razvoj</strong>u in promociji<br />
kulturnega dogajanja v Zasavju. Med cilje<br />
pa so <strong>za</strong>pisali tudi, da se želijo ukvarjati s<br />
produkcijo kulturnih stvaritev, se povezovati<br />
in sodelovati z drugimi kulturnimi organi<strong>za</strong>cijami,<br />
umetniki in kulturnimi izvajalci v<br />
Sloveniji in drugje, s kulturnimi dogajanji<br />
predstavljati in promovirati <strong>za</strong>savsko regijo,<br />
pridobivati finančna in druga sredstva <strong>za</strong><br />
izvajanje projektov s področja kulture,<br />
organizirati izobraževanja in druge oblike<br />
posredovanja znanj ter nuditi strokovno in<br />
organi<strong>za</strong>cijsko pomoč kulturnim ustvarjalcem<br />
in društvom.<br />
Ulični festival <strong>za</strong>savskih ustvarjalcev<br />
je bila prva večja aktivnost Mat kultre,<br />
njegov namen pa razgibati kulturno dogajanje<br />
v vročem julijskem tednu. Da bi bili<br />
čimbolj opazni, so vsa dogajanja naselili<br />
na prostem, v urbanem okolju, v mestnih<br />
mravljiščih. Z raznolikostjo predstavljenega<br />
pa so skušali privabiti vse generacije, od<br />
najmlajših do najstarejših.<br />
Festival se <strong>za</strong>~ne<br />
Da je vsak <strong>za</strong>četek težak, so najbolj<br />
skusili v Trbovljah, kjer je festival startal.<br />
Društvo prijateljev mladine Trbovlje je z delavnicami<br />
<strong>za</strong> najmlajše še <strong>za</strong>čelo po urniku,<br />
podporo je prišel izreč tudi imenitno opravljen<br />
Perkmandelc. Najmlajše so <strong>za</strong>tem<br />
uspešno razveseljevale izlaške lutkarice in<br />
radeške mažoretke.<br />
Prvi <strong>za</strong>savski uli~ni festival • stran 18
Potem pa so stvari dobile svoj tok. V tem<br />
primeru ni mišljen električni tok, ki je nagajal<br />
in nagajal, dokler igralci le niso uspeli<br />
tehničnim mojstrom razložiti, kakšen da je<br />
trofazni štrom, ampak smer gibanja. Urnik<br />
se je sesul ob preprostem dejstvu, da svetlo<br />
sonce ob sedmih zvečer še ni omogočalo<br />
projekcije, ki je bila del predstave plesne<br />
skupine Dejmo no. In je ni bilo, tako kot<br />
je, iz istega razloga, padel v vodo Z-bluz<br />
domačega mladinskega gledališča Svoboda.<br />
Pred čakajoče na temo so organi<strong>za</strong>torji<br />
gasilsko porinili ves glasbeni del. Najprej<br />
tamkajšnji pevski zbor Akademik, ki se<br />
kljub mladosti lahko pohvali, da jih je bilo<br />
moč slišati že tudi v Avstriji, na Češkem, v<br />
Franciji in Italiji, da so že posneli in izdali<br />
prvo zgoščenko. Sledili so divji ritmi izpod<br />
prstov in raznoraznih bobnov, ki jih imajo<br />
v lasti fantje še ene mlade skupine, litijske<br />
bobnarske skupine Perkakšionisti, <strong>za</strong>tem<br />
pa nekoliko mirnejša, prijetno nostalgična<br />
glasba Big banda Zagorje.<br />
Led je bil prebit, vročina je popuščala,<br />
galerija in trboveljski park sta gostila vse<br />
več radovednih. Po glasbenem <strong>za</strong>ključku, ki<br />
ni bil tudi konec, pa so svojo temo dočakali<br />
tudi domači plesalci in gledališčniki.<br />
Vse skupaj je krepko prebilo načrtovane<br />
časovne limite, več sto <strong>za</strong>dovoljnih obiskovalcev,<br />
kolikor jih je vztrajalo v večernih in<br />
nočnih urah, pa naslednje dni ni bilo več<br />
preseženo.<br />
Gremo dalje<br />
Ciničen Murphyev <strong>za</strong>kon, da gredo<br />
stvari iz dobrega na slabo, iz slabega pa<br />
na slabše, so organi<strong>za</strong>torji skusili v Litiji.<br />
Sicer so domačini, bobnarji, že prej napovedovali,<br />
da bo v Litiji udeležba najverjetneje<br />
slaba, ker da mora biti vsaj prometna<br />
nesreča, da v tem spalnem mestu dogajanje<br />
pritegne kakšnih dvajset ljudi.<br />
Kljub temu in kljub grozečim oblakom,<br />
ki so se ves dan podili po nebu, iz sebe<br />
pa niso uspeli spraviti ničesar, je dogajanje<br />
teklo. Spet se je <strong>za</strong>čelo z otroškimi<br />
delavnicami, ki jih je pripravilo domače<br />
društvo prijateljev mladine, in nadaljevalo z<br />
lutkaricami z Izlak in avtobusom mažoretk<br />
iz Radeč.<br />
Organi<strong>za</strong>torjem moškega pevskega<br />
zbora s Polšnika ni uspelo priklicati dovolj<br />
zgodaj, saj je večina spravljala mrvo, <strong>za</strong>to je<br />
sledil nekoliko daljši odmor, v katerem se<br />
je skrbno nabrana publika raztepla. Joža<br />
Ocepek, ki je v Litiji vihtela organi<strong>za</strong>cijsko<br />
Nataša Jerman Rajh, Mat kultra:<br />
Zakaj festival?<br />
Ker je lepo videti središče sicer <strong>za</strong>spanega<br />
mesta, ki se ob rojstvu noči pozibava<br />
ob zvokih big banda. Ker je lepo<br />
srečati živahne duše in telesa, ki jih prebudi<br />
bobnarska predstava. Ker je toplo<br />
<strong>za</strong>zreti se v radovedne otroške oči, ki si<br />
upajo brez <strong>za</strong>vor <strong>za</strong>jadrati v pravljični<br />
svet lutk. Ker je posebno doživetje pod<br />
milim nebom uživati v predstavi mladih<br />
plesalk, z navdušenjem spremljati predstavo<br />
gibalcev in občudovati sproščenost<br />
igralcev. In je prijetno slišati: »Kuk so<br />
fajn! A so naš?«<br />
In je še toliko lepše odgovoriti: »Ja, ja,<br />
naši, iz Zasavja. Vsi.«<br />
foto: Urša Prosenc<br />
Uli~ni festival: otro{ka delavnica v Litiji<br />
Prvi <strong>za</strong>savski uli~ni festival • stran 19
foto: Andrej Zdovc<br />
steklenic z vodo, domači fotografi, zbrani<br />
v Foto klubu Hrastnik so, to so počenjali<br />
tudi na drugih prizoriščih, dogajanje obilo<br />
beležili in shranjevali na filmski trak.<br />
Ker so si izlaške lutkarice ta dan vzele<br />
prosto, so vskočile litijske. Tradicijo, da v<br />
vsakem kraju nastopi eden domačih pevskih<br />
zborov, pa je nadaljeval pevski zbor<br />
Svoboda, ki je letos že proslavil častitljiv<br />
jubilej, 80-letnico obstoja in ustvarjanja.<br />
Kot so potem radi povedali, je letošnje leto<br />
<strong>za</strong>nje kot pravljica. Izdali so zgoščenko,<br />
visok rojstni dan so praznovali s prijatelji,<br />
tamburaši iz Vipave, njihov častni gost pa<br />
je bil bivši predsednik Milan Kučan. In<br />
zdaj še nastop na tem festivalu, ki se jim<br />
zdi, da je odlična stvar, saj imajo ljubiteljski<br />
kulturniki premalokrat možnost nastopati,<br />
se predstavljati javnosti, se povezovati z<br />
drugimi skupinami in si tako izmenjevati<br />
ter nabirati izkušnje.<br />
Nadaljevanje je bilo že ustaljeno: bobnarji,<br />
orkester, plesalci in gledališčniki.<br />
Uli~ni festival: rde~i dežniki rade{kih mažoretk<br />
taktirko, je <strong>za</strong>to našla salomonsko rešitev:<br />
njihov koncert je preusmerila na letni vrt<br />
bližnje gostilne in jim dala <strong>za</strong> rundo. Kapo<br />
dol.<br />
Nadaljevanje je bilo kot dan prej: bobnarska<br />
skupina, big band, plesalci in na<strong>za</strong>dnje<br />
gledališčniki. Z Z-bluzom, predstavo<br />
o skupnosti odvisnikov, kjer mušketirsko<br />
geslo vsi <strong>za</strong> enega, eden <strong>za</strong> vse, <strong>za</strong>menjuje<br />
praktični vsak <strong>za</strong>se.<br />
Hrastni{ka odmaknjenost<br />
Le v Hrastniku je bilo dogajanje pomaknjeno<br />
nekoliko iz mestnega središča,<br />
v športni park. Mestni rezervat, ki pa je<br />
prek dneva vendarle privabil tja do dvesto<br />
obiskovalcev.<br />
Občinska zve<strong>za</strong> prijateljev mladine je<br />
poskrbela <strong>za</strong> delavnice <strong>za</strong> najmlajše, tako<br />
kot drugje so trgovci odstopili pladenj<br />
Na skrajnem vzhodu<br />
V Radečah se je program še najbolj razlikoval<br />
od tistega, ki se je dogajal drugje.<br />
Za otrokom prijazen uvod so poskrbeli v<br />
domačem društvu prijateljev mladine, sledile<br />
so izlaške lutkarice, največ <strong>za</strong>nimanja<br />
pa so bile deležne domače mažoretke.<br />
Toliko gledalcev, kot so jih privabile s<br />
svojim pisanim plesom, ni kasneje imela<br />
nobena skupina.<br />
Pevski nastop je v Radečah odpadel, <strong>za</strong>to<br />
pa so imeli na razpolago nekoliko več časa<br />
bobnarji, ki so jih že krasili lepo oblepljeni<br />
prsti, in pihalci ter drugi iz <strong>za</strong>gorskega Big<br />
banda.<br />
Uli~ni festival: ubrani pevci hrastni{ke Svobode<br />
foto: Vinko Žagar<br />
Uroš Pikl, Mat kultra:<br />
Kakšen bo moral biti festival v<br />
bodoče?<br />
Prvo kot prvo: festival bo moral biti<br />
medijsko in organi<strong>za</strong>cijsko bolj podprt,<br />
hkrati pa bo moral stremeti k prepoznavnosti<br />
tako vizualne podobe kot<br />
samega programa festivala. Ohraniti<br />
mora direkten ulični stik s publiko in<br />
dajati možnost lokalnim kulturnim<br />
matadorjem, da predstavijo svoje delo.<br />
V primeru, da bodo v prihodnosti na<br />
festivalu gostovali tuji kulturniki, naši<br />
kulturniki pa na njihovih festivalih – gre<br />
<strong>za</strong> nekakšno recipročnost izmenjave kulturnih<br />
dobrin - bo lahko festival služil<br />
tudi kot »blagovna znamka Zasavja«.<br />
Prvi <strong>za</strong>savski uli~ni festival • stran 20
Že prej je bilo znano, da v Radečah ne<br />
bo nastopila plesna skupina Dejmo no, ki jo<br />
sestavlja sedem plesalcev, starih od 16 do 26<br />
let. Skupina deluje dve leti in v tem času so<br />
pripravili že dve predstavi. Druga, s katero<br />
so se udeležili tega festivala, se imenuje<br />
Glas duše. Voditelj skupine Tomaž Praunseis<br />
o njej pravi, da temelji na vprašanju:<br />
»Čemu smo tu. Prikazuje prihod, življenje<br />
na zemlji in odhod duše iz telesa. Ples na<br />
odru in projekcija se izmenjujeta oziroma<br />
dopolnjujeta, povezuje pa ju glas duše.«<br />
Na koncu <strong>za</strong> gorami<br />
Peto, <strong>za</strong>dnje prizorišče uličnega festivala<br />
je bila ploščad pred muzejem v Zagorju.<br />
Napovedano deževno popoldne se je razvilo<br />
v vroč dan, kar pa ni pretirano motilo<br />
prostovoljk domačega društva prijateljev<br />
mladine, ki so krasile otroške roke z delfini<br />
in metulji. Sledil je nastop izlaških lutkaric,<br />
ki so se prelevile v doma narejene <strong>za</strong>jčke in<br />
druge junake svoje pravljice, ter <strong>za</strong>gorskih<br />
mažoretk. Slednjim ni nagajalo samo vroče<br />
sonce, ampak tudi lepilni trak na kartonu,<br />
ki se je lepil na podplate in <strong>za</strong>držal kak strumen<br />
korak.<br />
Pevski nastop je pripadel še enim<br />
rožicam, izlaški skupini Iris, ki v program<br />
uvršča vse, kar jim je ljubega: od starih ljudskih<br />
pesmi do popularnih popevk, <strong>za</strong> njimi<br />
pa so se po prizorišču razleteli litijski bobnarji.<br />
Obiskovalcev je bilo vse več, pričakali<br />
pa so nastop domačega Big banda, ki je<br />
najbolj navdušil z zimzelenimi popevkami<br />
in pevko Nevo Marn. Fantje in dekleta so<br />
se tokrat znašli tudi brez prve taktirke Petra<br />
Kudra.<br />
Za konec pa spet gledališčniki in plesalci<br />
Mladinskega gledališča Svoboda, ki šteje<br />
več let - natanko štirideset pomladi - kot katerikoli<br />
od članov, ki so nastopali tokrat.<br />
Nekaj po enajsti še <strong>za</strong>dnji aplavz, <strong>za</strong>dnja<br />
pospravljanja, <strong>za</strong>dnji komentarji. Zastor<br />
nad prvim uličnim festivalom je padel. Le<br />
hrastniški fotografi so iz kupa fotografij, ki<br />
so nastale v času festivala, izbirali tiste, ki<br />
so jih že naslednji dan razstavili na srečanju<br />
Zasavčanov na Kipah. Razstava bo obiskala<br />
še vse občine, v katerih se je festival odvijal,<br />
manjši izbor pa je na ogled postavljen tudi<br />
na spletni strani Regionalnega centra <strong>za</strong><br />
<strong>razvoj</strong>. Za radovedne. In kot napoved prihodnjega<br />
dogajanja.<br />
foto: Matjaž Kostanjšek<br />
Uli~ni festival: obiskovalci v Trbovljah so se dobro <strong>za</strong>bavali<br />
foto: Goran Beširevič<br />
Uli~ni festival: Trboveljski gledali{~niki in Z-bluz<br />
Prvi <strong>za</strong>savski uli~ni festival • stran 21
Sedmi Kreart<br />
Rudi [pan<br />
Druga~na<br />
ustvarjalnost<br />
Loka pri Zidanem Mostu je bila še nedolgo tega znana predvsem po<br />
nekaterih posameznikih, Primožu Trubarju, Alojzu Rebuli in še kom. Pred<br />
sedmimi leti pa se je tam uresničila ideja o drugačnem pristopu k umetnosti.<br />
V Zasavju je že bilo nekaj umetniških srečanj, med njimi znamenita izlaška<br />
slikarska kolonij, v Loki pa so hoteli, kot pravi umetniški vodja in eden tvorcev<br />
Krearta Simon Sernec, nekaj drugega.<br />
Jani Kova~i~ se na Kreartu v Loki dobro po~uti<br />
foto: Roman Rozina<br />
Simon Sernec je ob otvoritvi razstave<br />
prvega Krearta leta 1998 razmišljal<br />
takole: »Od likovne javnosti in kritike bo<br />
slišati: No, še ena kolonija, ex tempore,<br />
delavnica. Ampak mi smo poskušali ta<br />
srečanja postaviti malo drugače. Motivi<br />
so tako kulturološki kot sociološki, tudi<br />
pluralistični, če hočete. Sodelujejo povabljeni<br />
likovni ustvarjalci skoraj vseh zvrsti<br />
-slikarji, oblikovalci, fotografi, arhitekti. V<br />
glasbenem delu sodelujejo glasbeniki jazzovske<br />
klasične usmeritve.<br />
Seveda naj bodo ti avtorji nosilci<br />
novega. Njihovo ustvarjanje naj bo koristno<br />
<strong>za</strong> ožjo in širšo javnost. Pomembno je tudi<br />
vrednotenje likovne in glasbene ustvarjalnosti<br />
tako uveljavljenih kot tudi mladih,<br />
obetajočih avtorjev. Širša javnost in krajani<br />
naj od blizu spoznajo likovne in glasbene<br />
zvrsti, ki so jim sicer težje dostopne.<br />
Vem, da koncept še ni dodelan, vendar<br />
velikih sprememb ne bo. Še bolj bomo šli<br />
v širino in raznolikost zvrsti - animirani<br />
film, strip, moda..., in še več poudarka bo<br />
na mladih. Tu narejena umetniška dela<br />
bomo postavili na ogled v domači galeriji.<br />
Ustvarjalci bodo reševali probleme, obravnavali<br />
teme v zvezi z okoljem, kjer nastajajo.<br />
Naloga fotografov je tako lahko izdelava<br />
prospekta, razglednice, fotografije kraja,<br />
okolice. Arhitekti lahko prispevajo svoje k<br />
urejevanju KUD-a, brežine Save, izziv <strong>za</strong><br />
slikarje je lahko pogled na Savo, Trubarja,<br />
glasbeniki imajo večerne koncerte jazzovske<br />
glasbe in uglasbene poezije.<br />
Avtorji naj bi se menjali vsako leto, le<br />
mladi naj bi sodelovali dve leti <strong>za</strong>pored.<br />
Dela in projekti ostanejo v kraju. Nekateri<br />
se že kmalu uporabijo <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščitne znake,<br />
brošure, razglednice, plakate, ostalo se<br />
arhivira, posodi krajevnim organi<strong>za</strong>cijam<br />
in društvom ali pa da v hrambo krajanom.<br />
Bolje je, da risbe, slike visijo v stanovanjih,<br />
kot da samevajo v depojih.<br />
Prvi Kreart je tu pred nami. Kakršen<br />
pač je. Likovniki in glasbeniki zelo radi prihajajo<br />
v Loko. Gotovo ne <strong>za</strong>radi lažne vljudnosti<br />
ali <strong>za</strong>služka, temveč <strong>za</strong>radi poštenih<br />
odnosov in prijaznih ljudi, ki cenijo njihovo<br />
delo in ob njem uživajo.”<br />
Andrej Trobentar: Mislim, da je<br />
Kreart posrečena kombinacija glasbe<br />
in ustvarjalne umetnosti. Tu se človek<br />
počuti in kot glasbenik in kot slikar<br />
ali drugačen likovni ustvarjalec. Tu ni<br />
meje med nami, ki smo bliže glasbi,<br />
in tistimi, ki so bliže likovni ali vizualni<br />
umetnosti.<br />
Ve~er akusti~ne glasbe je odprl kitarist Igor Bezget<br />
Druga~na ustvarjalnost • stran 22
Sedma ponovitev<br />
Zanimanje med umetniki in vizualci iz<br />
Slovenije in tujine ves čas raste. Tako je<br />
bilo tudi letos, ko se 26.avgusta zvečer s<br />
otvoritvijo razstave del lanskega Krearta<br />
<strong>za</strong>čelo sedmo likovno-glasbeno srečanje. V<br />
razstavišču Trubarjevega doma upokojencev<br />
v Loki pri Zidanem Mostu so bila predstavljena<br />
dela štirinajstih avtorjev: predstavili<br />
so se Bori Zupančič, Vesna Stankovič-<br />
A<strong>za</strong>di, Barbara Tavčar, Andrej Perko,<br />
Simon Sernec, Andrej Trobentar, Antonijo<br />
Živkovič, Maja Pogačnik, Dušan Kastelic,<br />
Samo Šiles, Mirko Bogovič, Tomaž Lunder,<br />
Rudi Stopar in Dušan Merklin.<br />
Jani Kovačič: Vedno se rad vračam v<br />
Loko, ki seva ali zrači neko famo, ki jo<br />
je več kot jo lahko čutiš v prestolnici. Tu<br />
moja glasba dobi svojo podobo in tudi<br />
sam svojo podobo postavim na ogled.<br />
Po družabnem srečanju je bil v dvorani<br />
KUD Primož Trubar že prvi koncert<br />
<strong>za</strong>sedbe Zlatko Kaučič Kombo, bobnar<br />
Zlatko Kaučič in kitarist Samo Šalamon<br />
pa sta že v kulturnem programu ob odprtju<br />
razstave <strong>za</strong>igrala odlično improvi<strong>za</strong>cijo<br />
na temo razstavljenih slik. Prvi je ob tem<br />
povedal, da hoče dati možnost mladim<br />
glasbenikom, kot je Samo Šalamon. »Rad<br />
imam, da prileti v neko <strong>za</strong>devo, kjer je tudi<br />
<strong>za</strong> njega novost.<br />
Tako sva naredila lepe kolaže razstavljenih<br />
slik. Običajno na razstavah igrajo<br />
godalni kvarteti, sam pa lahko kot tolkalec<br />
prikažem neko simbiozo slik. Počutim se<br />
super, ker sva s kolegom skupaj komunicirala.<br />
Sam vem točno, ko gre <strong>za</strong> moj instrument,<br />
da bom dal vse od sebe, igral glasbo<br />
ne glede na to, kje sem in kdo me posluša.<br />
V likovnem delu Krearta je letos sodelovalo<br />
kar dvajset ustvarjalcev: akademski<br />
slikarji Nataša Tajnik, Anja Jerčič, Nataša<br />
Krhen, Maja Pogačnik in Samo Perpar,<br />
fotografinji in oblikovalki Vesna Stankovič-<br />
A<strong>za</strong>di in Alenka Kosem, akademski slikar<br />
Bori Zupančič: Rad se vračam, ne<br />
samo na Kreart ali koncerte, rad se<br />
vračam v kraj kot tak, saj mi pomeni<br />
sprostitev in obenem izvir idej <strong>za</strong> moje<br />
nadaljnje glasbeno-slikarsko delo.<br />
in ilustrator Fojž A.Zorman, arhitekt, publicist<br />
in pedagog Janez Suhadolc, fotografa<br />
Andrej Perko in Iztok Zupan, ilustrator<br />
in grafični oblikovalec Tihomir Bregar,<br />
grafični oblikovalki Vanja Bajt in Mateja<br />
Podmenik, študent vizualnih komunikacij<br />
Žiga Artnak, arhitektka in industrijska oblikovalka<br />
Barbara Tavčar, akademska slikarka<br />
in grafična oblikovalka Kristina Jeič,<br />
industrijski oblikovalec Roman Draksler,<br />
ilustrator Bori Zupančič in Simon Sernec,<br />
grafični oblikovalec in pedagog.<br />
Bogat je bil tudi glasbeni del. Prvi večer<br />
je svoje mojstrstvo doka<strong>za</strong>l bobnar Zlatko<br />
Kaučič, v petek so se predstavili jazz kitarist<br />
Igor Bezget, kantavtor Jani Kovačič<br />
in klasični kitarist Edi Štefančič, ki se mu<br />
je na odru pridružil še Andrej Trobentar.<br />
V soboto, tretji večer, pa je nastopila<br />
izredno <strong>za</strong>nimiva mlada skupina Olivija<br />
ter romantično <strong>za</strong>ključila pestro dogajanje.<br />
Skupino sestavljajo Gal in Severa Gjurin,<br />
Andrej Mazi, Boštjan Gombač, Rok Zadravec<br />
in Gašper Peršl.<br />
Edi Štefančič: Prvič sem tu kot glasbenik,<br />
a se počutim zelo domače. Kraj<br />
je prijazen, ljudje so bolj dojemljivi <strong>za</strong><br />
takšno glasbo, kot jo izvajam.<br />
Bogata preteklost, obetavna<br />
prihodnost<br />
O Kreartu smo doslej v Zasavju vedeli<br />
le redki, predvsem tisti, ki smo hodili na<br />
koncerte KUD Primož Trubar, ki se tam<br />
dogajajo od leta 1996. Seznam likovnikov<br />
je izredno obsežen, seznam glasbenikov pa<br />
zelo <strong>za</strong>nimiv. V okviru prvega in drugega<br />
Krearta so tako nastopili Igor Bezget s<br />
skupinama, Bratko Bibič, Fake Orchestra,<br />
pianistka Nina Mole, Žiga Golob & Tomaž<br />
Grom, Spectral Analysis. Naslednji Krearti<br />
so predstavili Zlatka Kaučiča, Free Blues<br />
Art Noise, Bori & Young Ones 2000, slovensko-ameriško<br />
<strong>za</strong>sedbo Plan 9. Na petem<br />
so nastopili tudi Andraž Polič, Tomaž<br />
Pengov, Drago Mlinarec, italijansko-slovenska<br />
<strong>za</strong>sedba Izpoved in Igor Loborec<br />
kvartet, šesti pa je med drugim gostil<br />
Andreja Trobentarja, Borija Zupančiča,<br />
Projekt Mesto<br />
Simon Sernec pravi, da so že dvakrat<br />
hoteli prenehati, saj smo imeli težave s<br />
financami in morda tudi s tehnologijo.<br />
»Kljub temu se je <strong>za</strong>deva kar nekako ohranila.<br />
Krivci, da je Kreart obstal, so ljudje, ki<br />
so bili že večkrat tu, ki razumejo te stvari<br />
foto: Roman Rozina foto: Roman Rozina<br />
Ve~er akusti~ne glasbe je odprl kitarist Igor Bezget<br />
in so nas prepričali, da nadaljujemo; taki so<br />
bili Zlatko Kaučič, Drago Mlinarec, Janez<br />
Suhadolc, Bori Zupančič, Andrej Trobentar<br />
in še kdo.<br />
Kreart je kljub vsemu amaterizem; ne<br />
v smislu razmišljanja, temveč v smislu<br />
delovanja. Smo ljudje, ki imamo vsak svojo<br />
službo, otroke in delo. Vsak Kreart pa<br />
v<strong>za</strong>me najmanj pol leta dela in priprav.<br />
Kreart je pogojno rečeno podpis Loke,<br />
podpis Slovenije. Kar se Krearta tiče, ni<br />
bilo mišljeno, da bi bil kolonija v smislu<br />
postavljanja kolonij. To so srečanja, v<br />
katerih sodelujejo avtorji različnih vizualnih<br />
zvrsti. V prihodnosti se nadejamo,<br />
da morda pride k nam tudi mojster tatuja<br />
Johnny; <strong>za</strong>kaj pa ne, saj je tudi tatu neka<br />
vrsta vizualne umetnosti.«<br />
Sedmi Kreart je <strong>za</strong> nami in ustvarjalci se<br />
počasi vračajo domov, končat svoje podobe<br />
in vizije Loke, okolice in Krearta. Glasba je<br />
izzvenela, a v zraku je ostala misel in želja<br />
vseh, ki so bili v kraju zvenečega imena:<br />
Sedmi je odšel, naj živi osmi Kreart!<br />
Andrej Trobentar in Edi [tefan~i~ na lo{kem odru<br />
Druga~na ustvarjalnost • stran 23
Adijo, knapi<br />
Dvesto let rudnika<br />
Irena Ivan~i~ Lebar<br />
Trbovlje<br />
Ko je pred devetinštiridesetimi leti <strong>za</strong>gorski premogovnik praznoval<br />
tako visoko letnico delovanja, je bilo še močno v veljavi geslo delu čast in<br />
oblast, rudarska <strong>za</strong>stava zelenočrne barve z zlatim emblemom pa se je še<br />
tesno povezovala z rdečo, simbolom delavskega gibanja in solidarnosti v<br />
mednarodnem delavskem gibanju. Takrat so <strong>za</strong>gorskim rudarjem čestitali<br />
rudarji številnih premogovnikov v Sloveniji in Jugoslaviji, praznovanja pa se<br />
je udeležilo več tisoč ljudi.<br />
Danes je čisto drugače. Premog ni več osnovno gibalo <strong>razvoj</strong>a naših dolin,<br />
premogovnika pa sta v Sloveniji le še dva.<br />
Kako bo trboveljski rudnik praznoval<br />
visok jubilej ne vem, praznovanje pa bo na<br />
vsak način drugačno kot je bilo leta 1955<br />
v Zagorju. Z grenkim priokusom slovesa.<br />
Premog ni obnovljiv energetski vir in vsak,<br />
ki ga <strong>za</strong>čne izkoriščati, ve, da ga bo enkrat<br />
zmanjkalo. Zato so že kmalu po drugi<br />
svetovni vojni <strong>za</strong>čela nastajati podjetja, ki<br />
bi nadomestila delo v rudnikih. Poznejše<br />
potrebe po premogu in domači energiji pa<br />
so neizbežno le odložile <strong>za</strong> nekaj desetletij.<br />
foto: Zasavski muzej Trbovlje<br />
V Zasavskem muzeju Trbovlje smo jubileju<br />
in slovesu od naših rudarjev namenili<br />
knjigo, ki ne obravnava samo trboveljskega<br />
premogovnika, ampak tudi <strong>za</strong>gorskega in<br />
hrastniškega. Menili smo, da si tudi ostala<br />
dva <strong>za</strong>služita obravnavo, <strong>za</strong>to smo knjigi<br />
dali naslov Zasavski premogovniki danes in<br />
nikoli več. Gradivo je obsežno, <strong>za</strong>to v tem<br />
članku lahko prikažem le delček iz dolgega<br />
obdobja dvestotih let.<br />
Maurerjev rudnik kamenega premoga<br />
V Trbovljah je premog prvi <strong>za</strong>čel<br />
kopati Franc Maurer - advokat v dunajskem<br />
Novem mestu - leta 1804, čeprav<br />
je že pred tem, konec leta 1802, raziskal<br />
možna nahajališča oziroma določil, kje ga<br />
je mogoče najbolj smotrno pridobivati. S<br />
podelitveno listino, ki mu jo je izdal višji<br />
rudarski urad v Vordernbergu 10. novembra<br />
1804, je lahko izkoriščal osem jamskih<br />
mer, <strong>za</strong> katere je <strong>za</strong>prosil. Po rudarskem<br />
redu iz leta 1755 je obsegala ena jamska<br />
mera 25.088 kvadratnih sežnjev oziroma<br />
8,9 hektarja. Torej je obsegalo ozemlje, na<br />
katerem je Franc Maurer smel pridobivati<br />
premog, 71,2 hektarja.<br />
Jamske mere so se razte<strong>za</strong>le od Lakonce,<br />
dve najjužnejši in najniži jamski meri, preko<br />
dolinice na vodenskem svetu s prav tako<br />
dvema jamskima merama, ki se je ob Limbarskem<br />
potočku dvigala proti Limbarjam,<br />
kjer sta bili dve jamski meri, do Ojstrega v<br />
Škrlovacu z jamskima merama Neža in Razpotje.<br />
Vsaka jamska mera je bila prav<strong>za</strong>prav<br />
rudnik <strong>za</strong>se, z lastnim rovom.<br />
Maurer je s svojimi družabniki ustanovil<br />
podjetje, ki so ga v rudarsko knjigo vpisali<br />
kot Rudnik kamenega premoga v Trbovljah<br />
- Steinkohlenbergbau in Trifail. Kljub temu,<br />
da se je Maurer močno trudil, <strong>za</strong> premog<br />
še ni bilo velikega interesa, slabe prometne<br />
zveze so težave le še povečale. Družabniki<br />
so obupali in Maurer je ostal sam. Da bi<br />
nakopani premog - resnici na ljubo količine<br />
niso bile velike: leta 1818 so ga nakopali<br />
22.400 kg - porabili, so zgradili apnenice in<br />
peči <strong>za</strong> proizvodnjo tera, pozneje, leta 1825,<br />
pa po vzoru Zagorja tudi steklarno.<br />
Vztrajnost se jim je sčasoma obrestovala:<br />
okrajna oblast je leta 1820 zgradila<br />
cesto v Savinjsko dolino, sami pa so zgradili<br />
cesto preko sedla pri Sv. Urhu v Zagorje in<br />
se tako nave<strong>za</strong>li na državno cesto preko<br />
Trojan. Poleg cestnih zvez je bila vedno<br />
bliže tudi železnica ob Savi, s tem pa še<br />
večja možnost <strong>za</strong> prodajo premoga. Zato so<br />
Maurerji večali svojo posest in z novimi rovi<br />
odkrivali nova ležišča premoga.<br />
Dobiček pa je <strong>za</strong>slutila tudi država, ki<br />
se je od leta 1839 potegovala <strong>za</strong> rudarske<br />
pravice v trboveljski dolini. Po dolgotrajnem<br />
sporu z Maurerji je prišlo do sporazuma in<br />
razdelitve rudniške posesti in leta 1847 je<br />
država ustanovila C. kr. Rudnik kamenega<br />
premoga v Trbovljah - K.K. Steinkohlenbergbau<br />
in Trifail. Po razmejitvi je Maurerjevo<br />
rudniško zemljišče obsegalo 159<br />
hektarjev, jamska polja so bila označena<br />
z rimskimi številkami, državni rudnik pa<br />
203, 87 hektarja; ta polja so bila označena z<br />
arabskimi številkami<br />
Prihod TPD<br />
16. septembra 1849 je peljal prvi vlak<br />
iz Celja v Ljubljano. Najprej so v lokomotivah<br />
deloma kurili z lesom, ko pa je leta<br />
1851 železnico prevzela državna uprava,<br />
so <strong>za</strong>čeli uporabljati samo premog. Ker<br />
je promet naraščal, je bila potreba po<br />
premogu vedno večja. Ugodno je bilo tudi<br />
to, da so tovornino premoga znižali, <strong>za</strong>to<br />
je bilo mogoče s trboveljskim premogom<br />
Dvesto let rudnika Trbovlje • stran 24
konkurirati do Zgornje Štajerske in preko<br />
Ljubljane na Dolenjsko. Od takrat je kljub<br />
občasnim kri<strong>za</strong>m količina nakopanega premoga<br />
naraščala, železnica pa je bila največji<br />
odjemalec vse do druge svetovne vojne.<br />
Državni rudnik se je srečeval z resnimi<br />
težavami, ki so bile posledica nenehnih<br />
ognjev. Država ga je <strong>za</strong>to leta 1867 prodala<br />
na javni dražbi skupini Ljubljančanov, ki<br />
so isto leto ustanovili Vodensko premogokopno<br />
družbo. Združevanje kapitala<br />
v delniških družbah je prineslo uspehe. Ko<br />
se je vanje vključil tudi bančni kapital, so<br />
dobile resnično moč.<br />
Takšna je bila Trboveljska premogokopna<br />
družba, TPD, ki so jo leta<br />
1872 ustanovili predstavniki dunajskega<br />
finančnega kapitala in ljubljanski grosisti.<br />
Med leti 1873 in 1885 je kupila večino <strong>za</strong>savskih<br />
premogovnikov in kmalu postala<br />
najmočnejše rudarsko podjetje na območju<br />
Slovenije in tudi širše. Že po prvem letu<br />
delovanja je pokrivala 27 odstotkov slovenske<br />
proizvodnje premoga, leta 1878 pa<br />
že 48 odstotkov. Z nakupom <strong>za</strong>gorskega<br />
in hrastniškega premogovnika leta 1880 je<br />
njen delež narasel na 83 odstotkov. Tako<br />
in <strong>za</strong>radi tehničnih izboljšav je postala<br />
monopolna premogovniška družba v slovenskem<br />
prostoru.<br />
S tehničnimi posodobitvami so se<br />
spremenili načini pridobivanja premoga in<br />
globine, iz katerih so ga dvigali. Jame so<br />
v globini med seboj pove<strong>za</strong>li z zveznimi<br />
rovi in jaški. Z izgradnjo <strong>za</strong>viralnih jaškov<br />
so rove na različnih višinah pove<strong>za</strong>li. Leta<br />
1910 so uvedli splavno <strong>za</strong>sipavanje. S slednjim<br />
so omejili številne ognje. Pri omejevanju<br />
ognjev je pomagala tudi <strong>za</strong>menjava<br />
odprtih svetilk oljenk z varnostnimi, kar se<br />
je zgodilo med letoma 1906 in 1908.<br />
Količine nakopanega premoga so bile<br />
vedno večje. Pravi monopol je TPD dosegla<br />
po letu 1905 z elektrifikacijo. Leta<br />
1906 so ob Trboveljščici zgradili kalorično<br />
električno centralo, ki je kmalu je postala<br />
premajhna, <strong>za</strong>to so leta 1915 ob Savi zgradili<br />
novo. Z električno energijo je oskrbovala<br />
vse tri premogovnike.<br />
Z večanjem obratov in količine nakopanega<br />
premoga je raslo tudi število<br />
delavcev. Že v prvem letu delovanja je<br />
TPD <strong>za</strong>poslovala okrog 28 odstotkov vseh<br />
rudarjev na območju Slovenije, leta 1875 pa<br />
že več kot 31 odstotkov. V Trbovljah je bilo<br />
leta 1872 že 774 rudarjev - 1859 je Maurer<br />
<strong>za</strong>posloval 225 delavcev, erar pa 153 - nakopali<br />
pa so 78.267 ton premoga - leta 1859<br />
Maurer in erar skupaj okrog 15.000 ton.<br />
V prej{njem stoletju<br />
Med prvo svetovno vojno so premogovnike<br />
podredili vojni upravi. Posluževali so<br />
se roparskega načina pridobivanja premoga,<br />
<strong>za</strong>to so bili ob koncu vojne premogovniki v<br />
žalostnem stanju.<br />
TPD je svoj sedež šele leta 1924 prestavila<br />
v Ljubljano, potem ko je dobila Ljubljana<br />
takoj po prvi svetovni vojni predstavništvo,<br />
reprezentanco, in leta 1921 generalno direkcijo.<br />
Do leta 1929 je bila TPD v novi državi s<br />
44-odstotnim deležem še največji proizvajalec<br />
premoga, leta 1933 pa je bil njen delež le<br />
še 28,5 odstotka. Razvijali so se premogovniki<br />
na jugu države.<br />
Da bi vzdržali konkuren co s temi premogovniki,<br />
so leta 1926 <strong>za</strong>čeli s tehnično<br />
posodobitvijo svojih premogovnikov. Uvajali<br />
so stresaljke <strong>za</strong> nakladanje premoga<br />
v vozičke in široka čela - dolge odkope,<br />
ki so omogočili povečano koncentracijo<br />
pridobivanja.<br />
Posodabljanje in gospodarska kri<strong>za</strong><br />
konec dvajsetih let prejšnjega stoletja sta<br />
povzročila višek delavcev. Pred krizo so<br />
delo iskali v drugih državah, med krizo pa<br />
so doma poizkusili preživeti kakor so vedeli<br />
in znali. Leta 1934 je bila v Trbovljah kar<br />
2.101 oseba brez kakršnihkoli sredstev <strong>za</strong><br />
preživljanje, odvisnih zgolj od miloščine.<br />
Rudarji niso bili več <strong>za</strong>dovoljni z vsem,<br />
kar so ponujali delodajalci. Zato obdobje<br />
med obema svetovnima vojnama <strong>za</strong>znamujejo<br />
številne stavke in mezdna gibanja, s katerimi<br />
so si poizkušali izboriti boljši gmotni<br />
položaj in boljše delovne ter življenjske<br />
pogoje. Včasih jim je uspelo, velikokrat pa<br />
tudi ne.<br />
V letih najhujše gospodarske krize,<br />
torej v tridesetih letih 20. stoletja, je TPD<br />
v prostorih trboveljske separacije uredila<br />
pakirnico premoga. Premoga je bilo preveč,<br />
knapi so “fajrali” in pakirnica je bila ena od<br />
možnih <strong>za</strong>poslitev. Največja proizvodnja je<br />
bila leta 1935.<br />
In kako je potekalo delo? Na nekdanji<br />
stari žagi so tanke deske razžagali po<br />
dolgem na širino tri do štiri centimetre, da<br />
so jih potem lahko “klali”. Iz teh deščic so<br />
v pakirnici zbijali lične <strong>za</strong>bojčke. Vanje so<br />
zložili 25 kg najboljšega premoga, kosovca.<br />
Zabojčke so zve<strong>za</strong>li z jeklenimi trakovi, jih<br />
zložili v vagon in odposlali v potrošniška<br />
skladišča.<br />
25. februarja 1934 je v neznanem<br />
časopisu v nemškem jeziku izšel članek z<br />
naslovom Novost <strong>za</strong> naše gospodinje: “Po<br />
naših informacijah so se pri našem največjem<br />
rudniku premoga Trboveljski premogokopni<br />
družbi odločili, da bodo premog <strong>za</strong> gospodinjstva<br />
pakirali v ročno izdelane lesene<br />
<strong>za</strong>bojčke. Takšnega bodo ponudili tržišču.<br />
To novost bodo gospodinjstva <strong>za</strong>radi bolj<br />
čiste in enostavne uporabe pozdravila. Lesene<br />
<strong>za</strong>bojčki brez žebljev je mogoče uporabiti <strong>za</strong><br />
trske (<strong>za</strong> podkurit). Pove<strong>za</strong>va obeh gorljivih<br />
materialov pomeni zelo enostavno in udobno<br />
dvojno pridobitev <strong>za</strong> naše gospodinje. Takšen<br />
način pomeni najčistejšo uporabo premoga v<br />
naših gospodinjstvih. Novost se imenuje Carbopaquet<br />
in naj bi bil tudi cenovno ugoden in<br />
dostopen pri vseh prodajalcih premoga.”<br />
TPD si je <strong>za</strong> uveljavitev pakiranega<br />
premoga zelo pri<strong>za</strong>devala. Posneli so celo<br />
reklamni film. Po informacijah sodeč je<br />
bil to eden prvih reklamnih filmov pri nas.<br />
Vendar je pakirnica kmalu, verjetno še pred<br />
<strong>za</strong>četkom druge svetovne vojne, neznano<br />
<strong>za</strong>kaj prenehala obratovati.<br />
foto: Zasavski muzej Trbovlje<br />
Reklamni film <strong>za</strong> pakirani premog<br />
Dvesto let rudnika Trbovlje • stran 25
Portal E-revir<br />
Tatjana Polanc Kolander<br />
Vrata v regijski<br />
vrve`<br />
Internet je globalni komunikacijski sistem, ki povezuje milijone ljudi<br />
– <strong>za</strong>sebno ali poslovno. Zaradi svojega dosega in dostopnosti pa je tudi<br />
poln <strong>za</strong>starelih informacij, ki nam onemogočajo učinkovito komunikacijo ali<br />
kradejo čas, ko iščemo podatke. Odgovor na takšno razpršenost je strnjenje<br />
uporabnih vsebin na enem mestu, portalu. Če si predstavljate, da je portal v<br />
prvi vrsti arhitektonsko poudarjen vhod v neko stavbo, potem boste s toliko<br />
večjim <strong>za</strong>nimanjem vstopili v E-revirja – regijski portal uporabnih vsebin.<br />
Predstavnikom ustanov, <strong>za</strong>vodov,<br />
institucij in društev E-revir predstavlja<br />
učinkovito elektronsko orodje pri komunikaciji<br />
z javnostmi v regiji.<br />
Peta skupina so uredniki in novinarji<br />
drugih medijev. E-revir pričakuje sinergično<br />
povezovanje z vsemi mediji v regiji.<br />
Vizijo E-revirja lahko razumemo tudi<br />
nekoliko poetično, kot vrata v regijski vrvež,<br />
kjer se med poslovnim <strong>za</strong>jtrkom klepeta<br />
o nogometni tekmi, med degustacijo<br />
vrhunskega šampanjca sklepa posle, z<br />
otrokom v naročju izbira porcelan, kjer diši<br />
po svežem pecivu, izbranih cigarah, udobni<br />
avtomobili pa ne preglasijo ubranega<br />
zborovskega petja.<br />
Portal uporabnih vsebin<br />
www.erevir.com je <strong>za</strong>enkrat še v<br />
poskusnem izdajanju. V uredništvu<br />
vabimo k sodelovanju vse <strong>za</strong>interesirane<br />
- sploh predstavnike <strong>za</strong>vodov,<br />
institucij in društev, ki razpolagajo z<br />
informacijami, pomembnimi <strong>za</strong> prebivalce<br />
<strong>za</strong>savske regije. Pišite nam na<br />
urednistvo@erevir.com<br />
Slovenija je s članstvom v Evropski<br />
zvezi postala tudi del globali<strong>za</strong>cijskih tokov.<br />
Vemo da globali<strong>za</strong>cija krepi konkurenčnost<br />
med pokrajinami, še posebej med regijami,<br />
te pa predstavljajo tako imenovane motorje<br />
regionalnega <strong>razvoj</strong>a. V kolikor imajo<br />
pomembno vlogo vsi elementi, ki oblikujejo<br />
ustvarjalno okolje, je med njimi gotovo tudi<br />
novonastajajoči portal E-revir z vsebinami<br />
od gospodarstva, izobraževanja, kulture<br />
do športa in družabnosti. Portal je projekt<br />
Regionalnega tehnološkega centra <strong>Zasavje</strong><br />
v sodelovanju z Multimo Kisovec.<br />
Uredništvo E-revirja se <strong>za</strong>veda pomena<br />
izbora uporabnih vsebin, sodelovanja z<br />
uporabniki in viri informacij. Portal lahko<br />
s svojo strategijo predstavlja tudi pomembno<br />
stopnico pri uvajanju e-poslovanja, saj<br />
navaja k uporabi interneta, odpira možnosti<br />
sodelovanja in uporabnike seznanja s prednostmi<br />
in koristmi e-poslovanja, e-komuniciranja,<br />
e-poizvedovanja v obliki strokovno-poljudnih<br />
člankov. Na tržnem področju<br />
lahko združuje tiste, ki bodo prepoznali<br />
svoje tržne možnosti in koristi. Vsebine<br />
naj bi uporabnike usmerjale h kvaliteti in<br />
speciali<strong>za</strong>ciji, privzgajale regionalno pripadnost<br />
potrošnikov ter podpirale regionalno<br />
identiteto.<br />
Uredniška in tržna strategija E-revirja je<br />
usmerjena k petim segmentiranim skupinam.<br />
V prvi so vodilni gospodarstveniki,<br />
menedžerji, vodje oddelkov in strokovnjaki,<br />
<strong>za</strong>posleni v gospodarskih družbah, torej<br />
tako imenovani ustvarjalci pogojev <strong>za</strong><br />
prestrukturiranje regije, spodbujevalci<br />
<strong>razvoj</strong>a, nosilci mnenj. E-revir tej skupini<br />
predstavlja kraj poslovnega in <strong>za</strong>sebnega<br />
povezovanja.<br />
Podjetniki in obrtniki, ki svoje izdelke<br />
ali storitve ponujajo končnemu potrošniku,<br />
sestavljajo drugo skupino. Zanje je E-revir<br />
učinkovit tržni medij <strong>za</strong> komunikacijo<br />
s potrošniki, <strong>za</strong> poučevanje, svetovanje,<br />
prepoznavanje kakovosti in uporabnosti<br />
izdelkov oziroma storitev, ki jih ponujajo.<br />
Najbolj množična skupina so individualni<br />
uporabniki. Njim E-revir služi kot vir<br />
uporabnih informacij, nasvetov in predlogov<br />
o dogajanju, ponudbi in aktivnostih<br />
na področju regije.<br />
Internet velja <strong>za</strong> enega najbolj<br />
demokratičnih medijev, je pa stopnja<br />
demokratičnosti odvisna od<br />
dostopnosti medija in dvosmernosti<br />
njegovega komunikacijskega oziroma<br />
poslovnega procesa.<br />
Raziskava v okviru projekta Raba<br />
interneta v Sloveniji, izvedena letos<br />
pomladi, je poka<strong>za</strong>la, da 35 odstotkov<br />
prebivalcev Slovenije - 710.000 uporabnikov<br />
- redno uporablja internet.<br />
Po optimističnih napovedih bo leta<br />
2006 v Sloveniji že več kot 1,2 milijona<br />
uporabnikov interneta.<br />
Dostopnost do interneta pa še<br />
vedno ni optimalna. Poleg pocenitve<br />
dostopa je potrebno poskrbeti še <strong>za</strong><br />
večje število javno dostopnih točk.<br />
Zato Ministrstvo <strong>za</strong> informacijsko<br />
družbo odpira tako imenovane e-točke.<br />
V <strong>za</strong>savski regiji so to doslej knjižnice,<br />
e-šoli Gimnazija in ekonomska srednja<br />
šola Trbovlje ter Osnovna šola Toneta<br />
Okrogarja Zagorje, mobilatorij in<br />
računalniška hiša INFO v Trbovljah.<br />
Knjižnjica Toneta Seliškarja Trbovlje<br />
je s pridobitvijo razpisnih sredstev <strong>za</strong><br />
nakup informacijsko-komunikacijske<br />
opreme že pričela urejati prostore<br />
mini galerije, kjer bo kmalu dobila svoj<br />
dom prva <strong>za</strong>savska e-knjižnica.<br />
Vrata v regijski vrve` • stran 26
Spomenik hlapcu<br />
Jo`e Sevljak<br />
Iz naroda hlapcev ...<br />
Lahno se zibljejo drevesa v poletnem<br />
vetriču. S ceste prihaja hrup mestnega<br />
prometa, ko s krepkimi koraki hitim skozi<br />
drevored platan. V zrak se dvigne jata sivih<br />
golobov in se na drugem koncu ploščadi,<br />
kjer posedajo naključni sprehajalci, spusti<br />
na tla.<br />
Široka vrata me sprejmejo v svoj hlad,<br />
me po široki veži vodijo k stopnišču navzgor<br />
v prvo nadstropje. Prijetno hladno je tu,<br />
kmalu se posušijo še <strong>za</strong>dnje potne kaplje, ki<br />
sem si jih še malo prej vneto brisal s čela.<br />
Prijazno dekle pri vratih mi pretrga<br />
vstopnico in se mi vzpodbudno nasmehne.<br />
Simpatično si popravi koder svetlih las, ki<br />
ji uporno sili na čelo. Študentka je najbrž,<br />
pomislim, ki si s počitniškim delom služi<br />
denar <strong>za</strong> študij.<br />
Velik top <strong>za</strong>reži vame s svojo cevjo, da<br />
se pod<strong>za</strong>vestno odmaknem, kot da bo zdaj<br />
zdaj bruhnil iz njega ogenj. Obstopijo me<br />
panoji, velike fotografije in napisi: Iz naroda<br />
hlapcev ...<br />
Pred očmi mi vstanejo podobe trpečih in<br />
ponižanih. Velike <strong>za</strong>čudene otroške oči se<br />
<strong>za</strong>zro vame, v njih gnezdita gro<strong>za</strong> in strah.<br />
Ob njih cule z ubornim imetjem. Matere s<br />
pisanimi rutami in širokimi krili, v težkih,<br />
okornih čevljih.<br />
Esesovci z brzostrelkami jih suvajo med<br />
rebra, renčeči psi z odprtimi gobci jih zganjajo<br />
na kup.<br />
- Schnell, schnell! slišim odsekana povelja.<br />
Glavo mi napolnjuje nešteto glasov:<br />
cviljenje železniških vagonov, <strong>za</strong>piranje<br />
vrat, hitri koraki, jok in prošnje.<br />
- Schnell, schnell! se derejo krvniki, vlaki<br />
piskajo <strong>za</strong>teglo, nizko pri tleh spuščajo<br />
paro, kolesa podrsavajo, da se iskri.<br />
Zaprem oči, da se poleže hrup, da se<br />
zbistri misel, da znova <strong>za</strong>slišim bitje lastnega<br />
srca, vmes pa se oglašajo tiste znane<br />
besede:<br />
- Ne bi se smeli upirati, morali bi<br />
počakati. Tako in tako bi prišla svoboda.<br />
Prinesli bi jo.<br />
Kdo bi jo prinesel, se sprašujem. Kdaj?<br />
Komu? Za kakšno ceno?<br />
Kaj ni to znana usoda Karantancev, ki<br />
so se rešili enega sovraga in prišli pod jarem<br />
drugega. Prav<strong>za</strong>prav je vsa naša zgodovina<br />
ena sama prispodoba prehajanja iz ene<br />
odvisnosti v drugo!<br />
Kako že gre tista zgodba?<br />
Štirideset let je delal in garal. S svojim<br />
znojem je pojil njive, s svojimi žulji je ustvarjal<br />
bogastvo. Ko je prišla ura plačila in bi<br />
si <strong>za</strong>služil varen kot na <strong>za</strong>pečku, skodelico<br />
toplega mleka in osrečujočo <strong>za</strong>vest, da je bil<br />
koristen, pa so ga pognali čez prag.<br />
Zaman je iskal pravico. Niso mu je dali<br />
tisti, ki so lahko od blizu gledali njegovo<br />
garanje, niso mu je priznali oblastniki, niti<br />
mogočni vladar mu je ni dal.<br />
Sovražne roke so ga dvignile, ga <strong>za</strong>vihtele,<br />
da se je do neba vzpel ognjeni zubelj,<br />
da se je <strong>za</strong>kresalo tisoče isker v opomin, da<br />
je gospodar gospodar in da hlapec ostane<br />
hlapec. Kdo pa mu je kriv, če se štuli<br />
mednje, saj vendar mora vedeti, kakšne so<br />
postave.<br />
Šele mnogo let kasneje je udaril, ko so ga<br />
tepli kot živino. Ker ni več zdržal! Ker ga je<br />
bolelo! Ker ga je skelela pest!<br />
Pa se mu je lastni brat zoperstavil, potegnil<br />
je s krvnikom, ker je menil, da mu je<br />
nevarnejši lastni brat!<br />
O, kako strašna slepota! Kakšna zmota!<br />
Še ptice so umolknile, ko so tisoči odhajali<br />
v izgnanstvo in smrt.<br />
- Vsaka oblast je od boga! je odzvanjalo<br />
od vsepovsod. Tvoja dolžnost pa je, da še<br />
bolj ukriviš hrbet, da poklekneš na obe<br />
koleni, kot se spodobi <strong>za</strong> hlapca, ki bo<br />
morda že jutri menjal gospodarja, samo<br />
besede bodo druge in okus v ustih vse bolj<br />
trpek in grenak!<br />
Kakor omotičen hodim iz sobe v sobo,<br />
kakor mora legajo name zgodbe minulih<br />
let, stresajo me dogodki polpreteklih dob.<br />
Moram se osvoboditi, moram vreči s sebe<br />
uteži, ki me vlečejo na dno. Stran moram z<br />
lažnimi preroki, z netilci mržnje in razdora.<br />
Vsi smo si bratje in sestre, otroci ene matere<br />
in enega očeta smo, rojeni <strong>za</strong> srečo in radost<br />
bivanja. Za smisel prihodnosti! Preveč smo<br />
trpeli, da bi si lahko dovolili novo kalvarijo!<br />
Sprli so nas, da bi ostali razdvojeni,<br />
rogali so se nam, da bi ostali ponižani. V<br />
gluhi temi. Da ne bi videli naprej!<br />
Na ulici me znova sprejme hrup<br />
življenja. Tega tu in zdaj! Na igrišču se<br />
žogajo otroci, mlade mamice vozijo po<br />
parku svoje malčke. Globoko vdihnem<br />
topel julijski zrak, pogledam v sinje nebo in<br />
<strong>za</strong>koračim v široko ulico. Tu je moj dom, tu<br />
sem doma, poje svetla misel. Naj mi nobena<br />
sila ne upogne kolena. Nikoli več!<br />
Ampak od kod, vraga, toliko tujih tabel?<br />
In kaj mi hočejo povedati?<br />
foto: Roman Rozina<br />
Iz naroda hlapcev ... • stran 27
Naravovarstveniki<br />
Fan~i Moljk<br />
Osve{~enost se pri<br />
varstvu ptic izbolj{uje<br />
Marjan Gobec iz Zidanega Mosta je sicer direktor podjetja <strong>za</strong> ekonomsko<br />
in davčno svetovanje ter knjigovodske storitve, vendar je pogovor z njim, v<br />
nekdanji Okornovi hiši na Dolu, kjer ima svoje prostore, tekel o - pticah. Že<br />
dolgo je namreč član Društva <strong>za</strong> opazovanje in proučevanje ptic Slovenije,<br />
je tudi v njegovem upravnem odboru, in član Prirodoslovnega muzeja<br />
Slovenije.<br />
Gobec: Enostavno sem iskal področje,<br />
kjer bi se lahko sproščal, si napolnil baterije<br />
po napetostih, ki jih prinaša služba. V društvo<br />
sem se vključil leta 1987, ko je štelo le petdeset<br />
članov, zdaj nas je že preko tisoč. Ravno letos<br />
se bliža velika slovenska ornitološka obletnica:<br />
4. decembra bo v Grand hotelu Union<br />
praznovanje 25-letnice obstoja Društva <strong>za</strong><br />
opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.<br />
Gnezdijo pri nas kakšne redke ptice ?<br />
Gobec: Pozimi pridejo v <strong>Zasavje</strong> redki<br />
ptiči. Znana je alpska pevka, ki pride iz Alp na<br />
Kum, videli pa so jo že tudi v Kisovcu. Zadnja<br />
tri leta gnezdi v Zasavju tudi planinski orel,<br />
ves čas pa sta pri nas tudi uralska sova in<br />
sova ko<strong>za</strong>ča. Pogoste so žolne in deteli, med<br />
katerimi je vijeglavka kot edina iz te družine,<br />
ki se pozimi seli v podsaharsko Afriko. Pri nas<br />
sta tudi skalni strnad in belohrbti detel, ki je<br />
drugod po Sloveniji zelo redek. Nekaj jih je še<br />
na Gorjancih in v kočevskih pragozdovih.<br />
V Zasavju je <strong>za</strong>dnja leta boljši zrak, tudi<br />
reke so bolj čiste, vendar razmere še vedno<br />
niso najboljše. Kakšno nevarnost to predstavlja<br />
<strong>za</strong> ptice?<br />
Marjan Gobec<br />
foto: Fanči Moljk<br />
Kakšne so naloge društva oziroma<br />
njegovih članov ?<br />
Gobec: Osnovno delo je varovanje ptic<br />
in njihovih naravnih habitatov. Sem spada<br />
še raziskovanje, izobraževanje, populari<strong>za</strong>cija<br />
ornitologije in sodelovanje z drugimi naravovarstvenimi<br />
organi<strong>za</strong>cijami. Sodelujemo<br />
lahko v raznih projektih in dopisujemo v<br />
strokovno ornitološko revijo Acrocephalus ali<br />
poljudno revijo Svet ptic, ki je prva tovrstna<br />
revija v Sloveniji.<br />
Pa opazovanje ptic ?<br />
Gobec: Od aprila do junija opazujemo,<br />
katere vrste ptic gnezdijo v določenem kraju<br />
in koliko jih je. To se imenuje atlas gnezdilcev<br />
Slovenije. Ob evropskem dnevu štetja ptic v<br />
oktobru pa vsak član to počne na določenem<br />
predelu reke Save. Ljubljančani imajo<br />
območje od Ljubljane do Litije, Zasavčani pa<br />
od Litije do Radeč.<br />
Gobec: Ptice so mobilne. Če jim zrak<br />
ne ustre<strong>za</strong>, odletijo. Ko je bil na Dobovcu<br />
onesnažen zrak, ptic ni bilo. Tudi voda nima<br />
večjega vpliva. V tistih dveh tednih, ko gnezdijo,<br />
pijejo vodo iz studencev, ne iz rek.<br />
Množične <strong>za</strong>strupitve ptic pa se občasno<br />
pojavljajo na kmetijskih površinah, v deželah,<br />
kjer dajejo v semena pesticide. Taki primeri<br />
pa, seveda, škodujejo vsem živim bitjem.<br />
Kje najdemo največ ptic selivk ?<br />
Gobec: Ob rekah in na močvirjih. To so<br />
bogati ekosistemi tudi <strong>za</strong> rastline in druge<br />
živali, <strong>za</strong>to je grobo poseganje v taka naravna<br />
okolja hud prekršek človeka nad naravo.<br />
Zadnje čase je osveščenost nekoliko večja,<br />
saj lahko v medijih <strong>za</strong>sledimo področja,<br />
ki so že pod <strong>za</strong>ščito. Pomembna je tudi<br />
obročkovalna postajo na Vrhniki, torej na<br />
Barju, kamor se od zgodnje pomladi do jeseni<br />
prijavljamo <strong>za</strong> tedensko dežurstvo oziroma<br />
obročkanje.<br />
Osve{~enost se pri varstvu ptic izbolj{uje • stran 28
Slovenska vlada je nekaj dni pred vstopom<br />
v Evropsko unijo v okviru programa<br />
Natura 2000 razglasila posebna varstvena<br />
območja. Je vanjo vključeno tudi <strong>Zasavje</strong>,<br />
moramo biti tudi pri nas posebej pozorni na<br />
določene predele?<br />
Gobec: V Posavskem hribovju imamo<br />
močno populacijo sokolov selcev, <strong>za</strong>to spadamo<br />
v to evropsko usmeritev. Kje natančno<br />
sokoli domujejo, pa iz varnostnih razlogov<br />
nikoli ne povemo.<br />
Pa vaše sodelovanje s Prirodoslovnim<br />
muzejem Slovenije...<br />
Gobec: To je povsem drugo področje<br />
dela, brez pove<strong>za</strong>ve z Društvom <strong>za</strong> opazovanje<br />
in proučevanje ptic Slovenije. Imeti moraš<br />
posebno licenco, ki si jo pridobiš, če strokovna<br />
komisija oceni, da dobro poznaš ptice in njihove<br />
navade. V Sloveniji nas je trenutno 66,<br />
ki imamo tako dovoljenje.<br />
Naša osnovna naloga je proučevanje ptičjih<br />
selitev: kdaj poteka, kje in kam, kar ugotavljamo<br />
z obročkanjem. Ptico ujameš v posebno<br />
mrežo in ji na nogo stisneš aluminijast<br />
obroček. Seveda si je treba številko obročka<br />
<strong>za</strong>pisati, prav tako čas in kraj obročkanja ter<br />
opis ptice: vrsta, barva, dolžina peruti, teža.<br />
V glavnem obročkam kmečke lastovke,<br />
mladiče, na področju Dola, Zidanega Mosta,<br />
Radeč, Gor in Kovka ter treh <strong>za</strong>selkov na<br />
foto: Marjan Gobec<br />
V na{ih krajih izredno redka plevelna trstnica, ptica z ruskih step<br />
Kumu. V <strong>za</strong>dnjih štirih letih sem ugotovil,<br />
da se odrasle lastovke vračajo v isto gnezdo,<br />
mladiči pa se <strong>za</strong>radi genskega mešanja raztepejo.<br />
Zelo redko se vrnejo v isto gnezdo.<br />
V vseh teh letih druženja s pticami ste<br />
<strong>za</strong>gotovo doživeli kaj posebno <strong>za</strong>nimivega.<br />
Gobec: Ne samo <strong>za</strong>nimivega, lahko bi<br />
rekel celo zgodovinskega, kar se tiče slovenske<br />
ornitologije. S prijateljem Rudijem<br />
Tekavčičem sva namreč septembra 1999 ujela<br />
zelo redko ptico, ki gnezdi v Sibiriji, se pravi,<br />
samo v Aziji. Imenuje se mali vrtnik. Premerila<br />
sva jo, stehtala, poslikala in spustila. Tudi<br />
po drugih deželah Evrope so njeni preleti zelo<br />
redki. Kakšno jesen jih preleti deset, dvajset<br />
ali pa še to ne. Pri nas je bil to doslej edini<br />
primer.<br />
Prav tako zelo redko naše kraje preleti<br />
plevelna trstnica, ptica iz ruskih step. Njo so<br />
doslej v Sloveniji ujeli le petkrat, enkrat se je<br />
posrečilo tudi meni in prijatelju Rudiju.<br />
Ptice nam lahko polepšajo marsikateri<br />
trenutek v naravi, čeprav jih ne razlikujemo<br />
prav dobro med seboj. Menim tudi, da<br />
imajo ljudje kar lep odnos do njih, saj jim<br />
postavljajo hišice, jih hranijo, otroci so zelo<br />
pri<strong>za</strong>deti, če najdejo ranjeno ptico. O čem<br />
pa smo slabo poučeni v zvezi s pticami?<br />
foto: Marjan Gobec<br />
Ob mrežah <strong>za</strong> lovljenje ptic, ki jih <strong>za</strong>tem obro~kajo<br />
Gobec: Kar se tiče poznavanja ptic, se je<br />
stanje zelo izboljšalo. Včasih ni bilo nobene<br />
literature v slovenščini, zdaj se dobijo v<br />
knjigarnah ali knjižnicah primerni terenski<br />
priročniki.<br />
Glede krmljenja mediji večkrat opo<strong>za</strong>rjajo<br />
na napake, ki pa se še vedno dogajajo. Če<br />
se odločimo krmiti ptice, moramo to početi<br />
redno, ker se ptice na hranjenje navadijo.<br />
Prekinitve so lahko <strong>za</strong> ptico usodne. Kruh<br />
seveda ni primeren, ker zmrzne. Dobro je<br />
razno zrnje, sončnično seme, proso, pšenica,<br />
lan… Detel ima rad loj, nesoljen, saj je sol<br />
strup <strong>za</strong> ptice, taščica ima rada rozine, kos<br />
pa gnilo sadje.<br />
Otroci imajo v glavnem res lep odnos do<br />
ptic, to opazim na raznih šolskih predavanjih.<br />
Lani smo razdelili v ljubljanski regiji več kot<br />
petdeset krmilnic. Dajemo tudi gnezdilnice,<br />
če nas kdo pokliče. Brezbrižni ljudje namreč<br />
brez milosti posekajo grm, če jim ni všeč, in<br />
ne pomislijo, da so nekomu uničili dom. Tudi<br />
starih dreves v gozdu ni potrebno podirati, saj<br />
je v njem veliko življenja.<br />
Pa še to. Če naleti kdo na ranjeno ptico<br />
z obročkom ali sam obroček, naj to sporoči<br />
na telefonsko številko 03-56-49-700 ali kateremukoli<br />
članu Društva <strong>za</strong> opazovanje in<br />
proučevanje ptic Slovenije, ki ga pozna. Za<br />
ohranjanje naravne dediščine je tudi tako<br />
drobna pozornost pomembna.<br />
Osve{~enost se pri varstvu ptic izbolj{uje • stran 29
Nogometna nebesa<br />
Po enajstih letih spet<br />
Peter Motnikar<br />
prvoliga{ iz Zasavja<br />
Lomilo se je vse do <strong>za</strong>dnjega kroga drugoligaškega prvenstva. Zagorjani<br />
so bili vseskozi v igri <strong>za</strong> drugo mesto in s tem igranje kvalifikacij <strong>za</strong> uvrstitev v<br />
našo najmočnejšo državno nogometno ligo. A se ni izšlo. Bela Krajina je bila<br />
kljub istemu številu točk boljša v medsebojnih srečanjih. Toda tudi Beli Krajini<br />
ni uspelo, saj jo je v omenjenih kvalifikacijah premagala ptujska Drava.<br />
Potem pa se je <strong>za</strong>čelo <strong>za</strong>pletati nekje drugje, kar so v Zagorju spremljali<br />
z velikim <strong>za</strong>nimanjem.<br />
Predsedni{ka zdravica ob otvoritvi <strong>za</strong>gorskega<br />
stadiona leta 2001: predsednik Nogometne zveze<br />
Slovenije Rudi Zavrl, predsednik kluba Iztok @ivko in<br />
~astni predsednik Matja` [vagan<br />
foto: Roman Rozina<br />
V prvo ligo bi moral kot prvak druge<br />
lige napredovati velenjski Rudar, toda na<br />
veliko presenečenje so se knapi nastopu v<br />
(<strong>za</strong> njih predragi) prvi ligi odpovedali. Podobne<br />
težave so pestile še enega prvoligaša,<br />
praktično soseda, Šmartno. Tudi tam so<br />
namreč spoznali, da ne zmorejo več tekmovati<br />
v najelitnejši ligi, <strong>za</strong>to so hoteli s<br />
tekmovanjem nadaljevati v drugi ligi.<br />
Za <strong>za</strong>pleten položaj se je našla salomonska<br />
rešitev. Nogometna zve<strong>za</strong> Slovenije je<br />
predlagala, da mesto v prvi ligi ponudi Beli<br />
Krajini in Zagorju, njen predlog pa je moral<br />
potrditi Izvršni odbor Nogometne zveze<br />
Slovenije.<br />
Zagorje v prvi ligi!<br />
Bil je ponedeljek, 5.julija, ko so bile<br />
oči ljubiteljev <strong>za</strong>savskega nogometa uprte<br />
v elektronske medije, vendar pričakovane<br />
novice kar ni in ni hotelo biti. Potem pa,<br />
vendarle: malce čez osmo uro zvečer je<br />
pred televizijske kamere in mikrofone stopil<br />
predsednik Nogometne zveze Slovenije<br />
Rudi Zavrl in potrdil, da so v nogometno<br />
družino prvoligašev sprejeli Belo Krajino<br />
in Zagorje.<br />
»V tem trenutku je to veliko boljša rešitev<br />
kot zmanjšanje lige na deset klubov. Tako<br />
Zagorje kot Bela Krajina bosta morala<br />
izpolnjevati vse kriterije, ki veljajo <strong>za</strong> najbolj<br />
urejene klube, denimo Gorico ali Maribor,<br />
pri čemer je <strong>za</strong> slovenski nogomet bolje, da<br />
Rudar iz Velenja in Šmartno odigrata kako<br />
sezono v drugi ligi, kot pa da bi ju pošiljali<br />
v najnižjo. To bi bil <strong>za</strong> naš nogomet prehud<br />
udarec.»<br />
Kdo je Bahrija Had`i~?<br />
^lovek na~el<br />
Domači Zagorjani se ga najbolj spominjajo<br />
po tem, da je v sezoni 1989/90<br />
dosegel <strong>za</strong>detek - kaj <strong>za</strong>detek, evrogol - <strong>za</strong><br />
1:1 proti Brdom, kar je pomenilo, da se je<br />
Zagorje takrat uvrstilo v prvo ligo. Mnogi ga<br />
spoštujejo kot nekoč dobrega nogometaša,<br />
ki je v svoji karieri <strong>za</strong>menjal veliko okolij.<br />
Največ let je preživel v Zagorju, nosil pa je<br />
tudi dres Izole, Rudarja iz Trbovelj, Beltincev,<br />
FC Glarusa iz Švice, Ivančne Gorice,<br />
avstrijskega Baldramsdorfa. Leta 2000 se je<br />
pričela njegova trenerska kariera, v kateri<br />
je že predlani praktično rešil Zagorje pred<br />
izpadom v tretjo ligo.<br />
Ni naključje, da je bil cenjen povsod, kjer<br />
je igral. Mogoče tudi <strong>za</strong>radi uspehov. Omenili<br />
smo že napredovanje z Zagorjem v prvo<br />
ligo, spominjamo se (beltinški ljubitelji<br />
nogometa še posebej nostalgično) njegovih<br />
iger v Prekmurju, kjer je bil najbolje ocenjen<br />
nogometaš, v Avstriji se je z ekipo uvrstil<br />
ligo višje, v Novi Gorici so pred štirimi<br />
leti z njim osvojili drugo mesto v državi...<br />
Skratka, kot da bi bil rojen <strong>za</strong> uspehe.<br />
Ker pa se je <strong>za</strong>vedal, da ga po končani<br />
poti nogometaša čaka še velik kos življenja,<br />
se je odločil, da bo tudi tega preživel na in<br />
ob nogometnih igriščih.<br />
»Že v sezoni 1998/99 sem vzporedno z<br />
igranjem v Avstriji opravil A licenco, nakar<br />
sem bil v spomladanskem delu leta 2000<br />
pomočnik trenerju Edinu Osmanoviču v<br />
Novi Gorici, ki je bila to sezono podprvak.<br />
Potem sem dobil povabilo, da bi kot zunanji<br />
sodelavec delal v FC Glarusu v Švici, no,<br />
marca lani pa sem prevzel Zagorje, ki je bilo<br />
v zelo težkem položaju.<br />
V sedemnajstih tekmah je ekipa zbrala<br />
le osemnajst točk, v času mojega vodenja<br />
pa v trinajstih kolih kar 26 točk in se<br />
nena<strong>za</strong>dnje uvrstila na zelo visoko šesto<br />
mesto. Pod mojim vodstvom so predvsem<br />
nekateri mlajši nogometaši doka<strong>za</strong>li, da<br />
lahko tudi oni igrajo in se razvijejo v prave<br />
nogometaše«, je Bahrija ali Bajo, kot ga<br />
kličejo, <strong>za</strong>čel zgodbo o trenerskem delu v<br />
Zagorju.<br />
Po takem uspehu so mnogi pričakovali, da<br />
bo ostal na trenerskem stolčku v domačem<br />
mestu, vendar, po njegovih besedah, s strani<br />
uprave takrat <strong>za</strong> to ni bilo nobenega interesa.<br />
Že takrat je slutil, kaj se lahko zgodi… V<br />
enem izmed intervjujev je namreč povedal,<br />
da upa, da se bo Zagorje uvrstilo v prvo<br />
ligo, ker si to nedvomno <strong>za</strong>služi.<br />
»Že <strong>za</strong>radi velikega <strong>za</strong>nimanja gledalcev<br />
in celotne regije ter občinskih struktur <strong>za</strong><br />
nogomet. Pa tudi infrastrukture, katero<br />
ima Zagorje že sedaj na prvoligaški ravni.<br />
Po enajstih letih spet prvoliga{ iz Zasavja • stran 30
Odprta vrata raja<br />
(toda še prej je bilo treba skozi pekel)<br />
Vse lepo in prav, Zagorje gre v prvo ligo!<br />
Ne, razmišljanje <strong>za</strong> laike, tisti pravi poznavalci<br />
nogometa se namreč še kako spominjajo<br />
denimo Korotana, ki je neslavno<br />
propadel. Mu bo Zagorje sledilo? Je bila<br />
odločitev o nastopanju v prvi ligi sprejeta<br />
prenagljeno?<br />
»Moram priznati, da kar nekaj noči<br />
nisem mogel spati. Po pogovorih s sponzorji<br />
in županom pa smo vendarle prišli<br />
do skupnega <strong>za</strong>ključka, da sprejmemo<br />
ponujeno. Tu ne gre <strong>za</strong> odločitev, ki je bila<br />
sprejeta čez noč, kot bi radi prika<strong>za</strong>li nekateri.<br />
Gre <strong>za</strong> premišljeno potezo, s katero<br />
želimo dvigniti raven nogometa v Zasavju.<br />
Če bi ostali v drugi ligi, potem bi morali<br />
prodati nekaj igralcev, kar bi v končni fazi<br />
verjetno pomenilo izpad iz drugoligaške<br />
konkurence. Torej je bila s te strani pote<strong>za</strong><br />
logična.<br />
Zagorje ne misli postati drugi Korotan.<br />
Mi imamo vizijo, načrt, infrastrukturo,<br />
predvsem pa tradicijo. Poleg tistega tekmovalnega<br />
cilja, ki je obstanek v ligi, želimo<br />
doseči še en cilj, ki je prav tako pomemben.<br />
Sezono <strong>za</strong>ključiti vsaj s pozitivno ničlo. Na<br />
tem bom kot predsednik kluba vztrajal,« je<br />
odločitev o prvi ligi obrazložil Iztok Živko,<br />
prvi mož <strong>za</strong>gorskega prvoligaša, ki je bil na<br />
julijski skupščini kluba ponovno izvoljen na<br />
mesto predsednika, medtem ko je častni<br />
predsednik postal <strong>za</strong>gorski župan Matjaž<br />
Švagan.<br />
Poleg podpore domačega okolja je <strong>za</strong><br />
preživetje kateregakoli športnega kluba<br />
bistveno razumevanje in konkretna podpora<br />
foto: Roman Rozina<br />
Navija~i Maribora so od{li iz Zagorja razo~arani<br />
občinskih oblasti. In ravno <strong>za</strong>radi trinajstletnetne<br />
podpore <strong>za</strong>gorskemu nogometu, so<br />
Matjažu Švaganu, županu Zagorja, podelili<br />
naziv častnega predsednika kluba.<br />
»Vsekakor podpiram odločitev o nastopanju<br />
v prvi ligi. Verjetno se vsi še premalo<br />
<strong>za</strong>vedamo, kaj pomeni to v smislu promocije<br />
občine Zagorje ob Savi. Ti učinki se<br />
bodo videli sčasoma. Je pa res, da sem želel,<br />
da se ekipa bistveno ne spreminja in da v<br />
njej nastopajo tudi domači, <strong>za</strong>savski fantje.<br />
Poleg tega se mora nadaljevati dobro delo z<br />
mladimi, ki so naša prihodnost.<br />
Ne dvomim v to, da bo Zagorju uspelo,«<br />
je optimist <strong>za</strong>gorski župan.<br />
4 x 4<br />
1. avgusta ob 17.30 je v Ljubljani nastopil<br />
trenutek, ko so <strong>za</strong>savski nogometaši<br />
po enajstih drugoligaških sezonah znova<br />
stopili na prvoligaški travnik. V zraku je<br />
bilo čutiti razburjenost in pričakovanja, vse<br />
je bilo pripravljeno <strong>za</strong> prijetno nogometno<br />
popoldne. Tisoč gledalcev, od tega skoraj-<br />
Skratka, res si srčno želim, da bi v Zagorju<br />
spremljali prvo ligo.«<br />
Njegove napovedi in želje so se uresničile,<br />
toda bržčas niti sam ni vedel, da bo ravno<br />
on tisti, ki bo popeljal igralce na zelenice<br />
naših najboljših klubov.<br />
Toda preden se je ustavil v Zagorju, je na<br />
njegov naslov med drugim prišla ponudba<br />
slovenskega prvoligaša, lahko bi prevzel<br />
mladinsko šolo pri enem od prvoligašev v<br />
Dubaju. Na<strong>za</strong>dnje se je odločil <strong>za</strong> trenersko<br />
delo v FC Glarusu, kjer je poleg treniranja<br />
članske ekipe vodil tudi mladinsko šolo.<br />
Z Bahrijo Hadžičem bomo Slovenci<br />
kmalu dobili trenerja, ki bo imel najvišjo<br />
trenersko licenco v Evropi, tako imenovano<br />
Euro pro licenco.<br />
Poleg ljubezni do nogometa predstavlja<br />
velik del njegovega življenja tudi družina. Z<br />
ženo Gordano skupaj vzgajata dva otroka,<br />
hčerko Moniko in sina Marka Antonia.<br />
»Ko sem se odločil <strong>za</strong> delo v Švici, sem<br />
vedel, da utegne biti težko. Toda vsi smo<br />
sprejeli takšen način življenja, čeprav včasih<br />
ni bilo lahko, sploh ko te je <strong>za</strong>čelo dajati<br />
domotožje, kajti zelo rad imam Zagorje.<br />
Še dobro, da ima žena toliko razumevanja<br />
<strong>za</strong> moje delo,« je takrat, ko je še služboval v<br />
Švici, razlagal Bahrija.<br />
Danes se je spremenila le ena stvar. Žena<br />
ima še vedno razumevanje <strong>za</strong> njegovo delo,<br />
domotožja pa ni več.<br />
Njegova trenerska pot se v Zagorju <strong>za</strong>gotovo<br />
ne bo <strong>za</strong>ključila. Od njega, uprave in<br />
igralcev je odvisno, ali bo doživela padec ali<br />
vzpon. V eno stvar pa po pogovoru z njim<br />
ne dvomim. Tudi če bo tisto slabše, bo le<br />
trenutno. Kajti časa <strong>za</strong> dokazovanje bo imel<br />
še več kot dovolj.<br />
foto: Roman Rozina<br />
Trener ~lanske ekipe Zagorja Bahrija Hadži~<br />
Po enajstih letih spet prvoliga{ iz Zasavja • stran 31
Ljubitelji nogometa množi~no prihajajo na tekme<br />
foto: Roman Rozina<br />
da tri četrtine Zasavčanov, se je zbralo<br />
na tribunah Železničarskega športnega<br />
društva Šiška. A trema je naredila svoje in<br />
Zagorjani so klonili z 2:0. Rudarska čelada,<br />
ki so jo nogometaši prejeli le nekaj dni pred<br />
<strong>za</strong>četkom prvenstva <strong>za</strong> srečo, ni prinesla<br />
želenega.<br />
In že smo dočakali drugi krog in<br />
domači krst. Nasprotnik: 38 kilometrov<br />
oddaljene Domžale. Tekma je bila polna<br />
preobratov. Najprej vodstvo Zagorja z <strong>za</strong>detkom<br />
Čauševiča, potem <strong>za</strong>ostanek z 1:<br />
2, <strong>za</strong>dnjih pet minut pa kot da je režisersko<br />
delo prevzel mojster <strong>za</strong>pletov Hitchcock.<br />
Krupinac je tako v 88. minuti izenačil na 2:<br />
2, prvo zmago v sezoni pa je Zagorjanom z<br />
<strong>za</strong>detkom v 93. minuti prinesel Turšič.<br />
Sledilo je naporno gostovanje v mestu<br />
burje. Zagorska mreža je ostal nedotaknjena<br />
- 0:0 in prva gostujoča točka.<br />
V četrtem krogu je v Zagorju gostoval<br />
večkratni državni prvak Maribor in se s pristopom<br />
lako čemo grdo opekel. Borbenost<br />
je Zagorjanom prinesla <strong>za</strong>služeno točko,<br />
tekma pa je bila pravi praznik nogometa<br />
v Zagorju, saj se je na tribunah zbralo kar<br />
1.300 gledalcev. Nasploh je <strong>za</strong>gorski mestni<br />
štadion v obeh domačih tekmah beležil<br />
največji obisk gledalcev, kar le potrjuje<br />
pravilno odločitev o nastopanju v ligi<br />
Si.Mobil Vodafone.<br />
Igralci in vodstvo kluba so se Zagorjanom predstavili tudi na Zagorski no~i<br />
foto: Roman Rozina<br />
Sodelovanje ali metanje polen?<br />
Ni jih malo, ki so se smejali predsedniku<br />
kluba Iztoku Živku, ko je govoril, kaj bi<br />
bilo potrebno narediti v Zasavju <strong>za</strong> obstoj<br />
vrhunskega športa.<br />
»V Zagorju imamo nogomet, v Trbovljah<br />
rokomet, v Hrastniku košarko. Če bi nekateri<br />
ljudje samo malo spremenili miselnost,<br />
potem bi se to dalo uresničiti. Da bi vsako<br />
<strong>za</strong>savsko mesto imelo svoj šport, tako pa<br />
povsem po nepotrebnem drug drugemu<br />
mečemo polena pod noge.<br />
Toda, že vedo, kaj delajo. Mi ne bomo<br />
odstopali od našega cilja postati trden<br />
prvoligaš. V Kisovcu bi, denimo, lahko<br />
zgradili lep mladinski nogometni <strong>center</strong>...<br />
Idej je veliko, le pravi ljudje jim morajo<br />
prisluhniti,« je neposreden Iztok Živko,<br />
katerega mat kurba je na komercialni<br />
televiziji Pop TV zelo odmevala. V pozitivnem<br />
smislu. Kot naj bi odmevali rezultati<br />
<strong>za</strong>gorskih oziroma, bolje rečeno, <strong>za</strong>savskih<br />
nogometašev pod vodstvom novega trenerja,<br />
Zagorjana Bahrije Hadžiča.<br />
Pa srečno, nogometaši!<br />
Po enajstih letih spet prvoliga{ iz Zasavja • stran 32
@lahtne tradicije<br />
O`ivljanje<br />
Tatjana Kav{ek<br />
splavarstva<br />
Splavarjenje se je razvilo v obvodnih krajih, saj je bil to eden od<br />
najenostavnejših načinov, s katerim so tovorili les v južne kraje, najpogosteje<br />
do Zagreba, ga prodali in tako <strong>za</strong>služili sredstva <strong>za</strong> preživetje.<br />
Danes spoznavamo splavarjenje kot prijetno opravilo ali kar razvedrilo.<br />
Vendar nekdaj še zdaleč ni bilo tako: delo je bilo nevarno, težko in naporno.<br />
Marsikdaj so katerega od splavarskih kamaratov, prijateljev, pogoltnili vodni<br />
vrtinci, in pripetile so se tudi druge težke nesreče.<br />
Poletni dnevi so obarvani z<br />
najrazličnejšimi prireditvami, ki nam<br />
polepšajo dopustniške prostočasne urice.<br />
V Radečah tudi v ta namen že sedem let<br />
<strong>za</strong>pored pripravljajo Dneve splavarjenja na<br />
Savi, ki jih vsako leto na svojevrsten način<br />
dopolnjujejo in izoblikujejo.<br />
Kako in <strong>za</strong>kaj se je sploh <strong>za</strong>čelo obujati<br />
splavarske tradicije v Radečah pojasnjuje<br />
direktorica Kulturno-turističnega rekreacijskega<br />
centra Radeče Marija Imperl.<br />
»Splavarjenje se je v Radečah, predvsem<br />
v turistične namene, <strong>za</strong>čelo obujati leta 1998,<br />
ko je takrat še živeči <strong>za</strong>dnji radeški splavar<br />
Maks Podlesnik skupaj s petimi prijatelji izdelal<br />
prvi splav. Sam je splavaril in od tega živel<br />
vse do leta 1942, <strong>za</strong>dnji splav pa je v Radečah<br />
pristal leta 1948.<br />
Turistično društvo Radeče je tako pred<br />
sedmimi leti, ob pomoči občine Radeče, organiziralo<br />
prvi in nepo<strong>za</strong>bni Dan splavarjenja<br />
na Savi.«<br />
Danes Dneve splavarjenja prireja Kulturno-turistični<br />
rekreacijski <strong>center</strong> Radeče,<br />
katerega poslanstvo in vizijo nam predstavlja<br />
njegova direktorica Marija Imperl.<br />
»Kulturno turistični rekreacijski <strong>center</strong><br />
Radeče je javni <strong>za</strong>vod, ki ga je leta 2001<br />
ustanovila občina Radeče, da bi spodbujala<br />
in razvijala kulturne, športne in turistične dejavnosti<br />
v kraju in celotni občini. Osnovni<br />
področji dela sta upravljanje s športnimi in<br />
kulturnimi objekti, ki so v lasti občine - to so<br />
športna dvorana s stadionom, smučišče Magolnik,<br />
letni bazen, Dom kulture in še nekateri<br />
- in organi<strong>za</strong>cija kulturnih ter športnih<br />
prireditev.<br />
Glede na to, da smo javni <strong>za</strong>vod, je del<br />
naše dejavnosti nekomercialen, nekaj sredstev<br />
<strong>za</strong> delovanje pa si <strong>za</strong>gotavljamo s trženjem<br />
športnih objektov in turističnih produktov.<br />
Usmerjeni smo v <strong>razvoj</strong> turistične dejavnosti v<br />
kraju, kjer je velik potencial, največja ovira pa<br />
slaba turistična infrastruktura.<br />
Priložnost vidimo predvsem v pove<strong>za</strong>vi<br />
splavarjenja in drugih vodnih športov s<br />
ponudbo na kmečkem podeželju, saj moramo<br />
graditi na pove<strong>za</strong>vi posameznih segmentov v<br />
celovit turističen produkt, ki bo gosta <strong>za</strong>držal<br />
foto: Iztok Gospodarič<br />
V glavni vlogi: direktorica rade{kega kulturno-turisti~nega rekreacijskega centra<br />
Marija Imperl in Franc Pestotnik - Podokni~ar<br />
v Radečah vsaj en cel dan. Bogata kulturna<br />
in naravna dediščina in dokaj neokrnjena<br />
narava sta dober predpogoj <strong>za</strong> <strong>razvoj</strong> turizma,<br />
vendar pa je nujno k sodelovanju pritegniti<br />
tudi podjetnike, ki bodo našli svoj interes na<br />
tem področju in bodo pripravljeni investirati<br />
v turizem.<br />
Od ustanovitve dalje, torej že štiri leta,<br />
smo tudi organi<strong>za</strong>torji Dnevov splavarjenja.<br />
Njen osnovni namen je ohranjanje splavarske<br />
tradicije v kraju in oživitev etnološko-etnografske<br />
dediščine. Poleg kulturnih prireditev pa<br />
program splavarjenja na Savi vključuje tudi<br />
športne prireditve, k sodelovanju poskuša<br />
privabiti čim več domačih društev in posameznikov,<br />
v kraj pa pripeljati čim več gostov, ki bi<br />
se v Radeče radi in z veseljem vračali.<br />
Prireditev se je že dokaj dobro uveljavila<br />
in postaja vse bolj prepoznavna po vsej Sloveniji,<br />
tako da se v nekaj splavarskih dneh v<br />
Radečah zbere več kot deset tisoč ljudi.«<br />
O`ivljanje splavarstva • stran 33
Zdru`imo delo v pesem veselo<br />
Literarni ve~er v Savusu z rade{kim županom Francem Lipoglav{ek<br />
Literarni nate~aj<br />
Letošnji Dnevi splavarjenja na Savi<br />
v Radečah so se pričeli 24. junija 2004<br />
z <strong>za</strong>četkom šolskih počitnic. Raznoliko<br />
oblikovanemu programu je malce <strong>za</strong>godlo<br />
deževno vreme. Najbolje so se uresničili<br />
petkovi načrti z literarnim večerom v splavarski<br />
oštariji, v Savusu.<br />
Med koordinatorji letošnje splavarske<br />
prireditve se je že v <strong>za</strong>četku priprav<br />
porodila ideja o razpisu natečaja, ki je<br />
bil v sodelovanju z Osnovno šolo Marjana<br />
Nemca Radeče odlično uresničen. Na<br />
natečaju z naslovom Moj kraj Radeče je<br />
nekaj več kot sto učencev svoje sposobnosti<br />
prelilo v izdelke iz lesa in das mase, seminarske<br />
naloge, spise, posamične likovne<br />
izdelke in skupinske lepljenke.<br />
Ljudski pevci iz Svibnega<br />
Literarni večer, kjer je bil predstavljen<br />
košček tega, kar je spodbudil literarni nateč,<br />
so na pristen in preprost podeželski način<br />
oblikovali Ljudski pevci iz Svibnega, ki so<br />
pričeli delovati pod taktirko Študijskega<br />
krožka Svibno. Le-ta že peto leto <strong>za</strong>pored<br />
uspešno deluje pod mentorstvom Jožeta<br />
Prah ter okriljem Andragoškega centra<br />
Slovenije in Zavoda <strong>za</strong> gozdove Slovenije.<br />
V prijetnih druženjih člani krožka spoznavamo<br />
svoj kraj, kulturno-naravne danosti<br />
foto: Iztok Gospodarič<br />
ter delo in življenje domačinov skozi čas.<br />
Ljudski pevci iz Svibnega so se od<br />
letošnjega februarja redno zbirali vsako<br />
sredo zvečer in prepevali ter <strong>za</strong>pisovali stare<br />
ljudske pesmi. Skupaj so se spominjali predvsem<br />
dni pred in po drugi svetovni vojni,<br />
ko je na vasi veselo odmevala slovenska<br />
pesem. Obujali so skupne dogodivščine, se<br />
nasmejali ob obujanju različnih doživetij iz<br />
mladih dni. Beseda je dala besedo in tako je<br />
dozorela ideja o reali<strong>za</strong>ciji projekta <strong>za</strong> izid<br />
zgoščenke z naslovom V Svibnu je res lepo.<br />
Med več kot sto <strong>za</strong>pisanimi starimi slovenskimi<br />
pesmimi je bilo zelo težko narediti<br />
izbor peščice šestnajstih pesmi, ki jih je bilo<br />
moč posneti na zgoščenko. Zato so se<br />
osredotočili na pesmi, ki so resnično doma<br />
na Svibnem. V večini so jih napisali in prepevali<br />
njihovi rojaki ob delu ali <strong>za</strong> likof.<br />
Ves čas srečevanja se je med kakšnimi<br />
petnajstimi člani in članicami krepila želja<br />
po ohranjanje narodne dediščine, <strong>za</strong>to je<br />
zgoščenka obogatena tudi z zgodbami ljudskega<br />
pripovedovanja. Ljudje so na svoj preprost,<br />
prisrčen način opisali dogodivščine,<br />
ki pozornemu poslušalcu prav gotovo<br />
narišejo nasmeh na obraz.<br />
Ko so Ljudski pevci iz Svibnega, ki<br />
v večini spadajo v tretji življenjski krog,<br />
svojo zgoščenko predstavili na Dnevih<br />
splavarjenja, so jasno poka<strong>za</strong>li, da so <strong>za</strong>radi<br />
opravljenega dela srečni in <strong>za</strong>dovoljni. V<br />
splavarski oštariji so pripravili krasen večer,<br />
poln smeha in nepo<strong>za</strong>bnih spominov.<br />
Tretji dan Dnevov splavarjenja so<br />
napolnili turnir v odbojki na mivki, tekmovanje<br />
jadrnic, tekmovanje raznih plovil<br />
v veslanju, osrednja etnološko-etnografska<br />
prireditev, družabni večer z <strong>za</strong>bavnim<br />
ansamblom in atraktivni skoki pogumnih<br />
tekmovalcev v Savo. Iz starega, osemnajst<br />
metrov visokega mostu, se je s po tremi<br />
skoki v vodo, ki je imela le dvanajst stopinj<br />
Celzija, izka<strong>za</strong>lo sedem pogumnih. Strokovna<br />
komisija je <strong>za</strong> zmagovalca razglasila<br />
Mateja Grgureviča iz Ljubljane.<br />
Združimo delo v pesem veselo je bil<br />
moto osrednje etnološko-etnografske prireditve,<br />
ki je <strong>za</strong>znamovala sobotno popoldne<br />
vse od izliva Sopote v Savo in vzdolž<br />
Starograjske ulice v Radečah. Da pa je bilo<br />
vse ovito v obilico humorja, <strong>za</strong>bave in razigranosti<br />
je poskrbel povezovalec programa<br />
Franc Pestotnik-Podokničar.<br />
Prireditev se je pričela s prihodom<br />
splava na prireditveni prostor, ki so ga z<br />
ubrano pesmijo pričakali pevci Moškega<br />
pevskega zbora Papirničar-Jagnjenica in<br />
godbeniki Pihalnega orkestra Radeče papir.<br />
Sledila je kratka predstavitev splavarjenja s<br />
prikazom splavarskega krsta, ki so ga uprizorili<br />
splavarji iz Ljubnega.<br />
Obiskovalce je nato pot vodila do travnika<br />
ob Savi, kjer so se kot pred leti zbrali in<br />
predstavili kosci in grabljice iz Svibnega ter<br />
ubrano <strong>za</strong>peli preprosto ljudsko pesem, ki<br />
je vedno spremljala takšno delo. Oglarji iz<br />
Dol pri Litiji so nazorno prika<strong>za</strong>li to delo<br />
in običaje oglarjenja, pri čemer jih je s pesmijo<br />
spremljala pevska skupina Izgnanci.<br />
Na travniku, ob izlivu potoka Sopote v<br />
Savo, so se predstavili tudi mladi taborniki<br />
iz Sevnice.<br />
Od tu je kočijaž Drago Martinčič iz<br />
Sopote v iz šibovja pleteni konjski vpregi<br />
Podokničarja popeljal do trga, kjer ga je<br />
na oknu pričakovala izbranka tistega sobotnega<br />
popoldneva Nada Bervar, uspešna<br />
predsednica Društva kmečkih žena Arnika<br />
iz Svibna. Vasovanje na trgu so s pesmijo<br />
obogatili pevci MPZ Papirničar Jagnjenica.<br />
Po obilici smeha, ki ga je sprožil star in<br />
še vedno dobrodošel običaj vasovanja, se<br />
je dogajanje izpod vročega sonca preselilo<br />
v radeško župnijsko cerkev sv. Petra. V<br />
karavani je bil tudi pravi <strong>za</strong>pravljivček, last<br />
Adama Ključevška iz Svibna, ki je goste na<br />
njihovo željo popeljal do cerkve. Podokničar<br />
je tam župnika Slavka Kalana znal odlično<br />
povprašati po legendah in resnicah o zgodovini<br />
splavarjenja in o <strong>za</strong>vetniku splavarjev<br />
Sv. Miklavžu. Zaigrale so mogočne orgle,<br />
oglasili so se glasovi domačega cerkvenega<br />
pevskega zbora.<br />
O`ivljanje splavarstva • stran 34
Na naslednji točki potovanja je Študijski<br />
krožek Sopota humorno, zgovorno in<br />
nazorno prika<strong>za</strong>l postopek, kako iz ovčje<br />
volne nastanejo tople volnene nogavice.<br />
Gledalce sta osupnila kovača iz Svibna,<br />
ki sta predstavila ročno kovaško delo: ob<br />
njuni z legendo popestreni predstavitvi sta<br />
kovala kolk <strong>za</strong> Ajdovsko deklico, da bo na<br />
Savi laže prala pleničke. S pesmijo so se<br />
predstavile članice pevske skupine Solzice<br />
iz Budne vasi.<br />
Pravo in veliko gozdarsko-drvarsko<br />
predstavitev so pripravili člani Društva<br />
podeželske mladine Laško-Radeče, ki so<br />
žagali deblo, cepili drva, prika<strong>za</strong>li ročni<br />
postopek žaganja desk in poskrbeli <strong>za</strong> smeh<br />
in dobro voljo s svojo zgovornostjo in naravnimi<br />
mladostniškimi talenti.<br />
Pred skoki z mostu so nam <strong>za</strong>peli še<br />
pevci Moškega pevskega zbora Svoboda<br />
Radeče ter na lovske rogove <strong>za</strong>igrali rogisti<br />
z Dolenjske.<br />
Zaklju~ek Dnevov splavarjenja 2004<br />
Nedeljo, <strong>za</strong>dnji dan prireditve, so z zvoki<br />
napolnili harmonikarji, med katerimi si je<br />
zlato značko splavarja prislužila Natalija<br />
Hočevar.<br />
Odvijalo se je še tekmovanje v kuhanju<br />
splavarskega golaža. Ta je bil letos politično<br />
obarvan in <strong>za</strong>to so tekmovali predstavniki<br />
političnih strank, gozdarji in tudi splavarji.<br />
V tovrstni kuharski veščini se je najbolje izka<strong>za</strong>la<br />
Zve<strong>za</strong> <strong>za</strong> napredek Radeč in si tako<br />
prislužila zmagovalno ime.<br />
Ljubitelji oldtimerjev so si napasli oči<br />
ob njihovem sprevodu, čemur je sledila le<br />
še parada pihalnih orkestrov in mažoretnih<br />
skupin po radeških ulicah, revija pihalnih<br />
godb ter slovesni <strong>za</strong>ključek.<br />
Dnevi splavarjenja v Radečah iz leta<br />
v leto dobivajo polnejšo podobo. Tudi<br />
letos so bili narejeni koraki naprej, ki so<br />
prireditvi povečali vrednost in težo. Za tem<br />
se skrivajo ure zorenja idej, krojenja <strong>za</strong>misli<br />
in dela skupine ljudi. Njim, čeprav skritim<br />
nekje <strong>za</strong>daj, gredo vse čestitke <strong>za</strong> delo, trud<br />
in, nena<strong>za</strong>dnje, tudi izjemen uspeh.<br />
foto: Jože Prah foto: Jože Prah<br />
Splavarski krst so prika<strong>za</strong>li splavarji iz Ljubnega<br />
Zdaj že tudi splavarski golaž menda najbolj{e <strong>za</strong>~inijo politiki<br />
O`ivljanje splavarstva • stran 35
Change language