Zasavske srednje šole Okoljevarstvene pobude Monografija o Zasavju

More documents

Recommendations

Info

Tuji zgledi Dejan Zupanc Potrebujemo regionalno pisarno v Bruslju? Regionalni center za razvoj in Britanska ambasada sta februarja v Zagorju pripravila pogovor o načinih razreševanja razvojnih težav in možnostih prihodnjega sodelovanja med zasavsko regijo in Walesom. Delegacijo predstavnikov Walesa so sestavljali strokovnjaki za strukturne sklade in evropske zadeve, razvijanje človeških virov in spodbujanje podjetništva, slovenske barve pa so zastopali predstavniki regionalnih razvojnih agencij. Osnovni namen srečanja je bila izmenjava mnenj in izkušenj ter iskanje možnosti za prihodnje sodelovanje, saj ima Wales bogate izkušnje s prestrukturiranjem območij, ki so temeljile na tradicionalnih industrijah – rudarstvu, tekstilni in kovinarski industriji. Z zatonom teh panog so se uspešno lotili prestrukturiranja celotne regije, pri čemer so znaten delež denarnih sredstev pridobili v evropskih strukturnih skladih. Alexia Taylor foto Roman Rozina V okviru srečanja so v Zagorju dva dni potekali intenzivni pogovori z Alexio Taylor, ki je zaposlena v regionalni pisarni v Bruslju in odgovorna za njeno delo. Tam zastopa interese lokalne vlade Walesa in ostalih interesnih združenj. Regionalno pisarno v Bruslju so na pobudo več interesnih skupin z različnih področij delovanja odprli aprila 2003. Njeno ustanovitev so podprli zasebniki, gospodarske družbe, regionalna vlada, univerze ter druge organizacije, da bi si zagotovile ažurne informacije in da bi hkrati predstavljala regijo Wales kot aktivnega soustvarjalca regionalne politike Evropske unije. Je to vse? Vsekakor ne, pravi Alexia Taylor. Zaposleni v pisarni redno spremljajo tekoče informacije, ki zadevajo izvajanje regionalne politike, ter o tem obveščajo partnerje, za katere se določene informacije zanimive. Delujejo pa tudi na način, da s pomočjo mreže regionalni pisarn vplivajo na sprejemanje takšnih zakonov in določil, da zajamejo potrebe celotnega Walesa. V pisarni so redno zaposleni trije ljudje, pri njihovem delovanju pa jim pomaga mreža dvajsetih ljudi, ki pokrivajo različna področja. Skupaj tvorijo partnerstva z drugimi regijami, navezujejo stike z mrežami ostalih interesnih združenj in političnih institucij ter si tako lajšajo dostop do virov denarnih sredstev, ki jih namenja Evropska unija za razvoj in prestrukturiranje regij. Regionalna vlada na tak način sodeluje z Evropskim združenjem lokalnih in regionalnih oblasti, Odborom regij ter Evropsko komisijo, rezultat pa je boljši statistični učinek pri pridobivanju sredstev. Zagotavljanje denarnih sredstev za delovanje pisarne ni zanemarljiv strošek, saj letno znašajo plače, namestitev in drugi stroški za delovanje pisarne v Bruslju tristo tisoč evrov. Kot pravi sogovornica, se vsi vključeni strinjajo, da je bila ustanovitev pisarne upravičena, saj je z njeno pomočjo regija Wales pridobila več možnosti za razvoj, kot bi jih v primeru, če v Bruslju bi ne imeli svojih predstavnikov. Še več, vložen denar za delovanje pisarne se nekajkrat povrne skozi projekte, ki jih pridobijo, in na način, da je tudi zaradi njihovega delovanja sprejeta zakonodaja bolj po njihovi meri. Centre s podobnimi nalogami ima v Bruslju večina regij iz starih članic Evropske unije. Regionalni center za razvoj že dlje časa daje pobude za ustanovitev podobne regionalne pisarne, vendar vlada in država v obdobju sprejemanja zasavskega zakona ideji nista prisluhnili. Argument druge strani je bil, da je samo Zasavje premajhno, da bi upravičilo potrebne stroške za delovanje lobističnega centra. Tudi na podlagi dobrih izkušenj, ki jih imajo s svojim predstavništvom Valežani, lahko zatrdimo, da bomo o tej ideji še precej razmišljali. Morda bomo rešitev našli v okviru interesnega združenja slovenskih razvojnih ustanov, ki so v prvi bojni vrsti hitrejšega in učinkovitejšega regionalnega razvoja. Kot pravi Alexia Taylor: Zagotovo se bolj splača biti zraven kot ostati zunaj! Potrebujemo regionalno pisarno v Bruslju? • stran 18
Monografija o Zasavju Tatjana Polanc Kolander Nekje sredi Slovenije Dobrih stopetdeset strani obsegajoča monografska publikacija v slovenskem in angleškem jeziku, opremljena z okrog sto barvnimi fotografijami, bralcu na prvi pogled naznani, da gre za odlično damo, ki v svojem žlahtnem domu zna gostiti zahtevne kot tudi preprostejše goste. Njena vabljivost in eleganca sta brez dvoma zasluga fotografa Borisa Skalina in oblikovalke Debore Batagelj, kot laične oči, zaljubljene v lepo, lahko presodijo. Skladno z njunim oblikovnim in slikovnim očrtom zasavskih krajev – od Kresnic do Zidanega Mosta – tečejo izvirne besede avtorja Romana Rozine kot Sava, zdaj po mirni gladini zdaj v kaskadah. Odvisno od časa in stvari, ki so tisti čas zaznamovale. Knjiga Zasavje, nekje sredi Slovenije, predstavlja Zasavje s svojimi lepotami in zanimivostmi. Knjiga s stotimi fotografijami je le delček vsega, kar se ponuja radovednemu v prostoru od Litije do Radeč. Vse lepote in zanimivosti simbolično povezuje reka Sava, ki je očarala že vse prednamce. Meni je bila v najstniški dobi nadomestna sestra za Sočo, ki so jo okupirali Italijani in nas pognali v svet. Zasavje nas je takrat prijazno sprejelo. V Zasavju ni samo reka Sava, ki povezuje ta prostor že od nekdaj; to so tudi ljudje, ki so se tu rojevali, rasli in trdo delali, se kalili ter postali trdi in mehki, ljubeznivi kot sončno jutro, je zapisal rojak akademik Matjaž Kmecl. Vsa ta trdota, mehkoba in ljubeznivost se skušajo plepletati v fotografijah v tej knjigi. Če sem to dosegel, trud ni bil zaman. In sploh ni bil trud, ampak veselje. Vedno je veselje, če se lahko kakorkoli oddolžiš komurkoli, ki ti je storil kaj dobrega. Zasavje mi je v kritični mladostni dobi ponudilo drugi dom, ker mi je prvi dom na Kobariškem pohodil italijanski fašistični škorenj in njegovo nasilje. Hvala! Boris Skalin Visoko strokovna ocena to ne bo. Knjigo sem namreč odprla kot nekdo, ki se (že desetlejte?) ukvarja s pisano besedo o teh krajih za medije (večji izziv je bil ob poznavalcu Nandetu Razboršku popis zagorskega sveta na cederomu Zagorje 2000), in z – žal manj obsežnim, a meni ljubšim – literarnim ustvarjanjem. Torej mi je bilo v teh letih mnogokrat dano listati in prebirati raztresene publikacije od tu in tam, ki popisujejo to našo zasavsko regijo, njene značilnosti, zgodovinske prelomnice, zanimivosti in kar je tega. Vse so pač – tako je moje mnenje – tu zato, da na svoj način dokumentirajo čas, ki smo mu priča. Obenem pa nas, naše sosede, pa tudi vse, ki za nami še pridejo, popeljejo v preteklost in nam skozi tiste dni razgrnejo in nanovo očedijo predmete, naravo in zgodovinska dejstva... da skozi te spoznamo, kako Zasavje vendarle zmore svetu ponuditi – in to v obilju – naravno in kulturno dediščino, vredno zanimanja in obiska. Nasnutki zgodb V monografiji avtor povzetim besedilom po številnih virih, ki jih v knjigi tudi navaja, dodaja predvsem svoj smisel za urejanje, povezovanje in poudarjanje zanimivosti. Besedilo je bržkone privlačno tudi zaradi njegove sposobnosti opisovanja in pripovedovanja, koliko pa je v monografiji nanovo odkritih reči, bi ne mogla presojati. Kot vedoželjno bralko, ljubiteljico literarnega ustvarjanja in izmišljevalko zgodb, me ob prebiranju knjige najbolj vznemirjajo omenjena imena in zanimivosti, s katerimi so imeli ljudje tod okoli v svojih obdobjih opravka. Teh avtor naniza kar nekaj, se pravi: so v teh zasavskih krajih vendarle živeli številni ljudje, katerih manj znane zgodbe bi bile vredne podrobnejših zapisov, morda umeščenih v slastne literarne prigode. In ko se včasih takole kdo sprašuje, kje Zasavje sploh je? Nekje sredi Slovenije? se mi porajajo zamisli, da bi se ljudje, tukajživeči in tuji, tega predela sveta, ki ga Rudolf Badjura opisuje z vznesenimi tiha, ljubka idila in slikovita romantika, spominjali in ga obdržali v spominu skoz zgodbe o tukajšnjih ljudeh. O osebah, ki so po Matjažu Kmeclu trdi in mehki, ljubeznivi kot sonč- foto Boris Skalin Zasavje, nekje sredi Slovenije Fotomonografija • stran 19
Page 1 and 2: Poštnina plačana pri pošti 1410
Page 3 and 4: Uvodnik Tokrat vas pozdravljamo z v
Page 5 and 6: Inovativna družba Igor Prodan Že
Page 7 and 8: Hitro rast konkurenčnosti lahko do
Page 9 and 10: Vsi dobro vemo, da prihodnosti ni v
Page 11 and 12: Gimnazija Litija Vinko Logaj V pri
Page 13 and 14: Brezposelni! Če se želite vključ
Page 15 and 16: nost pri identifikaciji potreb in e
Page 17: Medgeneracijsko društvo Upanje Mat
Page 21 and 22: Slikarji Zasavja Aleksandra Forte I
Page 23 and 24: Nove okoljske pobude Tina Mikuš On
Page 25 and 26: zavarovano območje še bolj pod dr
Page 27 and 28: Za takojšnjo prekinitev dovoza odp
Page 29 and 30: povezovanje elementov dediščine z
Page 31 and 32: Poslanska pisanja Čas hiti Aleš L
Page 33 and 34: omogočiti Klub B, ki bi gostil lju
Page 35 and 36: Filmografija Celovečerni igrani fi
Page 37 and 38: Iz obrazložitve nagrade Štilček,
Page 39 and 40: Zemlja je vseprisotna, pa če prise

Zasavske srednje šole Okoljevarstvene pobude Monografija o Zasavju

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?