Zasavske srednje šole Okoljevarstvene pobude Monografija o Zasavju

More documents

Recommendations

Info

davčnimi olajšavami vzpodbudi, da odkupujejo čim več izdelkov, katerih embalaža ali izdelki sami so vračljivi ali se lahko ponovno predelajo. Taki izdelki naj bodo na trgovskih policah nekajkrat cenejši kot drugi, saj bo le tako dosežen želeni cilj: večina ljudi se namreč še vedno odloča o nakupu nekega izdelka na podlagi cene. Seveda je potrebno tudi potrošnike okoljsko osvestiti o tej pereči problematiki; konec koncev mora nekdo te vračljive proizvode tudi vračati, da se krog sklene. Tu vidim precej velik vpliv izobraževalnih ustanov, kot so šole in vrtci, poleg teh pa ima največji pomen domača vzgoja. Toda včasih je lažje vzgojiti otroke, kot pa prevzgojiti njihove starše. Rešitev je ne le v obveščanju ljudi, da se pri reševanju problema z odpadki obnašajo bolj trajnostno, ampak tudi v obveščanju o problematiki samih odpadkov, da se zavedo, zakaj je tako pomembno, da vračajo embalažo, da sortirajo odpadke in, konec koncev, da ne kupujejo izdelkov, ki jih v resnici ne potrebujejo. Onesnaženost okolja in trajnostni razvoj Prireditev foto Roman Rozina EKO KROG se močno zaveda, kako pomembno je informirati ljudi, zato smo skupaj s Koalicijo za zdravo okolje Zasavja v januarju in februarju organizirali akcije pod sloganom Onesnaževanje Zasavja, NE HVALA! Predstavniki Koalicije so gostovali kot predavatelji na šolah, bili so gostje na lokalnih televizijskih in radijskih oddajah, organizirali so koncerte ter se 5. februarja 2005 predstavljali na tržnicah v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, kjer so delili letake z okoljsko problematiko. Sklepna prireditev se je končala 12. februarja v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje. Prvi del sklepne prireditve je bilo strokovno posvetovanje Onesnaženost okolja v Zasavju in trajnostni razvoj, ki ga je odprla mag. Alenka Franko s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki je govorila o snoveh, ki povzročajo raka. Omenila je, da med snovi prve rakotvorne skupine spada tudi kadmij, zanj in za živo srebro pa je inštitut Eriko iz Velenja v študiji o okolju v Zasavju iz leta 2001 dokazal, da so njune vsebnosti v ledvicah in jetrih odraslih osebkov ter ledvicah enoletnih živali tako visoke, da ti organi niso primerni za prehrano ljudi. To so ugotovili v raziskavi vsebnosti težkih kovin v ledvicah in jetrih srnjadi, ki je bila uplenjena v Zasavju. V isti študiji je podano tudi, da primerjalna analiza vzrokov umrljivosti v osmih opazovanih občinah kaže na to, da se pri moških uvrščajo v kategorijo z najvišjo pojavnostjo umrljivosti vse tri zasavske občine ter Ravne. Pri moških sta s pojavnostjo raka najbolj obremenjeni občini Hrastnik in Trbovlje. Zdravstveno statistični podatki kažejo, da ljudje v Zasavju nadpovprečno obolevajo za naslednjimi obolenji: bolezni dihal, prebavil, mokril, spolovil in obtočil, pogostejše so komplicirane nosečnosti, splavi, duševne motnje, bolezni žlez z notranjim izločanjem in novotvorbe. Raziskave zdravstvenih delavcev potrjujejo povezavo onesnaženega zraka z nekaterimi obolenji. Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete je govorila o orografskih posebnostih in njihovih vplivih na klimo v Zasavju. Opozorila nas je, da so klimatski pogoji v kotlinah in dolinah predvidljivi, ravno tako pa tudi onesnaženje zraka. Zato smejo biti emisije katerega koli polutanta v zasavskem reliefu minimalne, je poudarila in dodala, da lahko, za razliko od globalnih podnebnih sprememb, lokalno onesnaževanje zraka zmanjšamo sami in takoj. Kako pridelovati zdravo hrano O vplivu onesnaževalcev zraka v Zasavju na rastlinstvo je govoril prof. dr. Franc Batič z Biotehniške fakultete. Prikazal nam je katastrofalno sliko uničenosti rastlinja v Društvo EKO KROG bo tudi v prihodnosti nadaljevalo z vztrajnim delom pri obveščanju in osveščanju čim širšega števila ljudi o pereči okoljski problematiki. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo lahko prvi projekt Onesnaževanje Zasavja, NE HVALA! izpeljali, kot smo si ga zamislili. Obenem pa pozivam vse, se udeležujete aktivnosti in prireditev, ki jih bo naše društvo in Koalicija za zdravo okolje Zasavja pripravljala tudi v prihodnosti. Če simpatizirate z nami in nas podpirate, potem se včlanite v društvo, da boste lahko tudi vi prispevali k manj onesnaženi prihodnosti Zasavja. Pristopno izjavo dobite na spletni strani www.koalicija-zoz.org, pišete pa nam lahko na naslov eko.krog@gmail.com ali Eko krog, Ravenska vas 3, 1410 Zagorje ob Savi. Predsednica društva EKO KROG Tina Mikuš Zasavju, kar je posledica onesnaženega zraka. Lišaji, ki rastejo zelo počasi in nimajo zunanje zaščite, so tisti, ki so najboljši pokazatelji onesnaženosti zraka, sledijo jim iglavci in kasneje listavci, med katerimi so najbolj občutljivi hrasti. Omenil je tudi, da se je problem propadanja gozdov in rastlinja zaradi onesnaženosti zraka po tistem, ko je bil zgrajen dimnik v Termoelektrarni Trbovlje, le prestavil na nadmorsko višje ležeče predele ter se še bolj prostorsko razširil. Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj je predavala o tem, kako naj kmetje v Zasavju pridelujejo ekološko hrano. Zdi se mi, da je tu položaj paradoksen. Na eni strani ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kmete preko subvencij Slovenskega kmetijsko-okoljskega programa spodbuja, da se držijo normativov, ki vodijo k trajnostnemu kmetovanju. Torej poudarja sožitje med naravo in kmetovanjem kot takim, da se s preveliko obtežbo živine, nepravilnim doziranjem fitofarmacevtskih sredstev, preveliko količino gnojil in tako dalje ne ruši naravno ravnovesje. Po drugi strani pa kmetje v Zasavju sploh nimajo pravih pogojev za zdravo pridelovanje hrane, kaj šele, da bi njihova hrana dobila oznako eko-pridelana hrana, saj kmetje že v samem začetku ne morejo zadostiti posebnim merilom za pridobitev takšne oznake. Da niti ne omenjam nesrečnega krajinskega parka Kum, ki je kot Onesnaževanje Zasavja, NE HVALA • stran 24
zavarovano območje še bolj pod drobnogledom zakonodaje. Tako ljudem, živečim na tem območju, gledata pod prste kar dve ministrstvi: ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvo za okolje in prostor. Osebno pa se mi zdi, da bi se morali omenjeni ministrstvi obrniti na tretje, ministrstvo za gospodarstvo, ter s posredovanje četrtega, ministrstva za zdravje, za Zasavje poiskati najbolj optimalno in trajnostno rešitev v gospodarskem, okoljskem in socialnem pomenu. Vsi štirje ministri so bili vljudno vabljeni, da se udeležijo našega strokovnega posveta, na žalost pa so se vsi, razen ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika, opravičili. Odpadki kot izziv Da so odpadki problem, vemo vsi, Erika Oblak z nevladne organizacije Umanotera pa nam je prikazala tudi drugo plat: odpadki kot izziv. Hierarhija načinov ravnanja z odpadki postavlja odstranjevanje, sežig ter odlaganje odpadkov na zadnje mesto, medtem ko se za boljše možnosti predpisuje preventiva, recikliranje in kompostiranje. Presenetljiv je podatek, da Slovenija reciklira le 29 odstotkov odpadne embalaže, Nemčija pa dobrih 78 odstotkov. Torej Slovenija niti ni izkoristila vseh precej lahko dosegljivih reciklažnih potencialov, pa že sili k najslabšemu možnemu načinu ravnanja z odpadki, sežigu le-teh. Proizvajalci v Nemčiji so za odpadke odgovorni: fizično tako, da sodelujejo pri vračanju oziroma ločenem zbiranju izdelkov, finančno pa na način, da proizvajalec krije stroške ravnanja z odpadki. Uporaba tega načela pri ravnanju z odpadno embalažo je povzročila, da je v Nemčiji s trga izginilo 90 odstotkov sekundarne embalaže. Na Irskem pa so z davkom na plastične vreče dosegli, da se je njihove raba zmanjšala kar za 92 odstotkov. Prihodki od davka se stekajo v poseben okoljski sklad in so namenjeni projektom ravnanja z odpadki. Primerov dobre prakse pri ravnanju z odpadki je na svetu vedno več. Potrebno je le, da uporabimo domišljijo in podjetniško žilico. V Kidričevem in v Zasavju Dr. Boris Vezjak je kot član foruma proti sežigalnici v Kidričevem predstavil oster boj, ki ga Štajerci bijejo z državnimi mlini na veter. Po velikih težavah so v občini Kidričevo januarja 2001 izvedli poizvedovalni referendum, kjer se je 92,4 odstotka krajanov izreklo proti sežigalnici. A Talum v Kidričevem, poleg Trbovelj, še vedno ostaja druga lokacija za sežigalnico komunalni odpadkov. Kot zadnji je nastopil predstavnik Koalicije za zdravo okolje Zasavja Boštjan Pihler. Ob koncu več kot štiri ure trajajočega strokovnega posveta je spregovoril o problematiki onesnaženega zraka v Zasavju. Predstavil nam je kronologijo (proti)sežigalniškega aktivizma, ki, vsaj kar se tiče trboveljske cementarne, traja že skoraj dvajset let. V trboveljski cementarni že v času optimalnega obratovanja, ko delujejo vsi filtri, spuščajo v okolje letno toliko dioksinov – gre za najhujše znane rakotvorne in mutagene strupe – kot bi jih po smernicah svetovne zdravstvene organizacije v telo še smelo sprejeti milijon in pol ljudi s povprečno težo 75 kg. V času izpadov elektrofiltrov, teh pa je v cementerni več kot dvesto na leto, se emisije v okolje povečajo tudi za faktor sto in več. Kar pa se tiče Termoelektrarne Trbovlje in njenega projekta izgradnje sežigalnice komunalnih odpadkov, pa po besedah Boštjana Pihlerja velja opozoriti, kako vodstvo termoelektrarne po eni strani javnost prepričuje, da nihče nikdar ni rekel, da bo sežigalnica komunalnih odpadkov stala v Trbovljah, po drugi strani pa to isto vodstvo že vodi vse uradne postopke za izgradnjo sežigalnice. Ti postopki se, seveda, vodijo čim bolj prikrito javnosti. Spremljajoče prireditve foto Roman Rozina Janez Podobnik Predavanjem je sledila otvoritev razstave slik in literarnih del učencev osnovnih in srednjih šol iz Zasavja, ki so se v velikem številu odzvali na naš natečaj. S svojimi eko projekti se je predstavila tudi Srednja šola Zagorje. Društvo rejcev drobnice Cekin, Društvo kmetic, žena in deklet na podeželju Izlake, Mlinše, Kolovrat, Čebelarska družina Trbovlje, Čebelarska družina Zagorje, Gobarska družin Zagorje, Biodar, gostišče Kum, Center za razvoj Litija ter gostišče Podkum pa so predstavili svoje izdelke ter poskrbeli za pogostitev. Prireditev se je končala s koncertoma in dvema krajšima dokumentarnima filmoma: glasbeniki mladinskega pihalnega orkestra Viva Zagorje so se brez zahtev in nemudoma odzvali na našo prošnjo, z dokumentarnima filmoma sta sodelovala Srednja šola Zagorje in društvo za razvoj humanistike Zofijini ljubimci, kulturno dogajanje pa je zaključila glasbena skupina Hiša iz Trbovelj. Prvi projekt društva EKO KROG se je tako uspešno končal. Zadovoljni so bili tako gostje kot tudi organizatorji, ki smo bili posebej počaščeni, da se je na naše vabilo pisno odzval predsednik države dr. Janez Drnovšek, ki nas spodbuja k nadaljnjemu delu. Sklepne prireditve se je udeležil minister za okolje in prostor Janez Podobnik, ki se je sestal tudi s Civilno iniciativo za zdravo okolje Trbovlje, kjer mu je bila predstavljena resnost onesnaževanja zraka v Zasavju. Na prireditev so bili vabljeni tudi župan Trbovelj Bogdan Barovič, župan Hrastnika Miran Jerič, direktor cementarne Franci Blaznek in direktor termoelektrarne Marko Agrež, ki se je tega posvetovanja edini tudi udeležil. foto Roman Rozina Tina Mikuš Onesnaževanje Zasavja, NE HVALA • stran 25
Page 1 and 2: Poštnina plačana pri pošti 1410
Page 3 and 4: Uvodnik Tokrat vas pozdravljamo z v
Page 5 and 6: Inovativna družba Igor Prodan Že
Page 7 and 8: Hitro rast konkurenčnosti lahko do
Page 9 and 10: Vsi dobro vemo, da prihodnosti ni v
Page 11 and 12: Gimnazija Litija Vinko Logaj V pri
Page 13 and 14: Brezposelni! Če se želite vključ
Page 15 and 16: nost pri identifikaciji potreb in e
Page 17 and 18: Medgeneracijsko društvo Upanje Mat
Page 19 and 20: Monografija o Zasavju Tatjana Polan
Page 21 and 22: Slikarji Zasavja Aleksandra Forte I
Page 23: Nove okoljske pobude Tina Mikuš On
Page 27 and 28: Za takojšnjo prekinitev dovoza odp
Page 29 and 30: povezovanje elementov dediščine z
Page 31 and 32: Poslanska pisanja Čas hiti Aleš L
Page 33 and 34: omogočiti Klub B, ki bi gostil lju
Page 35 and 36: Filmografija Celovečerni igrani fi
Page 37 and 38: Iz obrazložitve nagrade Štilček,
Page 39 and 40: Zemlja je vseprisotna, pa če prise

Zasavske srednje šole Okoljevarstvene pobude Monografija o Zasavju

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?