Zasavske srednje šole Okoljevarstvene pobude Monografija o Zasavju

More documents

Recommendations

Info

Odmevanje Miro Pirnar, direktor Kako v Trbovljah vendarle ni vse črno Fonzi Dvesto let rudnika Trbovlje Razvoj september 2004 Jurij Kolenc, vodja projekta Pomembni smo vsi skupaj Razvoj december 2004 Razvoj december 2004 Jure Nagode v članku Kako v Trbovljah vendarle ni vse črno napačno navaja, da ima v poslovnem objektu na Nasipih poslovne prostore tudi Biro Pirnar in Savšek. Družba Pirnar & Savšek, Inženirski biro, ima svoje poslovne prostore še vedno na Cesti 9. avgusta 48 v Zagorju ob Savi. Povabilo V zasavskih krajih, v spominih Zasavčanov, žive številne bajke, vraže, zgodbe, običaji, verovanja, uroki, izštevanke, legende, pesmi, miti… veliko tega, kar s svojskim, pravljičnim jezikom govori o tem, kakšni smo tudi bili in še smo. Delci bogastva iz posode duha in življenja so se ohranili, praviloma razmetani kot spomin v neštetih glavah, redkeje kot fizični zapis: v različnih zbornikih, šolskih raziskovalnih nalogah, v rokah zbiralcev… V časopisu Razvoj smo že kdaj doslej, v prihodnje pa bomo bolj načrtno objavljali zapise, ki nam jih boste posredovali. Ker gre za verjetno najbolj žlahtne delce našega preteklega življenja, brez katerih je podoba Zasavja oropana mnogih prijaznih barv, okusov, vonjev. Sestavljajmo skupaj tudi takšno podobo Zasavja! Irena Ivančič Lebar je ob dvestoletnici rudnika Trbovlje predstavila knjigo Zasavski premogovniki danes in nikoli več, njen članek pa preberemo tudi v reviji Razvoj. Lepe misli, lepo sestavljen članek in knjiga z vsemi zgodovinskimi podatki, ugotovitvami in spoznanji. Do tu vse lepo in prav! Ampak, da se zgodovina ukvarja z napovedovanjem bodočnosti mi pa ne gre v mojo preprosto glavo. Moje knapovsko znanje je precej drugačno, in upam si trditi, da se njene preroške besede ne bodo nikoli uresničile. Človek bo v bližnji prihodnosti porabil zaloge danes tako hvaljene nafte. Atom se človeku kljub močnemu razvoju znanosti ne zdi prav prijazen. Obrniti se bo moral na stari dobri premog. In kje ga bo našel? V Zasavju prav gotovo! Vse stare Trbovlje ležijo na samem premogu. Seveda bo potreben poseg tako v naravo kot tudi v samo mesto. Izseliti bo treba prebivalce in sodobna strojna mehanizacija in novi rudarji bodo lahko z malo truda prišli do velikih zalog premoga. Zeleni bodo že danes zavpili svoj veliki NE, toda znanost bo v prihodnje napredovala in odžvepljevanje tega premoga bo zelo, zelo majhen problem. Tudi središče Hrastnik, zlasti najvišje stolpnice, so grajene na samem rjavem premogu prve kvalitete. Starim knapom torej adijo, novim pa še naprej srečno! Zanamci se bodo, ko Slovenci ne bomo imeli več lastne energije, spomnili, da spijo na premogu. Takrat bodo v Zasavju spet knapi, sodobni in napredni. Pisali bodo novo zgodovino, ki bo temeljila na stari, dvestoletni, ki so jo do danes pisali rodovi preprostih, srčnih knapov. Tudi zato bo za vselej ostal naš rudarski SREČNO! Vaša mnenja in odzive na objavljene članke objavljamo v povzetkih – kolikor nam omogoča prostor – oziroma tiste dele vaših pisem, ki se nanašajo na v Razvoju objavljene članke. Za druge članke, komentarje, zgodbe je potreben poprejšnji dogovor z urednikom. Ana Režun v članku o gradnji Varstveno delovnega centra piše, da je bil projekt slabo zasnovan, brez detajlov in površno, brez upoštevanja naročil uporabnika. Zaradi tega ni bilo mogoče uporabiti kakovostnejših gradbenih materialov pri izvedbi strehe in fasade. Kot vodja projekta in avtor arhitekturnega dela objekta sem prisiljen odgovoriti na takšna natolcevanja. Projekt je bil zasnovan v letu 2000, po takrat veljavni zakonodaji za gradnjo tovrstnih objektov. Izdelan je bil na osnovi podpisane projektne naloge, potrdilo ga je pristojno ministrstvo in je bil potrjen tudi na reviziji. V drugem odstavku avtorica pravilno navaja – s tem pa prihaja v nasprotje s samo seboj – da je bilo potrebno celoten projekt poceniti na zahtevo pristojnega ministrstva, ki nastopa kot investitor objekta. Izdelan je bil predlog za pocenitev, ki se je nanašal predvsem na spremembe naslednjih izvedb: balkonske konstrukcije vhodnega nadstreška strešne kritine, fasadne obloge in talne obloge v vhodni avli sončne zaščite s screeni. Balkonska konstrukcij a se je iz jeklene spremenila v armiranobetonsko. Vhodni nadstrešek se je iz alu brisolejev spremenil v kombinacijo jeklo-steklo. Strešna kritina iz bakrene pločevine se je zamenjala s trapezno, pocinkano in barvano pločevino. Prezračevana fasada iz visokotlačnih fasadnih plošč Trespa in opečnih plošč se je nadomestila s klasično termoizolirano fasadno oblogo. Tlak iz kamnitih plošč v avli se je nadomestil s keramičnimi ploščicami. Ukinila se je sončna zaščita iz električno vodenih (avtomatiziranih) screenov. Vse te spremembe (pocenitve) so bile torej potrebne, da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve nazadnje potrdilo investicijski program. Objekt je kljub temu eden najsodobnejših v državi. V januarju je bil izbran tudi za predstavitev arhitekturnih dosežkov v letih 2002-2004 in razstavljen na razstavi v Cankarjevem domu v Ljubljani. Odmevanje • stran 4
Inovativna družba Igor Prodan Že devetič priznanja inovatorjem Da bi bilo podjetje uspešno, mora biti inovativno. Raziskave so pokazale, da so podjetja, ki so sposobna uporabiti inovacije za diferenciacijo svojih proizvodov ali storitev, v povprečju dvakrat bolj dobičkonosna od ostalih. Poleg profesionalne inovacijske dejavnosti, ki je za vsako podjetje specifična, je potrebno v zasavskih podjetjih v večji meri razviti tudi sistem množične inovacijske dejavnosti, da bodo vsi zaposleni v podjetju vzpodbujeni k razmišljanju o izboljšavah, podajanju predlogov za izboljšave in realizaciji predlogov; vse z namenom, da se povečata uspešnosti podjetja in zadovoljstva zaposlenih. Območna gospodarska zbornica Zasavje v okviru promoviranja in spodbujanja razvoja inovacijske dejavnosti v Zasavju že od leta 1996 podeljuje priznanja in diplome inovacijam in inovatorjem v Zasavju. Njena akcija, katere cilj je uveljavljati in razvijati inovacijsko dejavnost v regiji, je medtem že prerasla lokalni okvir in postala vseslovenska. Da bi spodbujanje inovacijske dejavnosti v zasavskih podjetjih še nadgradili, je Območna gospodarska zbornica Zasavje skupaj z Regionalnim tehnološkim centrom Zasavje v drugi polovici lanskega leta pristopila k raziskovalni nalogi Pospeševanje inovacijske dejavnosti na osnovi primerov najboljše poslovne prakse. Raziskovalna naloga je razdeljena na tri faze. V prvi, ki se je končala letošnjega februarja, smo na podlagi študija literature s področja pospeševanja inovacijske dejavnosti in na podlagi treh v slovenskih podjetjih opravljenih študij pripravili model pospeševanja inovacijske dejavnosti. Ta vključuje konkretne in podrobne napotke za uvajanje inovacijske dejavnosti v podjetju. V drugi fazi bomo pripravili osnutke dokumentov, potrebnih ob uvajanju inovacijske dejavnosti: osnutek inovacijskega pravilnika, osnutek obrazca za prijavo inventivnega predloga,… in podroben terminski načrt za uvajanje spodbujanja inovacijske dejavnosti v testnem podjetju iz zasavske regije. Vsako podjetje, ki se bo odločilo za spodbujanje inovacijske dejavnosti, si bo osnutke dokumentov prilagodilo po svojih potrebah. V tretji fazi bomo predlagani model pospeševanja inovacijske dejavnosti implementirali v testnem podjetju, pri čemer bomo sledili sprejet terminski načrt in uporabili osnutke dokumentov, pripravljenih v drugi fazi. Raziskovalna naloga Pospeševanje inovacijske dejavnosti na osnovi primerov najboljše prakse bo zaključena ob koncu leta 2005: takrat bomo podrobneje predstavljeni tudi njene rezultate. Letošnji zmagovalci Območna gospodarska zbornica Zasavje je 27. januarja 2005 na svečani prireditvi v Delavskem domu Trbovlje že devetič zapored podelila priznanja in diplome inovacijam in inovatorjem v Zasavju. Komisija za inovacije pri Območni gospodarski zbornici Zasavje je pod vodstvom mag. Andreja Pušnika ocenila vse prispele inovacijske prijave: tokrat jih je bilo trideset, njihovo avtorsko pa pripada 42 inovatorjem. Pospeševanje inovacijske dejavnosti Gospodarske okoliščine so takšne, da moramo tudi v Zasavju ustvariti in izrabiti vse inovacijske priložnosti. Zasavje nima veliko izbire: nadoknaditi mora zaostanek za drugimi regijami ali pa bo postalo samo spalna regija. Pri tem je lastna invencijskoinovacijska dejavnost za podjetja ključnega pomena, saj inovacije rešujejo neposredne probleme v podjetju. Območna gospodarska zbornica Zasavje je skupaj z Regionalnim tehnološkim centrom Zasavje pristopila k raziskovalni nalogi Pospeševanje inovacijske dejavnosti na osnovi primerov najboljše prakse. S tem želimo zasavskim podjetjem pomagati pri izboljšanju njihovega konkurenčnega položaja. foto Roman Rozina Že devetič priznanja inovatorjem • stran 5
Page 1 and 2: Poštnina plačana pri pošti 1410
Page 3: Uvodnik Tokrat vas pozdravljamo z v
Page 7 and 8: Hitro rast konkurenčnosti lahko do
Page 9 and 10: Vsi dobro vemo, da prihodnosti ni v
Page 11 and 12: Gimnazija Litija Vinko Logaj V pri
Page 13 and 14: Brezposelni! Če se želite vključ
Page 15 and 16: nost pri identifikaciji potreb in e
Page 17 and 18: Medgeneracijsko društvo Upanje Mat
Page 19 and 20: Monografija o Zasavju Tatjana Polan
Page 21 and 22: Slikarji Zasavja Aleksandra Forte I
Page 23 and 24: Nove okoljske pobude Tina Mikuš On
Page 25 and 26: zavarovano območje še bolj pod dr
Page 27 and 28: Za takojšnjo prekinitev dovoza odp
Page 29 and 30: povezovanje elementov dediščine z
Page 31 and 32: Poslanska pisanja Čas hiti Aleš L
Page 33 and 34: omogočiti Klub B, ki bi gostil lju
Page 35 and 36: Filmografija Celovečerni igrani fi
Page 37 and 38: Iz obrazložitve nagrade Štilček,
Page 39 and 40: Zemlja je vseprisotna, pa če prise

Zasavske srednje šole Okoljevarstvene pobude Monografija o Zasavju

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?