Zasavske srednje šole Okoljevarstvene pobude Monografija o Zasavju

More documents

Recommendations

Info

Laibach: Coffe drinker, 1983-2000 ki ga ne smemo pozabiti. Medtem ko so prvi povojni slikarji, ki so bili poklicani k pedagoškemu delu v Revirje, prej ali slej zapustili to okolje, so se njihovi mlajši nasledniki, praviloma domačini, večinoma vrnili v rodne kraje. Posebej živahno je bilo delovanje Društva likovnih umetnikov Zasavje od srede sedemdesetih do zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je društvo s številnimi skupinskimi razstavami ostrilo posluh javnosti za likovno umetnost in bogatilo kulturno podobo domačega okolja, odmevno pa se je predstavljalo tudi v širšem prostoru. V skupini ustvarjalcev, ki so jih dostikrat Janez Knez: Pot v jesenski gozd, 2000 imenovali kar revirski slikarji, so bili zastopniki zelo različnih umetnostnih hotenj in pogledov, zato so njihove razstave vedno presenetile s pestro podobo umetniških realizacij. Ob avtorjih s častitljivo ustvarjalno prakso zasavski slikarski mozaik bogatijo predstavniki mlajših slikarskih generacij, rojeni po drugi svetovni vojni, ki živijo in delajo v Zasavju, ali pa v ta kulturni prostor vstopajo občasno. Revirski slikarji Če bi sodili po človeških merilih, je Zbirka zasavskih slikarjev že dosegla svojo polnoletnost, za muzejski fond pa je to relativno kratka življenjska doba in težko bi trdili, da impresionira s številom svojih eksponatov: zbirka devetintridesetih del je prej majhna kot obsežna. Njeno bogastvo se odkriva drugje – v pestri motiviki, domiselnosti tehničnih rešitev in v različnosti osebnih avtorskih izrazov. Zbrana dediščina že izrisuje zanimivo podobo slikarstva preteklih desetletij, ki ni bila nikdar brezkrvna, čeprav duh časa ni bil vedno naklonjen samovoljnim avtorskim iskanjem. Nasprotno, prav iskanje samosvoje likovne govorice je tista prevladujoča prvina, ki jo lahko podčrtamo, ko se oziramo na preteklo in aktualno slikarstvo v Zasavju. Kljub kratki zgodovini zbirke, v kateri je manj del kot bi si želeli, pa je dozorel čas za njeno celostno predstavitev. V začetku januarja je bila v Zasavskem muzeju odprta razstava vseh likovnih del, ki so sicer večino časa deponirana, ob tej priložnosti pa je izšla tudi knjiga Slikarji Zasavja. Čeprav se bodo umetnine kmalu spet preselile v muzejske shrambe, bo likovno gradivo odslej javnosti dostopno v vsakem trenutku, saj je dokumentarno predstavljeno v publikaciji. Ta vsebuje kataloški pregled celotne zbirke z vsemi potrebnimi informacijami o posameznem delu, slike, risbe in grafike pa so predstavljene tudi s kvalitetnimi reprodukcijami. Poleg dokumentarnega pregleda celotnega slikarskega fonda prinaša knjiga tudi oris ustvarjalne poti desetih umetnikov, katerih dela so bila doslej vključena v zbirko, ter poizkuša izluščiti tiste pobude, ki dajejo ton njihovemu delu. In kdo so ti avtorji? Prav je, da najprej omenim oba umrla slikarja, Leopolda Hočevarja in Franca Kopitarja. Hoči – kot smo največkrat imenovali tega študijsko naravnanega, občutljivega in do lastnega dela izjemno odgovornega ustvarjalca – se nam bo vtisnil v spomin kot poet revirske krajine, ki si je za svoj osnovni program izbral industrijsko podobo domačega okolja. Slikarstvo Franca Kopitarja nam prinaša podobe dveh svetov, dogovorjeno resničnega in skrivnostno odtujenega. Po rojstvu je Trboveljčan slikar in grafik Jože Ciuha, ki danes živi v Ljubljani in Parizu. Ta dolgoletni popotnik in kritični mislec posreduje svoja neprizanesljiva sporočila o človeku in družbi skozi svojevrstne ikonograme človeške odtujenosti, pogosto stopnjevane do groteske. Ustvarjalno delo Milana Rijavca vsebuje vsa tista pestra razpoloženja in stanja, ki spremljajo človekov vsakdan in jih avtor spreminja v slike s preprosto likovno retoriko, prepričljivo tudi brez sentimentalnega pretiravanja. Plodno ustvarjalnost slikarja in grafika Janeza Kneza je skorajda nemogoče strniti v kratek zapis; njegovo kultivirano in radoživo slikarstvo je vedno odprto tako za avantgardne ideje in hotenja kot za izkušnje plemenite slikarske tradicije. Ob izbrani tematiki Knez vedno znova preizkuša nove izrazne možnosti, zato je njegovo slikanje presenetljivo sveže, kot bi za njim ne stala osebnost s polstoletnimi slikarskimi izkušnjami. Že pred desetletji je v krog zasavskih umetnikov stopil Nikolaj Beer – ustvarjalec, ki ostaja dosledno zvest svoji osebni mitologiji, stkani iz prapodob in prispodob življenja; slikar, ki se ne podreja estetskim kanonom in površnim vtisom, ampak polni svoja dela z vso tisto vitalnostjo in dinamiko, s katero je napolnjen svet. Osebne vizije svetov, v katerih je prostor za čustva in neposredne refleksije, za podo- Iskanje samosvoje likovne govorice • stran 22
Nove okoljske pobude Tina Mikuš Onesnaževanje Zasavja, NE HVALA! V januarju 2005 smo v Zagorju ob Savi ustanovili društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo EKO KROG. Člani društva prihajamo iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja; nekateri med njimi so že prej sodelovali v neformalni Civilni iniciativi za zdravo okolje iz Trbovelj. Le-ti so bili poleg krajanov Ravenske vasi tudi prvi, ki so že lansko pomlad opozarjali na problematiko onesnaževanja iz dveh virov, Termoelektrarne Trbovlje in Cementarne Lafarge Cement iz Trbovelj. V novembru smo se pridružili še nekateri posamezniki. Staknili smo glave in rodila se je ideja o projektu Onesnaževanje Zasavja, NE HVALA! Osnovni cilj je bil opozoriti na perečo problematiko onesnaževanja zraka v Zasavju ter dva sporna projekta: sežigalnico komunalnih odpadkov v termoelektrarni in sosežig nevarnih odpadkov v cementarni. Da pa smo se lahko lotili tako zahtevnega projekta, smo potrebovali koalicijo somišljenikov, ki bo pripravljena sodelovati tako finančno kot tudi fizično. Ustanovili smo Koalicijo za zdravo okolje Zasavja, ki jo sestavljajo Civilna iniciativa za zdravo okolje Trbovlje, Krajevna skupnost Ravenska vas, Civilna pobuda proti sežiganju odpadkov, študenti, strokovnjaki-posamezniki ter EKO KROG. Zakaj Slovenija ne potrebuje sežigalnice komunalnih in nevarnih odpadkov? Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo smo postali del neke večje tvorbe, ki naj bi nam nudila tudi rešitve za določene probleme. In mi imamo problem. Na eni strani imamo ljudi, ki bi radi živeli zdravo, v harmoniji z utripom Narave, po načelih trajnostnega razvoja, na drugi strani pa imamo interese posameznikov, ki bi radi mastno zaslužili in jim drugi ljudje, narava in okolje niso niti malo mar. Osveščanje namesto sežiganja Na svetu je problem upravljanja z odpadki že relativno star, saj sega v začetek osemdesetih let prejšnjega stoletja. V tistih časih so edino rešitev v zmanjševanju odpadkov videli v sežiganju. Če vemo, da dnevno migrira na delo v London kar dva milijona ljudi, lahko vidimo, kako majhna je Slovenija. Verjamem, da je v današnjem času potrošniške družbe težko, če že ne nemogoče, prisiliti ljudi, da bi se preko noči okoljsko osvestili in spreobrnili. Vendar, pomislite, le dva milijona nas je. Če Irski uspeva politika brez sežigalnic komunalnih odpadkov, sem prepričana, da bi majhni Sloveniji to prav tako lahko uspelo. Seveda pa za to potrebujemo zelo premišljeno in strokovno vodeno strategijo, politiko ravnanja z odpadki. In začeti se mora pri vrhu. Zakonodaja naj skuša z davčnimi olajšavami vzpodbuditi proizvajalce, da se odločijo za proizvodnjo izdelkov, ki bodo ponovno uporabljivi, ali jih bo mogoče predelati, ko več ne bodo služili svojemu namenu. Prodajalce naj se prav tako z be radosti in veselja, prinašajo dela mlajših ustvarjalcev, kot so Severina Trošt Šprogar, Mišo Knez in Samo Šiles. Mišo Knez ne živi več v Zasavju, a se pogosto vrača v rodne kraje. Njegovo spontano slikanje sledi predvsem lastnemu videnju okolja in stvarnosti, gledalcu pa prepušča vso svobodo individualnega doživljanja. Tudi delo Severine Trošt Šprogar presega ambicijo po čistem reproduciranju vidne resničnosti. Pobuda za njeno slikanje je težnja po samospoznavanju, ta avtonomni duhovni proces pa je obenem način za razumevanje okolja in daje ton njeni likovni komunikaciji. Samo Šiles se predaja raziskovanju tistih elementarnih sil, ki navdihujejo s svojo simboliko in energijo, odkriva tista stanja in dogajanja v naravi, ki so lahko prispodoba razmerjem v človeškem svetu. Tako prinaša dinamično Šilesovo slikarstvo en sam, globoko doživet svet, pa naj gre za trenutke spokojnosti ali veličastnega, dramatičnega dogajanja. V zbirki se nahaja tudi delo iz likovne produkcije skupine Laibach, slika Coffe drinker, ki predstavlja kolektivno delo, nastalo po retrogradnem ustvarjalnem principu. Avtorji namerno pristajajo na eklekticizem in se podredijo diktatu motiva – v konkretnem primeru je to znana Kofetarica slikarke Ivane Kobilice – ter skozi reinterpretacijo klasičnega dela raziskujejo družbeno vlogo, pomen in namen umetnosti. V tem mozaiku likovnih stvaritev manjka še marsikakšno delo, zbirka kot živ organizem raste postopno, njen fond se je oblikoval tako z donacijami s strani avtorjev kot z načrtnimi odkupi, seveda v okviru razpoložljivega muzejskega proračuna. Manj opazen je interes gospodarskih in drugih družb ali podjetnikov, da bi odkupili kakšno umetniško delo in ga namenili za zbirko. S tem dejanjem bi se promovirali kot donatorji, kar bi nedvomno prispevalo k njihovi odličnosti in večji prepoznavnosti, saj je znano, da javnost donatorstvo zelo ceni; nenazadnje pa gre za dela uglednih ustvarjalcev, ki se niso uveljavili le v lokalnem, ampak tudi v mednarodnem okolju. A priložnost še ni zamujena! V dobi, ko sodobni informacijski mediji vse bolj segajo v polje umetnosti, je pomembno ohranjati stvaritve, ki so rezultat pristne in enkratne človekove ustvarjalnosti, izvirajoče iz njegove celovitosti, torej ne le iz racionalne, ampak tudi iz duhovne in čustvene razsežnosti. Onesnaževanje Zasavja, NE HVALA • stran 23
Page 1 and 2: Poštnina plačana pri pošti 1410
Page 3 and 4: Uvodnik Tokrat vas pozdravljamo z v
Page 5 and 6: Inovativna družba Igor Prodan Že
Page 7 and 8: Hitro rast konkurenčnosti lahko do
Page 9 and 10: Vsi dobro vemo, da prihodnosti ni v
Page 11 and 12: Gimnazija Litija Vinko Logaj V pri
Page 13 and 14: Brezposelni! Če se želite vključ
Page 15 and 16: nost pri identifikaciji potreb in e
Page 17 and 18: Medgeneracijsko društvo Upanje Mat
Page 19 and 20: Monografija o Zasavju Tatjana Polan
Page 21: Slikarji Zasavja Aleksandra Forte I
Page 25 and 26: zavarovano območje še bolj pod dr
Page 27 and 28: Za takojšnjo prekinitev dovoza odp
Page 29 and 30: povezovanje elementov dediščine z
Page 31 and 32: Poslanska pisanja Čas hiti Aleš L
Page 33 and 34: omogočiti Klub B, ki bi gostil lju
Page 35 and 36: Filmografija Celovečerni igrani fi
Page 37 and 38: Iz obrazložitve nagrade Štilček,
Page 39 and 40: Zemlja je vseprisotna, pa če prise

Zasavske srednje šole Okoljevarstvene pobude Monografija o Zasavju

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?