Jadranje za telebane

More documents

Recommendations

Info

nih manevrih. To še posebej velja, če imajo dolge roke in močan glas. Povprečne nedeljske posadke po navadi štejejo šest do osem ljudi. Če zdaj prešteješ, koliko ljudi rabiš, boš ugotovil, da imaš za pokrivanje vseh nalog komaj dovolj ljudi. No, da pa se ne boš počutil prevelikega šefa, glede na to, koliko ljudem boš ukazoval in koliko ljudi te ne bo poslušalo, naj ti povem, da izkušen jadralec brez težav vse te naloge opravi sam! Sicer pa obstaja mit, skladno s katerim med plovbo na barki velja le ena beseda – skiperjeva beseda! Čas za demokracijo in človekove pravice na barki je pred in po plovbi, ko je barka čvrsto in varno privezana na obalo ali pa na sidro, med plovbo vsi poslušamo enega, četudi bi morda sami drugače ravnali. V nasprotnem pride do izražanja mnenj in stališč, do živahnega demokratičnega vrvenja in prav vsi se počutijo dovolj poučene in pomembne, da svoje prepričanje tudi izrazijo. Rezultat je kaos – nekontroliran kaos − v primeru, da je garniran s težkim morjem ali pristajalnim manevriranjem, pa do nesreče nikoli ni daleč. Čas plovbe je torej čas diktature in absolutizma, če si pameten, bo to čas prosvetljenega absolutizma. MARŠRUTA IN PLANIRANA DOLŽINA DNEVNE PLOVBE Ideja o akvatoriju, ki ga nameravate raziskati, se je pozimi rodila za gostil- niško mizo in je že določena. Z njo so seveda seznanjeni vsi udeleženci, nejasno ostaja le, kje boste kateri dan pluli. To je tema, ki se je boste lotili v ožjem krogu. Glavni poleg tebe bo seveda navigator. Včasih smo se zadeve lotevali z navtičnimi kartami, šestilom, trikotniki in ostalo navigacijsko kramo, zdaj je po zaslugi vsemogočnega Googla vse skupaj dosti bolj enostavno. Če slučajno še nisi, si zato zdaj naloži Google Earth. To je programček, ki ti bo omogočil, da si od blizu ogledaš destinacijo, ki jo želiš prepluti, izmeriš azimute in razdalje. To seveda velja za čisto vse kraje na naši ljubi Zemljici in vse si lahko ogledaš čisto od blizu od doma, morda celo najdeš gostilno, kamor boš posadko povabil na pivo. No, čeprav čisto vsega le ne moreš najti in na navtičnih kartah ali na GPS-u si boš moral najkasneje pred plovbo ogledati, kakšna je kje globina vode in kje so plusi ++. Ti plusi, če jih zanemarjaš, se spremenijo v minuse v tvoji denarnici. Plusi namreč pomenijo, da nekaj gleda iz vode vsaj občasno in da bi se takih mest veljalo izogibati, razlog za to je ali premalo vode, ali vode sploh ni, ali pa iz vode ob oseki gledajo čeri. Važno je še tudi pogledati, kaj piše v peljarju. 7 No, to je tudi skoraj vse, kar moraš, razen seveda pomorskega znanja in veščin, vedeti in ni na Googlu. Google ti omogoča tudi, da narišeš predvidene dnevne relacije in vse skupaj natisneš ter vzameš s seboj. 7 Peljar je navtični priročnik, ki ti ponudi vse potrebne informacije o določeni lokaciji, kot na primer, kje in kdaj je odprta luška kapitanija, od kje in kdaj piha zoprn veter, kakšno je dno, koliko stane vez … » 21 «
Google ti bo povedal tudi, kakšen je azimut in koliko milj je cilj daleč, če bi vozil po ravni črti. Ko boš ugotovil, kakšne so razdalje med potencialnimi ciljnimi točkami in kakšne so ambicije posadke, z navigatorjem preračunajta, kakšne so možne dnevne maršrute. Če boš razdaljo med ciljnimi točkami dobil na Googlu izraženo v navtičnih miljah, za povprečno hitrost na uro vzemi pet navtičnih milj − 5 KN (5 vozlov) − in ne boš se dosti zmotil. Je pa na morju že tako, da nikoli ne veš, ali si upošteval vse, kar je pomembno. Najpomembnejše je seveda vreme, ne sili na morje, če so napovedani vetrovi, ki pihajo več kot 25 vozlov. To seveda ne pomeni, da se v takem in močnejšem vetru ne da jadrati, pomeni le, da v takem vetru rabiš ljudi, ki so vešči jadranja. Upoštevati moraš tudi zanos in s tem podaljšanje poti. Do zanosa zaradi vetra pride, ker, razen pri metuljčku, veter vedno piha na barko pod določenim kotom, v smeri vetra te torej odnaša, »drifta«. So pa na delu še drugi dejavniki. Bolj zahrbten je zanos, ki je posledica morskega toka. V Sredozemlju je ta praktično zanemarljiv, saj skoraj nikjer ne preseže 2 NM, izjema so nekatere ožine-prehodi (V Jadranu je to na primer prehod med Cresom in Lošinjem pri Osorju, ali pa » 22 «
Page 1 and 2: Andrej Poglajen Jadranje za teleban
Page 3 and 4: Slika kaže relacijo Punat−Rab, d
Page 5 and 6: KAJ POTREBUJEM ZA SPANJE? Na vseh b
Page 7 and 8: pomladanskih in jesenskih terminov
Page 9: Pripravljeni na avanturo! naredita

Jadranje za telebane

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?