vsebina - AirBeletrina

More documents

Recommendations

Info

Darko Lubi celic, ne da bi hitrost in koli~ino dogajanja posebej poudarjali (The American Illustrated Medical Dictionary, str. 1220; Stedman’s Medical Dictionary, 1961, str. 1225). Nasprotno pa nem{ki splo{ni in medicinski slovarji pri razlagi istega gesla praviloma uporabljajo izraz “Wucherung” – torej bujna rast ali bohotanje, npr. tkiva zaradi celi~ne delitve (Wörterbuch medizinischer Fachausdrücke, 1968, str. 473; Bertelsmann Handlexikon, 1978, str. 966). Podobno Larrousov enciklopedi~ni slovar, ko pojasnjuje pomen termina proliferacija na biolo{kem podro~ju, pravi, da gre za hiter potek celi~ne delitve (Grand Dictionnaire Encyclopedique Larousse, 1984, zv. VIII, str. 8503), medtem ko je opredelitev v Hachettovem francoskem razlagalnem slovarju, da je proliferacija normalna ali patolo{ka multiplikacija (mnoènje) celic, bakterij, tkiva, organizmov nekoliko manj dolo~na (Le dictionnaire du Français, 1992, 1312). 31 S tak{no oceno sogla{a tudi ugledni slovenski fiziopatolog prof. dr. M. Korda{ (ustni vir). 32 Samostalnik “proliferation” se je v splo{ni rabi prvi~ pojavil leta 1858, glagol “to proliferate” leta 1873, nato pa sta oba termina postopoma prodirala v botani~no (1858), patolo{ko (1867) in zoolo{ko (1894) terminologijo. Zanimivo je, da sta bila v ob~em jeziku in na podro~ju biologije pridevnika “prolific” in “proliferous” v rabi è od sredine 17. stoletja (The 260 P U G W A S H jezikovnofunkcijske prednosti, ki jih ponujata tujki, ampak dejstvo, da na ta na~in opravimo le del poimenovalne naloge. Razlog je v è opisanem neskladju med terminom proliferacija in pojavom, ki naj bi ga poimenoval. Kot re~eno lahko s terminom proliferacija ustrezno poimenujemo samo vertikalno obliko celotnega pojava – tj. koli~insko rast in kakovostno izbolj{evanje jedrskega arzenala v dràvah, ki jedrsko oro`je è posedujejo. Za poimenovanje njegove horizontalne oblike pa ta termin ni primeren tako zaradi svoje temeljne pomenske oznake (hitrost in bujnost dogajanja) kakor tudi zaradi odsotnosti oznake, da gre za pojav, pri katerem je pomembna prostorska razse`nost dogajanja. To pomeni, da moramo v slovenskem poimenovanju poleg bohotanja/bohotati vpeljati {e druga dva izraza. Po na{em mnenju sta med doma~imi najprimernej{a {irjenje oziroma {iriti. Morda bi veljalo razmisliti tudi o smotrnosti nadomestitve bohotanja in bohotati z razra{~anjem in razra{~ati se. Glagol bohotati (in njegov glagolnik bohotanje) je namre~ pomensko zelo ozek, saj pomeni izklju~no “bujno in hitro rasti”, pri ~emer pridevnik bujen pomeni, da nekaj “obstaja v zelo veliki meri” (SSKJ/I, 1980: 164, 223). Nasprotno pa imata glagol razra{~ati se in iz njega izpeljan glagolnik razra{~anje {tiri glavne pomene – med drugim tudi “delati poganjke, veje...” in “postajati ve~ji a) po obsegu... b) po intenzivnosti” (SSKJ/IV, 1985: 401). Ta {ir{i in z vidika intenzivnosti dogajanja bolj umirjen pomen bi lahko bil primeren tudi za slovensko poimenovanje tistega, kar èli ozna~iti sintagma vertikalna jedrska proliferacija. Zlasti danes, ko je znano, da obstoje~i jedrski arzenali bodisi sploh ve~ ne “rastejo” bodisi se le po~asi koli~insko krepijo in da tudi njihovo kakovostno izbolj{evanje nima ve~ zna~aja bujnosti. Po slovensko bi torej lahko rekli, da je nekdanje jedrsko bohotanje danes pre{lo v jedrsko razra{~anje, in upajmo, da ne bo treba kdaj koli zopet govoriti o obratnem procesu. To pa pomeni, da lahko angle{ki sintagmi “vertical nuclear proliferation” in “horizontal nuclear proliferation” nadomestimo z vsebinsko bolj ustreznima doma~ima zvezama jedrsko razra{~anje in jedrsko {irjenje. Na àlost za rabo na politi~no-varnostnem in voja{kem podro~ju niti termin bohotanje niti razra{~anje ni povsem ustrezen, ker je mogo~e z njim zajeti samo ali predvsem koli~insko plat dogajanja; vemo pa, da je (bil) pri razvoju obstoje~ih jedrskih arzenalov zelo pomemben tudi kakovostni vidik. Toda bolj{e ali popolnoma ustrezne besede v slovenskem jeziku ne najdemo. [e vedno pa lahko izbiro doma~e sintagme namesto tuje utemeljimo z dejstvom, da kakovostnega vidika tudi termin proliferacija ne vklju~uje. Lahko, da je izraèna pobuda, naj se celotna pomenska {irina pojava upo{teva tudi pri poimenovanju, pretirana, skrupulozna. Toda vertikalna in horizontalna jedrska proliferacija sta dve
azli~ni stvari, “jeziku pa je samo v korist, ~e ima vsak pojem svoje lastno poimenovanje”, pravijo jezikoslovci (Urban~i~, 1987: 15). Poleg tega pa, zakaj bi poimenovalne slabosti iz drugih jezikov prena{ali tudi v sloven{~ino. LITERATURA ALI, R. Sheikh (1989): The Peace and Nuclear War Dictionary. Santa Barbara, Oxford: ABC-CLIO. ARMS CONTROL AND DISARMAMENT AGREEMENTS – Text and History of Negotiations (1975). Washington, D. C.: U.S. Arms Control and Disarmament Agency. BULL, Hedley (1961): The Control of the Arms Race – Disarmament and Arms Control in the Missile Age. New York: Frederick A. Praeger for The Institute for Strategic Studies. COHEN, Avner & Benjamin FRANKEL (1990): Opaque Nuclear Proliferation. V: Opaque Nuclear Proliferation: Methodological and Policy Implications. The Journal of Strategic Studies (Special Issue). London: Frank Cass & Co. Ltd., zv. 13, {t. 3. del COTT, Rudolf (1987): Medicinski terminolo{ki slovar. Ljubljana: Dràvna zalo`ba Slovenije. ÊRNI^, Mirko et al. (1987): Slovenski zdravstveni besednjak. Maribor: Zalo`ba Obzorja Maribor. DICTIONARY OF MILITARY TERMS – U. S. Department of Defense, Joint Chiefs of Staff (1990). Nova revidirana izdaja. London, California: Greenhill Books, Presidio Press. EIGHTEENTH STRATEGY FOR PEACE. Conference Report, 13.–16. oktober 1977, Warenton, Virginia: Airlie House, sponsored by The Stanley Foundation. GOLDBLAT, Jozef (1994): Arms Control – A Guide to Negotiations and Agreements. London et al.: SAGE Publications, PRIO. GRAND DICTIONNAIRE ENCYCLOPEDIQUE LAROUSSE (1984). Pariz, zv. 8. GREENWOOD, Ted & Harold A. Feiveson & Theodore B. Taylor (1977): Nuclear Proliferation – Motivations, Capabilities, and Strategies for Control. New York et al.: McGraw-Hill Book Company. INTERNATIONAL MILITARY AND DEFENSE ENCYCLOPEDIA (1993). Washington, New York: Brassey’s (US), Inc., zv. 4. KAPUR, Ashok (1979): International Nuclear Proliferation – Multilateral Diplomacy and Regional Aspects. New York et al.: Praeger Publishers. KOKOSKI, Richard (1995): Technology and the Proliferation of Nuclear Weapons. Oxford et al.: Oxford University Press, SIPRI. LE DICTIONNAIRE DU FRANÇAIS (1992). Paris: Hachette. LONGMAN DICTIONARY OF THE ENGLISH LANGUAGE (1991). Harlow, Essex: Longman Group UK Ltd. MAJEED, Akhtar (1991): No Farewell To Arms: Strategic Issues in International Relations. New Delhi: Lancer Publishers. MOHAN, C. Raja (1985): Global Nuclearisation. V: Nuclear Proliferation and International Security. K. Subrahmanyam (ur.), New Delhi: Lancer International, Institute for Defence Studies and Analyses. MÜLLER, Harald (1991): Maintaining non-nuclear weapon status. V: Security with Nuclear Weapons? Different Perspectives on National Security. Regina Cowen Karp (ur.), Oxford et al.: Oxford University Press, SIPRI. MÜLLER, Harald (1984): Nuclear Proliferation: Facing Reality. Bruxelles: Centre for European Studies. NUCLEAR PROLIFERATION AND SAFEGUARDS (1977). New York: Praeger Publishers. Jedrska proliferacija Oxford English Dictionary, 1933: 8/1448; The Shorter Oxford English Dictionary on Historical Principles, 1956: 1596). 33 To domnevo v svojem kratkem razmi{ljanju o natan~nosti terminologije na podro~ju jedrske proliferacije posredno potrjuje J. Simpson. Po njegovem mnenju naj bi bil eden od razlog za uveljavitev termina proliferacija konec 50. in na za~etku 60. let èlja razlikovati med pove~evanjem {tevila dràv posestnic jedrskega oro`ja zaradi lastne (doma~e) proizvodnje tega oro`ja v novih dràvah ter pove~evanjem zaradi transferja jedrskega oro`ja iz obstoje~ih v nove posestnice tega oro`ja, kar se je ozna~evalo kot difuzija. In termin (jedrska) proliferacija se je pojavil v ~asu, ko se je napovedovalo, da bodo {tevilne dràve, zlasti zahodnoevropske, ~e si bodo zagotovile zadostno koli~ino urana, hitro izdelale lastno jedrsko oro`je, in sicer tako zaradi tega, ker so za to postale tehnolo{ko-tehni~no sposobne, kot tudi zaradi “èleznega zakona” mednarodne politike, po katerem bodo èlele vse dràve z osvojitvijo jedrskega oro`ja okrepiti svojo nacionalno mo~. (Simpson, 1984: 175) Na vpra{anje, zakaj so v angle{kem jeziku za poimenovanje tega pojava izbrali termin “proliferation”, ne pa zadràli “spreading”, pa tudi ta avtor ne daje odgovora. 34 Eden redkih ali celo edini pisec z mednarodnega politi~no- P U G W A S H 261
Page 3 and 4:
vsebina Darij Zadnikar 5 ODGOVORNOS
Page 5 and 6:
Odgovornost Minilo je pol stoletja,
Page 9 and 10:
Rizi~na Slovenija Za slovenske razm
Page 11 and 12:
Niklas Luhmann Pojem rizika I. O ri
Page 13 and 14:
obsega problema, ki ga navdihujejo
Page 15 and 16:
II. Starej{e visoke kulture so za p
Page 17 and 18:
vlogo. Medtem ko je terminologija r
Page 19 and 20:
ene na drugo stran potrebuje ~as. Z
Page 21 and 22:
azlikovanja pojem riziko ozna~uje e
Page 23 and 24:
V bogati literaturi o raziskovanju
Page 25 and 26:
pomen ima drug primer. Ravno pri ek
Page 27 and 28:
ê pa gre za rizike, je situacija v
Page 29 and 30:
Andrej A. Luk{i~ “Das Risiko”:
Page 31 and 32:
skrajno tveganje; pripravljen na tv
Page 33 and 34:
V Deutsch-Slovenisches Wörterbuch
Page 35 and 36:
namen ustanovi poseben od{kodninski
Page 37 and 38:
zavarovalnega primera: atomski, avi
Page 39:
Angleški prevod Beckove knjige je
Page 42 and 43:
Stojan Sor~an 42 R I Z I ^ N A D R
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Stojan Sor~an 58 zgodovini tehnolog
Page 60 and 61:
Stojan Sor~an 60 Layton je s spozna
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Stojan Sor~an LITERATURA: 66 R I Z
Page 68 and 69:
Andrej A. Luk{i~ 1 Najbolj jasno se
Page 70 and 71:
Andrej A. Luk{i~ 6 Za to impotenco
Page 72 and 73:
Andrej A. Luk{i~ 7 Dosedanja izkust
Page 74 and 75:
Andrej A. Luk{i~ 9 Politi~na in zgo
Page 76 and 77:
Andrej A. Luk{i~ 12 Beck (1986) odk
Page 78 and 79:
Andrej A. Luk{i~ pa tudi profesiona
Page 81 and 82:
Franc Mali Znanstveno-tehnolo{ki ra
Page 83 and 84:
katerem se restriktivna povezanost
Page 85 and 86:
ki naj bi temeljil na zanesljivih m
Page 87 and 88:
legitimnosti novodobne znanosti se
Page 89 and 90:
pa jih sku{ajmo primerjati z rezult
Page 91:
Risikokonstitution durch moderne Fo
Page 94 and 95:
Drago Kos 94 R I Z I ^ N A D R U @
Page 96 and 97:
Drago Kos 2 Tudi navidezno najvarne
Page 98 and 99:
Drago Kos 4 To zelo dobro ilustrira
Page 100 and 101:
Drago Kos 8 Zdi se, da je {e posebe
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Drago Kos 106 LITERATURA: R I Z I ^
Page 108 and 109:
Breda Luthar 1 Primer historizacije
Page 110 and 111:
Breda Luthar 3 Glej na primer obrav
Page 112 and 113:
Breda Luthar 4 U Beck in E. B. Gern
Page 114 and 115:
Breda Luthar 114 R I Z I ^ N A D R
Page 116 and 117:
Breda Luthar 7 J. A. Schülein (198
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Breda Luthar 8 Leta 1985 pi{e Haber
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Breda Luthar 13 Na primer H. P. Mü
Page 126 and 127:
Breda Luthar 16 S. Moores, Interpre
Page 128 and 129:
Breda Luthar 18 Pojem miljeja Schul
Page 130 and 131:
Breda Luthar 22 Glej U. Beck in E.
Page 132 and 133:
Nikolas Rose 132 R I Z I ^ N A D R
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Nikolas Rose 1 Mesto filozofskih ra
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Nikolas Rose 5 Za ta opis vpra{anja
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 161 and 162:
Zdenka [adl Spremembe emocionalnih
Page 163 and 164:
kultura. V skladu s Simmlovim inter
Page 165 and 166:
Spremembe emocionalnih stilov - od
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 171 and 172:
Page 173 and 174:
Page 175 and 176:
strukturo kontrole individualnih si
Page 177 and 178:
Luk Van Langenhove, Robert Berlozni
Page 179 and 180:
TO K dru`beno konstruktivisti~nemu
Page 181 and 182:
Page 183 and 184:
zaupajo~) in tako dalje. Vsaka pozi
Page 185 and 186:
izjavo, da je postavljeno napa~no v
Page 187:
Page 192 and 193:
Andrej A. Luk{i~, Ljubica Jelu{i~ G
Page 194 and 195:
Andrej A. Luk{i~, Ljubica Jelu{i~ u
Page 197 and 198:
Russell-Einsteinov manifest V tragi
Page 199 and 200:
izrekle {tevilna opozorila. Nih~e i
Page 201:
Pomnite svojo ~love{kost in pozabit
Page 204 and 205:
Andrej Kirn 204 P U G W A S H drama
Page 206 and 207:
Andrej Kirn 206 P U G W A S H in ne
Page 208 and 209:
Andrej Kirn 208 P U G W A S H presn
Page 210 and 211: Andrej Kirn 210 P U G W A S H zaslu
Page 212 and 213: Andrej Kirn 212 uporabil za boj pro
Page 215 and 216: Joseph Rotblat 50. obletnica Hiro{i
Page 217 and 218: nje. Winston Churchill, britanski m
Page 219 and 220: esede o na~inu uporabe rezultata sv
Page 221 and 222: Ljubica Jelu{i~ Varnost, sodelovanj
Page 223 and 224: jedrskih snovi za fizijo, hkrati pa
Page 225 and 226: pomenila nekak{en varnostni tampon,
Page 227 and 228: Ljubica Jelu{i~ Leonard V. Johnson,
Page 229 and 230: septembra 1996, posebej za slovensk
Page 231 and 232: Leonard V. Johnson Voja{ka politika
Page 233 and 234: Kak{ne bodo voja{ke naloge v svetu
Page 235 and 236: dràve se ne vojskujejo med seboj.
Page 237: Hrva{kem, v Bosni in Somaliji, tako
Page 240 and 241: Darko Lubi 1 Pojem jedrsko oro`je b
Page 242 and 243: Darko Lubi 4 Pionirski esej o oboro
Page 244 and 245: Darko Lubi 8 Tako S. R. Ali v svoje
Page 246 and 247: Darko Lubi 246 P U G W A S H jedrsk
Page 248 and 249: Darko Lubi primerih nujna sestavina
Page 250 and 251: Darko Lubi povedano, katera koli dr
Page 252 and 253: Darko Lubi 18 V nasprotju z drugim
Page 254 and 255: Darko Lubi 254 P U G W A S H izdela
Page 256 and 257: Darko Lubi 22 Glej npr. razlago v:
Page 258 and 259: Darko Lubi knji`nega jezika glagol
Page 262: Darko Lubi varnostnega podro~ja, ki
Page 266 and 267: ecenzije čitev avtorja. Če bi lah
Page 268 and 269: ecenzije sistema samega. V tem smis
Page 270 and 271: ecenzije Irena Štupar Igra s ~asom
Page 272 and 273: ecenzije godek e logično mogoče,
Page 274 and 275: prikazi in pregledi kega, da bi zag
Page 276 and 277: prikazi in pregledi ben tudi z ekol
Page 281 and 282: POVZETKI Andrej A. Luk{i~, “Das R
Page 283 and 284: tiste pogoje, ki dolo~ajo spremembe
Page 285 and 286: Andrej A. Luk{i~ ��
Page 287 and 288: Andrej Kirn ��
Page 289 and 290: Wagnis, neue Politik, Industriegese
Page 291: wegung standen die mehr oder wenige
show all

vsebina - AirBeletrina

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?