vsebina - AirBeletrina

POVZETKI
Andrej A. Luk{i~, “Das Risiko”
�������������������
(Povzetek)
Avtor se zavzema, da se pojem “das Risiko”
(ang. “risk”), ki je v dru`boslovno misel vstopil z
Beckovo knjigo Risikogesellshaft (1986) sloveni s
terminom riziko, ki ga slovenski jezik pozna od
preloma stoletja in ki ga dopu{~a tudi Slovar slovenskega
knji`nega jezika (1994) in ne s terminom
tveganje, ~eprav se je ta `e bolj ali manj mo~no
uveljavil v slovenski dru`boslovni misli. Osnovni
argument, ki ga avtor navaja za svoj predlog, pa
ne i{~e le v jezikovni normi, pa~ pa zanj najde
etimolo{ke in teoretske razloge, opirajo~ se na Luhmannovo
analizo pojma rizika.
Klju~ni pojmi: Das Risiko, risk, riziko, tveganje,
preiskovanje pomenskega polja
Stojan Sor~an
��������������������������
�������
(Povzetek)
Razumevanje tehnologije kot materialne kulture
je star epistemolo{ki in ontolo{ki problem
~lovekove misli. Tehnologija je namre~ zgodovinsko
dolo~ena s prioritetnim znanjem na eni strani,
ter {irokim kompleksom kulture in dru`be na drugi
strani. Razvoj starogr{kega pojma techne je {el
v smeri redukcije njegove vsebine. O tehnologiji
lahko zato govorimo kot o moderni tehniki, kjer
je poudarek tudi in zlasti na dru`bi. To se ka`e
zlasti v prevladujo~i moderni ideologiji tehnolo{kega
razvoja, ki je zasnovan na biolo{ko evolucionisti~nem
in tehnolo{ko deterministi~nem
pojmovanju tehnologije. Zlasti Mumfordov dokaz
o adekvatnosti mega-stroja v primernih dru`benih
okoli{~inah pa postavlja optiko tehnolo{kih sprememb
med kontinuiteto in diskontinuiteto njenega
razvoja. Kritika tehni~nosti moderne tehnologije
pripoznava kognitivne dimenzije tehnologije,
ki vzpostavljajo prehod od hierarhi~nega k
interakcijskemu razmerju med znanostjo, tehnologijo
in dru`bo. Kot ugotavljajo sodobne sociolo{ke
{tudije je tehnologija dru`beno izoblikovana
v heterogenosti dru`benih in tehnolo{kih razmerij.
In zato tehnolo{ke spremembe niso ve~ ra-
zumljene kot vnaprej dolo~en proces, ki se odvija
po naravni trajektoriji, temve~ so rezultat dinami~nega
neravnovesja dru`bene heterogenosti in
kontingen~nosti.
Klju~ni pojmi: tehnologija, dru`ba, tehnolo{ki razvoj,
tehnolo{ki determinizem, tehnolo{ki evolucionizem,
znanost
Andrej A. Luk{i~
�������������������������
����������������������������
������������������������������
(Povzetek)
Avtor dokazuje, da se je mo~ spreminjanja dru`be
preselila iz politike v polje subpolitike in sicer
v polje znanosti. Razmi{ljanje o prihodnosti in
oblikovanje dru`be se je temu ustrezno za~elo
seliti iz parlamenta v raziskovalno-industrijske
laboratorije. O idejah o alternativni dru`bi se ne
razpravlja ve~ v parlamentu ob razpravah pri sprejemanju
novih zakonov, pa~ pa ob razpravah o
aplikacijah mikroelektronike, genske tehnologije
in informacijskih medijev. V modernizacijskem
procesu zahodnih dru`b je delitev oblasti in mo~i
med politiko in znanostjo zelo fluidna in se giblje
znotraj sive cone politi~nega aran`maja med tremi
variantami, ki se med seboj ne izklju~ujejo, kljub
temu pa ima ena hegemonsko pozicijo: nazaj v
industrijsko dru`bo (reindustrializacija), demokratizacija
tehnolo{ke transformacije in diferencirana
politika. Od tega, katera varianta zavzema
hegemonsko pozicijo, pa govori o stopnji splo{ne
zavesti o tehnolo{kem riziku in dru`benem tveganju
kake dru`be.
Klju~ni pojmi: opcije razvoja, razmerje znanost –
politika, riziko, tveganje, nova politika, industrijska
dru`ba, diferencirana politika, neokonzervativnost,
socialna dr`ava
Franc Mali
����������������������������
�����������������
(Povzetek)
Prispevek se ukvarja s problemom znanstvenotehnolo{kega
razvoja in dru`benim rizikom. Avtor
P O V Z E T K I - A B S T R A C T S - Z U S A M M E N F A S S U N G E N
281