vsebina - AirBeletrina

More documents

Recommendations

Info

4 Ljubica Jelu{i~ 227 LEONARD V. JOHNSON, UPOKOJENI GENERALMAJOR KANADSKE VOJSKE, MIROVNI AKTIVIST IN PRIPADNIK GIBANJA PUGWASH Leonard V. Johnson 231 VOJA[KA POLITIKA ZA 21. STOLETJE Darko Lubi 239 JEDRSKA PROLIFERACIJA recenzije 265 Andrej Pinter FILMSKI REALIZEM V KLJUÂVNICI Andrej Pinter VRNITEV K DEWEYJU MED REKONSTRUKCIJO KONVENCIONALNEGA IN KONVENCIONALNO REKONSTRUKCIJO Irena Štupar IGRA S ÂSOM prikazi in pregledi 273 Frederic Jameson THE SEEDS OF TIME (Klemen Fele) Brane Škerjanc NADVLADA TELETOPI^NEGA MESTA povzetki 281
Odgovornost Minilo je pol stoletja, odkar je bila natisnjena Dialektika razsvetljenstva, ena od najtemačnejših knjig moderne, ki je razbila naivno enačenje znanja in luči. Platon je v svoji prispodobi o jami v sedmi knjigi Države vednost povezal z lučjo. Napredovanje k resnici je enačil z vzponom iz votline k soncu. Rojstvo novega veka je spremljalo optimistično zaupanje v luč znanja. Znanost je zavzela mesto teološke odrešitve. Človek oborožen z znanostjo se je najprej osvobodil prisile narave, potem pa je gojil vztrajno upanje, da ga bo znanost rešila družbene nesreče. Ni dvoma, da je znanost izbojevala številne zmage nad boleznijo, trpljenjem, nesrečo in mukotrpnim življenjem. Bilo pa bi v duhu srednjeveške teološke domišljavosti, če bi verjeli, da lahko reši vse naše stiske. Izsledki znanosti in tehnična dognanja rešujejo vrsto življenjskih težav, vendar hkrati proizvedejo kopico nepredvidljivih problemov. Posledice implementacije jedrske tehnologije, genskega inžineringa, kemičnih snovi v kmetijstvu itd. so se ali pa se bodo, kljub optimističnim zagotovilom “strokovnjakov”, izkazale za nepredvidljive. Ta nepredvidljivost pa je tembolj grozeča, ker ne obstajajo nikakršni družbeni in kulturni mehanizmi, ki bi sankcionirali odgovornost. Pravna država zahteva odgovornost “za nazaj”: ne moremo ukrepati preventivno, kaznujemo lahko le za izvršeno dejanje, povrnemo lahko le dejansko in ne hipotetično škodo ipd. Izsledki znanstvenih dognanj pa nam ne pričajo o možni zlorabi ali nezaželenih posledicah “stranskih učinkov”. Zato se zdi, da sloni znanstveno-tehnološka civilizacija na rizičnih vzorcih obnašanja. Je pa problem globji: medtem, ko se rizičnemu obnašanju lahko izognemo - seksamo s stalnim partnerjem ali pa uporabljamo kondom - se zdi, da smo v znanstveno-tehnološki civilizaciji obsojeni tvegati. Zaradi občutka nemoči in ujetosti v nezaželene posledice znanosti in tehnologije se v zahodni kulturi, kot nekakšno novo praznoverje in sodobni hiliazem, širi nastrojenost proti znanosti in tehniki. Na eni strani imamo naivno vero v vsemogočnost znanosti, na drugi pa njeno nekritično zavračanje. Obe drži pa temeljita na isti logiki patologije moderne: na zavračanju in zvračanju odgovornosti za posledice. V prvem primeru je na delu ideologija o “objektivnosti” znanosti (ta je zato univerzalna in takorekoč Znanost). Znanost pa je zgolj institucionaliziran diskurz, kjer se presojajo razlogi, ki potrjujejo ali pa zavračajo hipotetične izjave, ki tematizirajo “zunanjo”, “predmetno” oz. “objektivno” naravo. Sporazumi, ki jih (vsaj začasno) dosežejo ti institucionalizirani diskurzi, so znanstvene resnice. Znanstvena resnica je diskurzivni konstrukt, čeprav je bolj uveljavljena metafora “odkrivanja” resnice kot lepotice izpod odeje. Od samega začetka je torej na delu normativna logika, pa čeprav je nasprotna imaginariju znanstvene “objektivnosti”. V diskurzu namreč velja le pravilo boljšega razloga, udeleženci so enakopravni, šteje le “teža” njihovih izjav in ne družbene moči. Brez te socialno-normativne podlage ne bi bilo mogoče doseči objektivnih resnic. Znanstvena objektivnost je torej odvisna od “subjektivne” normativnosti. Vsak, ki krši ta normativna pravila (v argumentaciji 5
Page 3: vsebina Darij Zadnikar 5 ODGOVORNOS
Page 9 and 10: Rizi~na Slovenija Za slovenske razm
Page 11 and 12: Niklas Luhmann Pojem rizika I. O ri
Page 13 and 14: obsega problema, ki ga navdihujejo
Page 15 and 16: II. Starej{e visoke kulture so za p
Page 17 and 18: vlogo. Medtem ko je terminologija r
Page 19 and 20: ene na drugo stran potrebuje ~as. Z
Page 21 and 22: azlikovanja pojem riziko ozna~uje e
Page 23 and 24: V bogati literaturi o raziskovanju
Page 25 and 26: pomen ima drug primer. Ravno pri ek
Page 27 and 28: ê pa gre za rizike, je situacija v
Page 29 and 30: Andrej A. Luk{i~ “Das Risiko”:
Page 31 and 32: skrajno tveganje; pripravljen na tv
Page 33 and 34: V Deutsch-Slovenisches Wörterbuch
Page 35 and 36: namen ustanovi poseben od{kodninski
Page 37 and 38: zavarovalnega primera: atomski, avi
Page 39: Angleški prevod Beckove knjige je
Page 42 and 43: Stojan Sor~an 42 R I Z I ^ N A D R
Page 54 and 55:
Stojan Sor~an 54 R I Z I ^ N A D R
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Stojan Sor~an 58 zgodovini tehnolog
Page 60 and 61:
Stojan Sor~an 60 Layton je s spozna
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Stojan Sor~an LITERATURA: 66 R I Z
Page 68 and 69:
Andrej A. Luk{i~ 1 Najbolj jasno se
Page 70 and 71:
Andrej A. Luk{i~ 6 Za to impotenco
Page 72 and 73:
Andrej A. Luk{i~ 7 Dosedanja izkust
Page 74 and 75:
Andrej A. Luk{i~ 9 Politi~na in zgo
Page 76 and 77:
Andrej A. Luk{i~ 12 Beck (1986) odk
Page 78 and 79:
Andrej A. Luk{i~ pa tudi profesiona
Page 81 and 82:
Franc Mali Znanstveno-tehnolo{ki ra
Page 83 and 84:
katerem se restriktivna povezanost
Page 85 and 86:
ki naj bi temeljil na zanesljivih m
Page 87 and 88:
legitimnosti novodobne znanosti se
Page 89 and 90:
pa jih sku{ajmo primerjati z rezult
Page 91:
Risikokonstitution durch moderne Fo
Page 94 and 95:
Drago Kos 94 R I Z I ^ N A D R U @
Page 96 and 97:
Drago Kos 2 Tudi navidezno najvarne
Page 98 and 99:
Drago Kos 4 To zelo dobro ilustrira
Page 100 and 101:
Drago Kos 8 Zdi se, da je {e posebe
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Drago Kos 106 LITERATURA: R I Z I ^
Page 108 and 109:
Breda Luthar 1 Primer historizacije
Page 110 and 111:
Breda Luthar 3 Glej na primer obrav
Page 112 and 113:
Breda Luthar 4 U Beck in E. B. Gern
Page 114 and 115:
Breda Luthar 114 R I Z I ^ N A D R
Page 116 and 117:
Breda Luthar 7 J. A. Schülein (198
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Breda Luthar 8 Leta 1985 pi{e Haber
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Breda Luthar 13 Na primer H. P. Mü
Page 126 and 127:
Breda Luthar 16 S. Moores, Interpre
Page 128 and 129:
Breda Luthar 18 Pojem miljeja Schul
Page 130 and 131:
Breda Luthar 22 Glej U. Beck in E.
Page 132 and 133:
Nikolas Rose 132 R I Z I ^ N A D R
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Nikolas Rose 1 Mesto filozofskih ra
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Nikolas Rose 5 Za ta opis vpra{anja
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 161 and 162:
Zdenka [adl Spremembe emocionalnih
Page 163 and 164:
kultura. V skladu s Simmlovim inter
Page 165 and 166:
Spremembe emocionalnih stilov - od
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 171 and 172:
Page 173 and 174:
Page 175 and 176:
strukturo kontrole individualnih si
Page 177 and 178:
Luk Van Langenhove, Robert Berlozni
Page 179 and 180:
TO K dru`beno konstruktivisti~nemu
Page 181 and 182:
Page 183 and 184:
zaupajo~) in tako dalje. Vsaka pozi
Page 185 and 186:
izjavo, da je postavljeno napa~no v
Page 187:
Page 192 and 193:
Andrej A. Luk{i~, Ljubica Jelu{i~ G
Page 194 and 195:
Andrej A. Luk{i~, Ljubica Jelu{i~ u
Page 197 and 198:
Russell-Einsteinov manifest V tragi
Page 199 and 200:
izrekle {tevilna opozorila. Nih~e i
Page 201:
Pomnite svojo ~love{kost in pozabit
Page 204 and 205:
Andrej Kirn 204 P U G W A S H drama
Page 206 and 207:
Andrej Kirn 206 P U G W A S H in ne
Page 208 and 209:
Andrej Kirn 208 P U G W A S H presn
Page 210 and 211:
Andrej Kirn 210 P U G W A S H zaslu
Page 212 and 213:
Andrej Kirn 212 uporabil za boj pro
Page 215 and 216:
Joseph Rotblat 50. obletnica Hiro{i
Page 217 and 218:
nje. Winston Churchill, britanski m
Page 219 and 220:
esede o na~inu uporabe rezultata sv
Page 221 and 222:
Ljubica Jelu{i~ Varnost, sodelovanj
Page 223 and 224:
jedrskih snovi za fizijo, hkrati pa
Page 225 and 226:
pomenila nekak{en varnostni tampon,
Page 227 and 228:
Ljubica Jelu{i~ Leonard V. Johnson,
Page 229 and 230:
septembra 1996, posebej za slovensk
Page 231 and 232:
Leonard V. Johnson Voja{ka politika
Page 233 and 234:
Kak{ne bodo voja{ke naloge v svetu
Page 235 and 236:
dràve se ne vojskujejo med seboj.
Page 237:
Hrva{kem, v Bosni in Somaliji, tako
Page 240 and 241:
Darko Lubi 1 Pojem jedrsko oro`je b
Page 242 and 243:
Darko Lubi 4 Pionirski esej o oboro
Page 244 and 245:
Darko Lubi 8 Tako S. R. Ali v svoje
Page 246 and 247:
Darko Lubi 246 P U G W A S H jedrsk
Page 248 and 249:
Darko Lubi primerih nujna sestavina
Page 250 and 251:
Darko Lubi povedano, katera koli dr
Page 252 and 253:
Darko Lubi 18 V nasprotju z drugim
Page 254 and 255:
Darko Lubi 254 P U G W A S H izdela
Page 256 and 257:
Darko Lubi 22 Glej npr. razlago v:
Page 258 and 259:
Darko Lubi knji`nega jezika glagol
Page 260 and 261:
Darko Lubi celic, ne da bi hitrost
Page 262:
Darko Lubi varnostnega podro~ja, ki
Page 266 and 267:
ecenzije čitev avtorja. Če bi lah
Page 268 and 269:
ecenzije sistema samega. V tem smis
Page 270 and 271:
ecenzije Irena Štupar Igra s ~asom
Page 272 and 273:
ecenzije godek e logično mogoče,
Page 274 and 275:
prikazi in pregledi kega, da bi zag
Page 276 and 277:
prikazi in pregledi ben tudi z ekol
Page 281 and 282:
POVZETKI Andrej A. Luk{i~, “Das R
Page 283 and 284:
tiste pogoje, ki dolo~ajo spremembe
Page 285 and 286:
Andrej A. Luk{i~ ��
Page 287 and 288:
Andrej Kirn ��
Page 289 and 290:
Wagnis, neue Politik, Industriegese
Page 291:
wegung standen die mehr oder wenige
show all

vsebina - AirBeletrina

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?