rubrika - telema.si

N.O.X. REVIJA MAGIKE ZA NOVO KURTOAZIJO
Kihotovemu, ki je Dulcinejo poznal, a je ni nikdar vide!. Tisti studentje pa, ki bi hoteli biti
natancneje pouceni, naj vedo, da obstoja univerzalni dejavnik, ki pricevsi ustvarjati, ni imel
na razpolago razen samega sebe nikakrsnega kalupa ali vzorca, po katerem bi zgradil in
oblikoval svoja bitja. Toda imevsi v sebi neskoncno notranjih idej ali predstav, je ustvarjal po
svoji zamisli, kar pomeni, da je ustvaril zunanjo obliko, odgovarjajoco notranji predstavi ali
podobi svojega uma. Naj nadalje vedo, da obstaja univerzalni sprejemnik, ki je bil ustvarjen s
strani univerzalnega dejavnika. Ta obci sprejemnik je neposredni katoliski karakter samega
boga v njegovem edinstvu in trojstvu. To je - jasneje povedano - tista substanca, ki ji
ponavadi pravimo prva materija. Toda te ideje resnicno nima smisla poznati, ce ne verno za
tisto stvar, na katero se ona nanasa. Moramo jo videti, z njo delati in potom
eksperimentalne, vidne demonstracije spoznati njeno najnotranjejse, nevidno bistvo in njene
lastnosti. Toda prisluhnimo - kar zadeva to stvar - odlicnemu Capionu, ki uci svojega Zida
in svojega Epikurja 0 dveh katoliskih naravah - materialni in duhovni:
"Ta ena narava (kot pravi on) je taksna, da jo lahko z ocmi vidimo, ter z rokami
otipljemo, in skoraj v vsakem hipu podlega spremembi. Oprostiti morate - kot pravi Apulej
- temu nenavadnemu izrazu, ki gre na rova!; zagonetnosti same stvari. Pray to naravo - ki
ne more ostati vedno ena in ista - je kljub vsemu prej moc dojeti taksno, kakrsna je, kot
pa taksno, kakrsna ni; taksno namrec, kot je v resnici - spremenljiva. Druga narava - ali
osnova substanc - je nepokvarljiva, nespremenljiva, stain a, vedno ena in ista, venomer
obstojeca." Tako on. Ta spremenljiva narava, 0 kateri govori, je torej tista prva, vidna,
otipljiva stvar, kar jih je bog kadarkoli ustvaril: videti je bele barYe in Paracelzus nam pove,
zakaj: "Vse stvari," pravi on, "so neposredno zatem, ko pridejo od boga, bele barYe, toda
zatem jih on obarva v skladu s svojim ugodjem". Pray 0 tej stvari pripoveduje primer, da ji
filozofi vcasih pravijo rdeca magnezija, drugic zopet bela, s Cimer so zavedli Ze mnoge. Kajti
pri prvi pripravi je kaos krvavo rdec, saj filozofski ogenj pretrese in odkrije osrednje Zveplo.
V drugi je povsem bel in prosojen kot nebo. Res je nekoliko podoben navadnemu zivemu
srebru, a je nebeSkega in izrednega sijaja; ne moremo ga primerjati z nicemer na svetu. Ta
ndna substanca je dete elementov in to je najCistejsa in najslajsa devica, saj ni bilo iz nie
se nic ustvarjenega. Ce pa bo kadarkoli oplojena, bo to s strani ognja narave - ta Je
namrec njen soprog. Ona ni zival niti rastlina niti rudnina tudi ni izlocek kaksne zivali,
rastline ali mineral a, ampak ze obstoja pred njimi vsemi, saj je njihova mati. In vendar je
potrebno nekaj dodati: ona je dokaj dolgoziva, skoraj zivalska. Njena sestava je cuddna in
razlicna od katerekoli druge. Zlato ni tako cvrsto; vsak sofist lahko zakljuci, da je sestavljeno,
a ona je tako enovita, da si ljudje tega ne morejo niti predstavljati. Predaja se Ie ljubezni,
saj je njen namen generacija in ta se se nikdar ni zgodila potom nasilja. Le ta, ki zna biti
z njo razposajen, se z njo igrati, ta bo zadobil vsa njena bogatstva. Najprej izloci ob svojih
bradavicah gosto, tdko vodo, a belejso od vsakega snega: filozofi ji pravijo deviCino mleko.
Temu zatem daruje kri svojega srca; to je bister nebeSki ogenj, ki ga nekateri v zmoti
imenujejo njihovo Zveplo. Naposled ga sooCi s skrivnostnim kristalom, ki je dragocenejsi in
sijajnejsi od belega kamna in vseh njenih belin. To je ona in taksne so njene naklonjenosti:
naj jo zgrabi, kdor jo more.
Mojemu opisu in odkritju born se nekaj dodal, saj so jo opevali in odevali tudi drugi
ljubimci. PesCica - taksnih, ki so jo dobro poznali - je pisala, da ni Ie edina in troedina,
temvec tudi stiri in petkratna, kar je bistvena resnica. Imenovali so jo ze z mnogimi imeni.
Pravijo ji katoliska magnezija in sperma sveta, iz katere izhaja vse, kar je naravnega.
Pripoveduje se, da je njeno rojstvo edinstveno in ne brez cudda; njena pott je nebeska in
razlicna od tiste njenih starsev. Pray tako je njeno telo v nekem smislu nepokvarljivo,
navadni elementi mu ne morejo do zivega, kot se tudi ona z njimi v bistvu ne bo zmesala.
Po zunanji obliki ali postavi spominja na kamen, a vendarle ni kamen; imenujejo jo tudi
njihova bela smola in morska voda, voda zivljenja, najcistejsa in blazena voda, pa vendar
nimajo v mislih vode oblakov ali ddja ali studencnice ali rose, temvec doloceno gosto,
stanovitno, slankasto vodo, ki je suha in ne zmoCi rok; lepljivo, glenasto vodo, ki se rojeva
iz zemljine masti. Pravijo ji tudi njihov dvojni merkurij in azot, ki je spocet od vpliva dveh
sfer - nebeske in zemeljske. Nadalje je moc slisati, da je taksne narave, da je noben ogenj
ne more uniCiti, kar je izmed vseh opisov se najresnicnejse, kajti ona je sam ogenj, imevsi v
sebi del univerzalnega ognja narave in skrivnostni nebeski duh, ki ga ozivlja in navdihuje
sam bog, zaradi cesar jo imajo za najblagoslovljenejsi kamen. Koncno pravijo, da je njena
narava med gostim in redkim; ne povsem zemeljska, ne povsem ognjena, ampak osrednja
zracna substanca, ki jo je moc najti povsod in ob vsakem casu.
65