Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
N.O.X. REVIJA MAGIKE ZA NOVO KURTOAZIJO<br />
Kihotovemu, ki je Dulcinejo poznal, a je ni nikdar vide!. Tisti studentje pa, ki bi hoteli biti<br />
natancneje pouceni, naj vedo, da obstoja univerzalni dejavnik, ki pricev<strong>si</strong> ustvarjati, ni imel<br />
na razpolago razen samega sebe nikakrsnega kalupa ali vzorca, po katerem bi zgradil in<br />
oblikoval svoja bitja. Toda imev<strong>si</strong> v sebi neskoncno notranjih idej ali predstav, je ustvarjal po<br />
svoji zamisli, kar pomeni, da je ustvaril zunanjo obliko, odgovarjajoco notranji predstavi ali<br />
podobi svojega uma. Naj nadalje vedo, da obstaja univerzalni sprejemnik, ki je bil ustvarjen s<br />
strani univerzalnega dejavnika. Ta obci sprejemnik je neposredni katoliski karakter samega<br />
boga v njegovem edinstvu in trojstvu. To je - jasneje povedano - tista substanca, ki ji<br />
ponavadi pravimo prva materija. Toda te ideje resnicno nima smisla poznati, ce ne verno za<br />
tisto stvar, na katero se ona nanasa. Moramo jo videti, z njo delati in potom<br />
eksperimentalne, vidne demonstracije spoznati njeno najnotranjejse, nevidno bistvo in njene<br />
lastnosti. Toda prisluhnimo - kar zadeva to stvar - odlicnemu Capionu, ki uci svojega Zida<br />
in svojega Epikurja 0 dveh katoliskih naravah - materialni in duhovni:<br />
"Ta ena narava (kot pravi on) je taksna, da jo lahko z ocmi vidimo, ter z rokami<br />
otipljemo, in skoraj v vsakem hipu podlega spremembi. Oprostiti morate - kot pravi Apulej<br />
- temu nenavadnemu izrazu, ki gre na rova!; zagonetnosti same stvari. Pray to naravo - ki<br />
ne more ostati vedno ena in ista - je kljub vsemu prej moc dojeti taksno, kakrsna je, kot<br />
pa taksno, kakrsna ni; taksno namrec, kot je v resnici - spremenljiva. Druga narava - ali<br />
osnova substanc - je nepokvarljiva, nespremenljiva, stain a, vedno ena in ista, venomer<br />
obstojeca." Tako on. Ta spremenljiva narava, 0 kateri govori, je torej tista prva, vidna,<br />
otipljiva stvar, kar jih je bog kadarkoli ustvaril: videti je bele barYe in Paracelzus nam pove,<br />
zakaj: "Vse stvari," pravi on, "so neposredno zatem, ko pridejo od boga, bele barYe, toda<br />
zatem jih on obarva v skladu s svojim ugodjem". Pray 0 tej stvari pripoveduje primer, da ji<br />
filozofi vca<strong>si</strong>h pravijo rdeca magnezija, drugic zopet bela, s Cimer so zavedli Ze mnoge. Kajti<br />
pri prvi pripravi je kaos krvavo rdec, saj filozofski ogenj pretrese in odkrije osrednje Zveplo.<br />
V drugi je povsem bel in prosojen kot nebo. Res je nekoliko podoben navadnemu zivemu<br />
srebru, a je nebeSkega in izrednega <strong>si</strong>jaja; ne moremo ga primerjati z nicemer na svetu. Ta<br />
ndna substanca je dete elementov in to je najCistejsa in najslajsa devica, saj ni bilo iz nie<br />
se nic ustvarjenega. Ce pa bo kadarkoli oplojena, bo to s strani ognja narave - ta Je<br />
namrec njen soprog. Ona ni zival niti rastlina niti rudnina tudi ni izlocek kaksne zivali,<br />
rastline ali mineral a, ampak ze obstoja pred njimi vsemi, saj je njihova mati. In vendar je<br />
potrebno nekaj dodati: ona je dokaj dolgoziva, skoraj zivalska. Njena sestava je cuddna in<br />
razlicna od katerekoli druge. Zlato ni tako cvrsto; vsak sofist lahko zakljuci, da je sestavljeno,<br />
a ona je tako enovita, da <strong>si</strong> ljudje tega ne morejo niti predstavljati. Predaja se Ie ljubezni,<br />
saj je njen namen generacija in ta se se nikdar ni zgodila potom na<strong>si</strong>lja. Le ta, ki zna biti<br />
z njo razposajen, se z njo igrati, ta bo zadobil vsa njena bogatstva. Najprej izloci ob svojih<br />
bradavicah gosto, tdko vodo, a belejso od vsakega snega: filozofi ji pravijo deviCino mleko.<br />
Temu zatem daruje kri svojega srca; to je bister nebeSki ogenj, ki ga nekateri v zmoti<br />
imenujejo njihovo Zveplo. Naposled ga sooCi s skrivnostnim kristalom, ki je dragocenej<strong>si</strong> in<br />
<strong>si</strong>jajnej<strong>si</strong> od belega kamna in vseh njenih belin. To je ona in taksne so njene naklonjenosti:<br />
naj jo zgrabi, kdor jo more.<br />
Mojemu opisu in odkritju born se nekaj dodal, saj so jo opevali in odevali tudi drugi<br />
ljubimci. PesCica - taksnih, ki so jo dobro poznali - je pisala, da ni Ie edina in troedina,<br />
temvec tudi stiri in petkratna, kar je bistvena resnica. Imenovali so jo ze z mnogimi imeni.<br />
Pravijo ji katoliska magnezija in sperma sveta, iz katere izhaja vse, kar je naravnega.<br />
Pripoveduje se, da je njeno rojstvo edinstveno in ne brez cudda; njena pott je nebeska in<br />
razlicna od tiste njenih starsev. Pray tako je njeno telo v nekem smislu nepokvarljivo,<br />
navadni elementi mu ne morejo do zivega, kot se tudi ona z njimi v bistvu ne bo zmesala.<br />
Po zunanji obliki ali postavi spominja na kamen, a vendarle ni kamen; imenujejo jo tudi<br />
njihova bela smola in morska voda, voda zivljenja, najcistejsa in blazena voda, pa vendar<br />
nimajo v mislih vode oblakov ali ddja ali studencnice ali rose, temvec doloceno gosto,<br />
stanovitno, slankasto vodo, ki je suha in ne zmoCi rok; lepljivo, glenasto vodo, ki se rojeva<br />
iz zemljine masti. Pravijo ji tudi njihov dvojni merkurij in azot, ki je spocet od vpliva dveh<br />
sfer - nebeske in zemeljske. Nadalje je moc slisati, da je taksne narave, da je noben ogenj<br />
ne more uniCiti, kar je izmed vseh opisov se najresnicnejse, kajti ona je sam ogenj, imev<strong>si</strong> v<br />
sebi del univerzalnega ognja narave in skrivnostni nebeski duh, ki ga ozivlja in navdihuje<br />
sam bog, zaradi cesar jo imajo za najblagoslovljenej<strong>si</strong> kamen. Koncno pravijo, da je njena<br />
narava med gostim in redkim; ne povsem zemeljska, ne povsem ognjena, ampak osrednja<br />
zracna substanca, ki jo je moc najti povsod in ob vsakem casu.<br />
65