94 Seksualna magika: ARTHEMIS IOTA Toda presegaj ! presegaj ! (AL II 71 ) Toda vedno k Meni. (AL I 51) fIn i s
RUBRIKA 10 ANTROPOLOGlKA v TRI SOLE MAGIKE (Gerard Aumont) Mnogo nesporazumov je danes v zveZl s pomenom besede »Magika«. Bilo je storjenih mnogo poskusov, da se jo definira, a bi bilo nemara najbolje, da jo za tale nas prikaz definiramo tako: Magika je Veda 0 Neizmerljivostih. To je ena od mnogih prepovedanih rab termina, primerna nasemu trenutnemu namenu. Se posebej moramo pripomniti, da Magika, tako pogosto vpletena v popularno pojmovanje religije, nima z Ie-to nieesar skupnega. V bistvu je pravzaprav eksaktno nasprotje religije; in celo, se bolj kot Prirodna Znanost, njen nespravljivi sovraznik. Naj razliko jasno definiramo: Magika raziskuje Zakone Narave z namenom, da bi jih uporabila. Od »profane« znanosti se razlikuje zgolj po tern, da je vedno pred njo. Kakor je pokazal Frazer (The Golden Bough, opp), je Magika znanost v poskusnem stadiju; a je lahko, in dostikrat je, vee kot to. Ona je znanost, ki iz enega ali drugega razloga ne more biti razodeta profanemu. Religija pa v nasprotju stem poskusa ignorirati zakone Narave, ali jih zaobiti s pozivanjem na postulirano oblast, za katero se smatra, da jih je samovoljno ukazala. Religiozni elovek je, kot tak, nezmozen razumeti, kaj zakoni narave v resnici so. (Namree, da so posplo<strong>si</strong>tve zapazenih dejstev.) Zgodovine Magike se nikoli ni nihee resno lotil; zaradi enega razloga, ker sarno iniciati, zavezani tajnosti, vedo kaj 0 tern; in iz drugega, ker vsak zgodovinar govori 0 neki komercialni obliki Magike in ne 0 stvari po sebi. A Magika upravlja svetu ze od vsega zaeetka zgodovine, ako ne na drugaeen naein, potem ze za to, ker je bila vedno mati Znanosti. Zatorej je skrajno pomembno, da se potrudimo, da bi kaj razumeli 0 stvari; zato ne potrebujemo zagovora, ko poskusamo stem kratkim orisom njenih historienih aspektov. Vedno so obstajale, vsaj v jedru, tri glavne sole filozofske prakse. (Besedo »filozofske« uporabljamo v tistem dobrem starem <strong>si</strong>rsem smislu, kot je misljen v frazi »filozofske transakcije Kraljevskega drustva za napredek znanja«.) V navadi je, da opisujemo te tri sole kot Rumena, Crna in Bela. Bralca moramo opozoriti, da jih ne sme zamenJatJ z rasnim razlikovanjem in da se se manj nanasajo na konvencionalne <strong>si</strong>mbole kot so: rumene eepice, rumene halje, erna magija, belo earovnistvo ipd. Nevarnost je v tern, da te analogije pogosto zapeljejo, kot tudi dokazujejo, da je raziskovanje na stranpoti. Te tri sole predstavljajo tri popolnoma razliene in nasprotujoee <strong>si</strong> teorije univerzuma, in s tern, prakse spiritualne vede. Magijska formula vsake je precizna kot kaksen teorem v trigonometriji. Vsaka privzema doloeen zakon Narave in stvar se zakomplicira vsled dejstev, da vsaka sola v bistvu priznava formulo ostalih dveh. Smatra ju zgolj za na nek naein nepopolni, sekundarni in iluzorni. Rumena sola se tudi ne vmdava v drugi dye ze zaradi narave svojih postulatov, kakor bomo videli kasneje. A Crna in Bela sola sta vedno bolj ali manj v dejanskem sporu; in ravno zaradi tega, ker je ta konflikt dosegel svoj visek, je treba tale esej napisati. Adepti Bele sole smatrajo sedanjo nevarnost, ki preti elovestvu, za tako veliko, da so pripravljeni prekr<strong>si</strong>ti tradicionalno politiko molka, z namenom, da v svoje vrste pridobijo pogane vseh ljudstev.