Bilten v pdf formatu - Ljudmila

8. junija redar lokala "Cafe Galerija" v ljubljanski Mestni galeriji, ki je v lasti Mestne občine
Ljubljana, prepove vstop gejevskima pesnikoma Branetu Mozetiču in Jeanu Paulu Daoustu.
Pojasni jima, naj "se že navadimo, da lokal ni več za 'take'". Vsak petek odtlej sledi protestno
pitje mineralne vode v lokalu - protestniki in protestnice pijejo mineralno vodo kar se da počasi
in tako manjšajo dobiček lastniku lokala, protestno pitje pa postane tradicionalno in se odvija
vsako leto na obletnico dogodka - in čakanje na to, da bodo državni organi reagirali na očitno
diskriminacijo: tožilstvo z obtožnico, višji predstavniki pa z obsodbo lokala. Obsodbe ne
dočakamo, zato se začnejo priprave na "Obvoznico mimo nestrpnosti - pohod proti homofobiji".
Po iniciativnem sestanku, kjer Brane Mozetič, Nataša Velikonja, Nikolai Jeffs in Nataša Sukič
zarišejo ogrodje akcije, se oblikuje bUZI - gejevska in lezbična sekcija UZIja - Urada za intervencije,
neformalnega združenja različnih družbenih gibanj, posameznikov in posameznic.
V vmesnem času najemnik lokala Vasja Stanko dejanje redarja opravičuje z besedami: "Dva
gospoda, sicer zdaj jaz ne vem poimensko, katera dva sta bila, sta hodila po cesti, se objemala,
poljubljala, ne. In potem sta hotela vstopiti pač v naš lokal. In ko je to naš redar videl, je gosta pač
odslovil".
3. julija dočakamo obsodbo dejanja s strani ombudsmana Matjaža Hanžka. "14. člen Ustave prepoveduje
diskriminacijo na podlagi kakršnihkoli osebnih okoliščin, kar morajo upoštevati tudi
lokali, ki so od države dobili dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Prepričanje, da država zaradi
pomanjkanja ustreznih zakonov ne zagotavlja enakopravnosti glede na spolno usmerjenost, ki se v
zadnjem času pojavlja, je zmotno. V primeru diskriminacije imajo državni organi dolžnost ustrezno
ukrepati in za svoje ravnanje ne potrebujejo posebnega zakonskega pooblastila". Kljub temu pa se
državni organi ne zganejo, prav tako ne sledijo obsodbe dejanja najemnika lokala s strani
drugih predstavnikov države.
Magnus organizira mednarodni poletni tabor, katerega namen je večanje vidnosti glbt skupnosti.
Potekajo številne akcije, obešanje mavričnih zastav po mestu, na železniškem nadvozu v
centru Ljubljane obesijo plakat "Geji in lezbijke vam želijo lep dan!" 13. julija sledi še diverzantska
akcija, razvijanje 15-metrske mavrične zastave s stolpa Ljubljanskega gradu.
6. julija se zgodijo demonstracije pod imenom "Obvoznica mimo nestrpnosti - pohod proti
homofobiji", ki pomenijo prvo gejevsko in lezbično parado ponosa v Sloveniji. Upor proti
razraščajoči se homofobiji in ostalim rasizmom se začne v obliki politično kulturne akcije pred
Galerijo Škuc na Starem trgu v Ljubljani, kjer se nagovorom različnih civilno-družbenih skupin
ter posameznikov (Amnesty International, Društvo za nenasilno komunikacijo, Mirovni inštitut,
Društvo za teorijo in kulturo hendikepa - YHD, Urad za intervencije-UZI, dr. Mirjana Ule, Inacio
Bintchende) pridružijo revolucionarno razpoložene Štrumpant'l Sisters, Salome, Rene ter Irena
Duša. Parada v spremstvu policije krene izpred Galerije Škuc na pohod po ulicah starega mestnega
jedra, pri čemer obide z varnostniki zaščiteno Cafe Galerijo kot nevralgično točko nestrpnosti
proti homoseksualcem. Še vedno se - razen ombudsmana - ne zgane noben predstavnik
države. Nacionalni televiziji uspe prezreti dogodek - o njem poroča šele nekaj dni kasneje in po
protestih aktivistov in aktivistk.
90| otvoritev Lezbične knjižnice, 1.5.2001
91| zloženka “Play safe”
92| z 'Obvoznice mimo nestrpnosti', 6.7.2001
63 | 2001
90
91
92