Bilten v pdf formatu - Ljudmila

SVOBODA, ENAKOST, PRAVIČNOST
Tatjana Greif
"Pošast se plazi po Evropi - pošast komunizma". Po skoraj sto petinpetdesetih letih od izida
Komunističnega manifesta se po Evropi znova plazijo pošasti. To niso le prebujanja levega
aktivizma, ki ob razraščanju reakcionarne desnice doživlja ponovni vzpon, temveč vse "tuje",
"drugačno" in "nevarno". Seksualne manjšine - lezbijke, geji in ostale queer identitete - so le
ena od sodobnih pošasti drugačnosti.
Boj za enakopravnost seksualnih manjšin je boj proti homofobiji. Strah je glavna tarča vsake
emancipacije; ko pade strah, padejo barikade. Geji in lezbijke v Sloveniji letos beležimo dvajseto
dvajseto obletnico bitke za enakopravnost, a barikade še vedno stojijo in boj se nadaljuje -
pa čeprav seksualne manjšine nismo "nacionalni interes", pa čeprav politika igra karte skrivanja,
pa čeprav javno mnenje kaže gnus in prezir večine.
Legalizacije istospolnih partnerskih zvez tudi ob dvajseti obletnici še ni. Država je heteroseksualni
režim, ki lezbijkam in gejem ne zagotavlja dveh ključnih elementov državljanstva: enakosti
in participacije. De iure in de facto diskriminacija lezbijk in gejev kaže, da generalni standardi
človekovih pravic zanje ne veljajo. V hierarhiji človekovih pravic so seksualne manjšine le bedna
fatamorgana.
Sodobne teorije definirajo deficit pravic kot nepopolno, drugorazredno, periferno državljanstvo,
kot seksualno tujstvo, razpravlja se o strejt demokraciji, temelječi na "belem faličnem državljanstvu",
ki generira izključevanje in fundamentalizem. Seksualne manjšine dobivamo ločen
status, vezan na specifično izključenost iz režima.
Homofobija ni posledica izkušenj, temveč temelji na sistemu predsodkov in neznanja, neznanje
pa ni nevtralno stanje, marveč zavestna interesna pozicija. Ali sploh obstaja izhod? Jasno!
"Pošasti" namreč nikoli ne bomo mirovale. Drznost in upor sta naš kredo. Vsemu navkljub.
75 | Greif