Bilten v pdf formatu - Ljudmila

Šolinc | 82
GEJ JE O.K.
Miran Šolinc
Spominjam se mnogo dogodkov v tem za nas dolgem obdobju, v katerem smo veliko naredili, a
v bistvu zelo malo dosegli. Spomnim se mojega prvega obiska festivala gejevskega in lezbičnega
filma v Cankarjevem domu, prvih druženj v Kapelici in K4, prvega Revolverja in časov, ko je
aktivizem bil v polnem zagonu.
Nato je prišlo obdobje, ko so nas imeli za suhe veje na drevesu življenja, beseda peder je postala
žaljivka, besedi gej, gejevski pa marsikomu še danes ne gresta gladko z jezika, čeprav sta v slovarju
slovenskega knjižnega jezika. Danes nas nekateri poslanci imenujejo kar istospolniki!
Spomnim se, kako so nas pustili pred vrati ljubljanskega gradu, ko smo želeli proslaviti deseto
obletnico gibanja, samo zato, ker smo geji in lezbijke in bi to škodilo ugledu lokala. Enako se je
zgodilo pesnikoma, gejema pred vrati Mestne galerije, kar je strnilo naše vrste, nam dalo pogum
in povod za protest po mestnih ulicah. Tako je nastala prva parada ponosa. Šli smo na ulice,
postali smo vidni, ponosni na to, kar smo!
V zadnjem času se spomnim komentarja tajnika neke stranke, ki pravi, da bi v tako kratkem času
želeli vse, popolno enakopravnost, kar so naše sorodne organizacije v liberalnejših državah
dosegle v petdesetih letih boja za pravice. Pravi, tako hitro pa že ne bo šlo! Kaj nam želi miško
povedati? Naj vpijemo še trideset let? Da se je treba petdeset let pošteno mučiti in boriti, da bi
dosegli državljanske pravice?
Ena cela generacija naj se celo življenje bori zato, da bodo naslednje morda živele v ozračju strpnosti
in enakopravnega obravnavanja različnosti in drugačnosti!
Naša družba in država želita biti med najrazvitejšimi v Evropski uniji, a na žalost se želita hvaliti
samo z gospodarskim razvojem, za demokracijo pa mislita, da jo imamo že zadosti. Marginalci,
kot smo geji in lezbijke, so preveč postranska zadeva, zato naj ostanejo na margini, čeprav se
razvitost demokracije meri prav s tem, koliko pravic imajo marginalne skupine.
Ne morem pa tudi mimo tega, da se ne bi spomnil gibanja za pravice črncev in iz tega potegnil
paralel z našim gibanjem. Ko so imeli poletje svobode, ko so rekli, dost' vas mamo, dost' mamo
segregacije, zahtevamo integracijo! Strejti nam naših pravic ne bodo podarili sami od sebe,
državljanske pravice si bomo morali izboriti sami!
Ja, dragi geji in lezbijke, zaenkrat smo politično in finančno še prešibki, da bi imeli pomembnejšo
vlogo in bi te procese lahko pospešili. Kje je naša moč? Ne preostane nam drugega, kot da se
v čim večjem številu udeležimo protestov in parade ponosa, na katere povabite tudi vse svoje
prijatelje in naj se nas vidi, naj se sliši naš glas! Vzemimo si letos poletje svobode in jim recimo:
dost' vas mamo!