Letnik XIX/11 - Ministrstvo za obrambo
Letnik XIX/11 - Ministrstvo za obrambo
Letnik XIX/11 - Ministrstvo za obrambo
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
evija<br />
slovenska vojska<br />
Ministrica na obiskih v<br />
Braziliji in Argentini<br />
V Kočevju poteka<br />
18. mladinska gasilska<br />
olimpijada<br />
Leto <strong>XIX</strong><br />
22. 7. 20<strong>11</strong><br />
številka<br />
<strong>11</strong><br />
Afganistan:<br />
OSTATI ALI ODITI<br />
9 771318 068006<br />
Cena 0,21 €
Fotografije: Bruno Toič<br />
sv <strong>11</strong><br />
spremljamo<br />
Premier Pahor nagovoril vojake v MOM<br />
V sredo, 22. junija, je na MO potekala videokonferenca, prek katere je<br />
predsednik vlade Borut Pahor nagovoril pripadnike SV, ki svoje naloge<br />
opravljajo v mednarodnih operacijah in misijah v tujini. Na konferenci<br />
sta sodelovala tudi državni sekretar MO mag. Boris Balant in<br />
načelnik GŠSV generalmajor mag. Alojz Šteiner, obrambna ministrica<br />
dr. Ljubica Jelušič in poveljnik sil SV brigadir mag. Branimir Furlan pa<br />
sta se v videokonferenco oglašala iz Peći na Kosovu, kjer sta obiskala<br />
pripadnike 23. kontingenta SV.<br />
Ministrica dr. Ljubica Jelušič je<br />
dejala, da pripadniki SV na Kosovu<br />
svoje naloge vse bolj širijo in jih<br />
zdaj opravljajo na približno polovici<br />
ozemlja. Ob tem je še dodala, da so<br />
v vseh letih delovanja pomembno<br />
prispevali k stabili<strong>za</strong>ciji razmer in<br />
naredili veliko pri krepitvi ugleda<br />
Slovenije v tujini. Premier Pahor je<br />
ob dnevu državnosti in praznovanju<br />
20. obletnice samostojnosti Slovenije<br />
čestital pripadnikom SV v tujini.<br />
Ob tej priložnosti jim je prenesel<br />
tudi številne pohvale, ki mu jih tuji<br />
državniki izrekajo glede njihovega<br />
profesionalnega in predanega dela.<br />
Poveljniki slovenskih kontingentov<br />
v operacijah Isafa v Afganistanu,<br />
Althea v BiH, Kforja na Kosovu in<br />
Unifila v Libanonu so v kratkem<br />
javljanju predstavili razmere, v katerih<br />
delajo, ter opisali svoje naloge.<br />
Poudarili so, da se dobro počutijo,<br />
so visoko motivirani ter dobro opremljeni<br />
in izurjeni, kar jim priznavajo<br />
tudi pripadniki tujih oboroženih sil,<br />
s katerimi sodelujejo. Predsednika<br />
vlade je v pogovoru s poveljujočimi<br />
kontingentov v MOM še posebno<br />
<strong>za</strong>nimalo, kako se slovenski vojaki<br />
počutijo, s kakšnimi težavami se srečujejo<br />
pri delu in kaj potrebujejo, kar<br />
jim lahko vlada <strong>za</strong>gotovi. Čestitkam<br />
ob dnevu državnosti se je pridružil<br />
tudi načelnik GŠSV generalmajor<br />
mag. Šteiner, ki je poudaril, da SV<br />
letos vstopa v 15. leto delovanja v<br />
MOM. Na 20 misijah na treh celinah<br />
je do zdaj sodelovalo že več kot<br />
6600 pripadnikov in pripadnic SV.<br />
Ob koncu je pripadnikom čestital<br />
tudi poveljujoči vsem kontingentom<br />
SV v MOM poveljnik sil SV brigadir<br />
Furlan ter se jim <strong>za</strong>hvalil <strong>za</strong> izka<strong>za</strong>no<br />
profesionalno in predano delo ter<br />
dostojno <strong>za</strong>stopanje Slovenije. MP<br />
MO pet odstotkov denarja manj<br />
Finančni načrt Ministrstva <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> <strong>za</strong> leto 20<strong>11</strong> se bo z<br />
rebalansom v primerjavi s sprejetim<br />
finančnim načrtom znižal <strong>za</strong><br />
31.562.875 evrov. Predlagani finančni<br />
načrt Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
po rebalansu bo tako 456.885.661<br />
evrov, kar pomeni petodstotno<br />
znižanje sprejetega finančnega<br />
načrta ministrstva <strong>za</strong> leto 20<strong>11</strong>.<br />
V primerjavi s finančno reali<strong>za</strong>cijo<br />
leta 2010 bo po rebalansu finančni<br />
načrt Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> <strong>za</strong><br />
95,7 milijona evrov nižji, kar pomeni<br />
17-odstotno znižanje.<br />
Obrambni izdatki glede na predlagan<br />
rebalans predstavljajo 1,32<br />
odstotka BDP, prvič po letu 2004<br />
pa je delež obrambnega proračuna<br />
nižji od pet odstotkov celotnega<br />
državnega proračuna in je 4,8 odstotka.<br />
Za primerjavo povejmo, da<br />
je prvotni proračun Ministrstva <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> <strong>za</strong> leto 2009 predvideval<br />
630.942.005 evrov, kar je predstavljalo<br />
6,92 odstotka celotnega<br />
državnega proračuna.<br />
Najbolj so se na Ministrstvu <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> z organi v sestavi zniževala<br />
sredstva <strong>za</strong> naložbe. Delež<br />
naložb se je v strukturi celotnega<br />
finančnega načrta ministrstva <strong>za</strong><br />
leto 20<strong>11</strong> znižal na <strong>11</strong>,2 odstotka.<br />
V primerjavi s sprejetim finančnim<br />
načrtom so se sredstva <strong>za</strong> naložbe<br />
zmanjšala skoraj <strong>za</strong> 24 milijonov<br />
evrov. Prav tako so se glede na<br />
sprejeti finančni načrt <strong>za</strong> leto 20<strong>11</strong><br />
zelo zmanjšala sredstva <strong>za</strong> tekoče<br />
odhodke. Tudi sredstva, namenjena<br />
znanosti in tehnološkemu razvoju,<br />
so se glede na lansko reali<strong>za</strong>cijo več<br />
kot prepolovila. Sredstva <strong>za</strong> plače<br />
predstavljajo 97,3 odstotka lanske<br />
reali<strong>za</strong>cije.<br />
V upravnem delu Ministrstva <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> se največje zmanjšanje<br />
sredstev načrtuje pri nakupu<br />
opreme <strong>za</strong> redno dejavnost (vozila,<br />
pohištvo, informacijska podpora)<br />
in pri tekočih odhodkih. V Upravi<br />
Republike Slovenije <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in<br />
reševanje se zmanjšujejo sredstva,<br />
namenjena <strong>za</strong> državne rezerve in<br />
opremo državnih enot (medicinska<br />
oprema, črpalke), in sicer <strong>za</strong><br />
400.000 evrov, zmanjšana so tudi<br />
sredstva <strong>za</strong> adaptacije in rekonstrukcije<br />
objektov, informati<strong>za</strong>cijo<br />
in operativno delovanje.<br />
V Slovenski vojski je veliko zmanjšanje<br />
sredstev tudi tokrat predvideno<br />
<strong>za</strong> naložbe, in sicer <strong>za</strong> 5,4 odstotne<br />
točke. V primerjavi z letom<br />
2008, ko je bil delež pri naložbah<br />
23,8, se je letos zmanjšal skoraj <strong>za</strong><br />
pol, <strong>za</strong> 12,8 odstotne točke.<br />
Zmanjšala so se sredstva <strong>za</strong> uniforme,<br />
strelivo, opremljanje <strong>za</strong> operativno<br />
delovanje in investicijsko<br />
vzdrževanje vojaške infrastrukture.<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> se v celoti<br />
odpoveduje sredstvom <strong>za</strong> lahko<br />
kolesno vozilo 4 x 4, zmanjšala so<br />
se tudi sredstva <strong>za</strong> vojaško opremo<br />
in letališče Cerklje ob Krki. SSK<br />
Do jeseni bodo našli najemnika <strong>za</strong> letalo falcon<br />
V ponedeljek, 18. julija, je na<br />
sedežu vlade RS potekal pogovor z<br />
novinarji, na njem pa sta generalna<br />
sekretarka vlade RS Helena<br />
Kamnar in državni sekretar na<br />
MO mag. Boris Balant predstavila<br />
možnosti uporabe vladnega letala<br />
falcon 2000 EX. Kot je povedala<br />
mag. Helena Kamnar, bo vlada<br />
po večletnem iskanju ekonomsko<br />
upravičene rešitve do jeseni<br />
poiskala <strong>za</strong> falcona najemnika, ki<br />
bo letalo vzel v operativni najem<br />
<strong>za</strong> pet let in bo obenem najvišjim<br />
državnim predstavnikom, kot so<br />
predsednik republike, vlade in<br />
DZ, <strong>za</strong>gotavljal letalske prevoze<br />
po ekonomsko upravičeni ceni.<br />
Ta naj ne bi presegla 3600 evrov<br />
na uro letenja, kar je manj od<br />
cene, ki bi jo plačevali na prostem<br />
trgu. Najemnik letala falcon naj<br />
bi po besedah Helene Kamnar <strong>za</strong><br />
potrebe prevozov državnega vrha<br />
imel vedno prost termin, če ne s<br />
tem, pa s primerljivim letalom. Kot<br />
je dodal mag. Balant, so že opravili<br />
neformalno raziskavo trga, z njo pa<br />
so proučili <strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> operativni<br />
najem, in ugotovili, da interes pri<br />
podjetjih <strong>za</strong> letalske prevoze <strong>za</strong> to<br />
obstaja. MP<br />
2
9 771318 068006<br />
Cena 0,21 €<br />
spremljamo<br />
2 Premier Pahor nagovoril vojake v MOM<br />
MO pet odstotkov denarja manj<br />
Do jeseni bodo našli najemnika <strong>za</strong> letalo falcon<br />
4 Vrhnika se spominja vojne <strong>za</strong> Slovenijo<br />
Asimetrija in nacionalna varnost<br />
Poveljstvo <strong>za</strong> podporo v deseto leto delovanja<br />
Priznanje <strong>za</strong> belgijskega podčastnika<br />
mednarodna dejavnost<br />
5 Ministrica <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> dr. Ljubica Jelušič v Južni Ameriki<br />
Ministrica obiskala Kitajsko<br />
Visoka delegacija pri slovenskih vojakih v Afganistanu<br />
mednarodne operacije in misije<br />
6 Ostati ali oditi<br />
intervju<br />
7 Za 90 odstotkov požarov v naravi kriv človek<br />
gasilska olimpijada<br />
<strong>11</strong> Prve olimpijske igre v Sloveniji<br />
obletnice<br />
12 Ponosni nase že 20 let<br />
domovini <strong>za</strong> praznik<br />
16 Vojaški orkestri <strong>za</strong>vzeli Stožice<br />
17 odredbe<br />
iz vojaškega življenja<br />
23 Garda praznuje<br />
24 Z ladjo Triglav prvič na mednarodni vaji<br />
26 Leto 20<strong>11</strong> <strong>za</strong>znamovano z izzivi<br />
Prva generacija končala visoki tečaj <strong>za</strong> podčastnike<br />
27 Slovesno v postojnski vojašnici<br />
28 74. MOTB brez izgovorov<br />
<strong>za</strong>ščita in reševanje<br />
30 V državi imamo skoraj 60 novih poklicnih gasilcev<br />
podvigi<br />
32 Na Triglav z invalidskim vozičkom<br />
v opomin<br />
33 Spominski skok v počastitev Hannah<br />
zgodilo se je<br />
34 Poroka na ladji Triglav ob prvi obletnici krsta<br />
Prvo mesto pripadnic 10. MOTB<br />
Zmaga Mateje Rajterič<br />
šport v vojski<br />
35 Zmaga v 10. MOTB<br />
vsebina<br />
urednikova beseda<br />
Spoštovani bralke in bralci!<br />
Koledarsko smo že krepko v poletju in času počitnic ter<br />
dopustov, toda po dogodkih bi lahko sodili, da smo sredi<br />
najbolj ustvarjalnih časov. To boste videli tudi na straneh<br />
naše in vaše revije. Prepričani smo, da boste vsi, ki ste še na<br />
delovnih mestih, našli na straneh naše revije veliko <strong>za</strong>nimivega<br />
branja. Zelo živahna je bila v minulih dneh mednarodna<br />
dejavnost. Vrh ministrstva, Slovenske vojske ter Uprave RS<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in reševanje je sprejemal goste iz tujine ali pa so<br />
njegovi predstavniki obiskali prijateljske države po svetu. Kaj<br />
so se pogovarjali s svojimi sogovorniki, lahko preberete na<br />
naših straneh.<br />
Počasi končujemo oziroma smo končali dejavnosti ob<br />
20. obletnici razglasitve državnosti in <strong>za</strong>četka delovanja SV v<br />
samostojni državi. SV je ob tem prazniku pripravila vrhunsko<br />
prireditev, festival vojaških orkestrov. Vsi, ki smo bili v dvorani<br />
v Stožicah, smo bili navdušeni. Kdor ni bil tam, mu je lahko žal.<br />
V tej številki končujemo tudi pregled pomembnejših datumov<br />
iz zgodovine Slovenske vojske. Upamo, da ste se ob branju teh<br />
strani spomnili marsikaterega lepega trenutka.<br />
Pišemo tudi o dveh temah, ki se nanašajo na <strong>za</strong>ščito in reševanje.<br />
Slovenija oziroma Kočevje namreč gosti udeležence 18. mladinske<br />
gasilske olimpijade, v intervjuju pa smo se pogovarjali z gasilskim<br />
poveljnikom obalno-kraške regije Darkom Muhičem, ki pravi, da<br />
je 90 odstotkov požarov v naravi posledica človekovih dejavnosti.<br />
Vse to smo našteli, da se boste laže odločili <strong>za</strong> branje. Seveda<br />
bomo najbolj <strong>za</strong>dovoljni, če boste revijo prebrali od prve do<br />
<strong>za</strong>dnje strani. Ups, oprostite do pred<strong>za</strong>dnje strani, saj vas na<br />
<strong>za</strong>dnji čaka križanka.<br />
Skoraj bi vas po<strong>za</strong>bil opozoriti na temo, ki je v teh poletnih dneh<br />
še kako vroča. Gre <strong>za</strong> Afganistan. Avtor je dal svojemu članku<br />
pomenljiv naslov Ostati ali oditi.<br />
Pa lep poletni pozdrav!<br />
Bojan Kuntarič<br />
P. S.: Ostati ali oditi iz Afganistana je vroča tema tudi v eni izmed<br />
velikih evropskih otoških držav – v Združenemu kraljestvu. Vlada<br />
predlaga umik iz te nemirne države, poslanci pa opo<strong>za</strong>rjajo<br />
predsednika vlade Camerona, da <strong>za</strong>deva ni tako preprosta in<br />
da bi takšna britanska pote<strong>za</strong> lahko spravila v neroden položaj<br />
druge britanske <strong>za</strong>veznike. Vlado so celo opozorili, da imajo<br />
britanski vojaki v Afganistanu premalo helikopterjev.<br />
kolofon<br />
Informativo vojaškostrokovno glasilo Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> RS.<br />
Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 19. avgusta 20<strong>11</strong>.<br />
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat<br />
na mesec, julija in avgusta ena številka. Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradna<br />
stališča Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>.<br />
Revija Slovenska vojska je članica Evropskega združenja vojaškega<br />
tiska (EMPA).<br />
Nenaročenega gradiva ne vračamo.<br />
Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana<br />
Telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70<br />
Elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si, http://www.mo.gov.si<br />
Urednik: Bojan Kuntarič<br />
Novinarja: Nataša Oblak in Marko Pišlar<br />
Fotograf: Bruno Toič<br />
Lektoriranje: Barbara Nežič<br />
Tajnica uredništva: Milena Topolovec<br />
Oblikovanje: Melita Rak<br />
Priprava in tisk: Schwarz, d. o. o.<br />
Naklada: 10.000 izvodov<br />
Odprtje mladinske gasilske<br />
olimpijade v Kočevju<br />
Fotografija na naslovnici:<br />
Bruno Toič<br />
revija<br />
slovenska vojska<br />
leto XiX<br />
22. 7. 20<strong>11</strong><br />
številka<br />
<strong>11</strong><br />
Ministrica na obiskih v<br />
Braziliji in Argentini<br />
V Kočevju poteka<br />
18. mladinska gasilska<br />
olimpijada<br />
Afganistan:<br />
OSTATI ALI ODITI<br />
3
sv <strong>11</strong><br />
spremljamo<br />
Vrhnika se spominja vojne <strong>za</strong> Slovenijo<br />
V parku samostojnosti na Vrhniki je bila v četrtek, 23. junija,<br />
slovesnost ob 20. obletnici vojne <strong>za</strong> Slovenijo. Slavnostna govornica<br />
je bila ministrica <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> dr. Ljubica Jelušič, zbrane pa je<br />
nagovoril tudi župan občine Vrhnika Stojan Jakin.<br />
Občina Vrhnika je leta 2006 <strong>za</strong><br />
izjemne <strong>za</strong>sluge pri uveljavljanju in<br />
obrambi samostojnosti in suverenosti<br />
Republike Slovenije prejela<br />
zlati častni znak svobode Republike<br />
Slovenije, podelil pa ga je takratni<br />
predsednik Republike Slovenije<br />
dr. Janez Drnovšek. 27. junija<br />
1991 ponoči je iz vojašnice odšel<br />
bataljon, ki je imel strateško nalogo<br />
<strong>za</strong>sesti letališče Brnik. Vrhničani<br />
in Vrhničanke – avtoprevozniki so<br />
v blokade samoiniciativno vozili<br />
svoja vozila – so takrat skupaj s<br />
pripadniki Teritorialne obrambe,<br />
Policije, Civilne <strong>za</strong>ščite, komunalne<br />
in zdravstvene službe ter občine<br />
sodelovali pri preprečevanju prodiranja<br />
in nekaterih drugih dejavnostih<br />
oklepnih bataljonov.<br />
Ministrica <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> dr. Ljubica<br />
Jelušič je na prireditvi poudarila,<br />
da so Vrhničani in Vrhničanke v<br />
tistih usodnih trenutkih slovenske<br />
osamosvojitve znali z veliko<br />
hrabrosti in poguma opraviti veliko<br />
razumnih potez, s katerimi so<br />
skrbeli <strong>za</strong> to, da ne bi bilo preveč<br />
žrtev, ki bi tlakovale našo pot v<br />
samostojnost. »Vrhničanom in<br />
Vrhničankam moramo biti hvaležni<br />
<strong>za</strong> njihov prispevek v osamosvojitveni<br />
vojni,« je še dejala ministrica<br />
in dodala, da je zgodovina Vrhnike<br />
prežeta s sobivanjem z vojaško<br />
silo in trenutkom, ko je vojska, ki<br />
je bivala v njihovem kraju, postala<br />
agresorska vojska. Ministrica je<br />
tudi omenila domiselno in učinkovito<br />
akcijo, ko so Vrhničani med<br />
osamosvojitveno vojno v vojašnico<br />
JLA dostavljali časopis Delo, da bi<br />
vojake JLA obvestili, kaj se resnično<br />
dogaja. »Med vojno ste varovali življenja<br />
ter tudi v nasprotniku iskali<br />
človeka in srce,« je še poudarila<br />
ministrica <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> dr. Ljubica<br />
Jelušič. JP<br />
Asimetrija in nacionalna varnost<br />
V organi<strong>za</strong>ciji Knjižnično-informacijskega centra je 21. junija potekala<br />
predstavitev monografske publikacije Asimetrija in nacionalna varnost:<br />
od zgodovinskih izkušenj do sodobnih izzivov avtorjev dr. Uroša<br />
Sveteta, dr. Damijana Guština in dr. Damirja Črnčca. Na predstavitvi,<br />
ki jo je povezoval Zvonko Krunić, so knjigo s svojimi nastopi pospremili<br />
med bralce ministrica <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> dr. Ljubica Jelušič, načelnik<br />
Generalštaba SV generalmajor mag. Alojz Šteiner in polkovnik<br />
dr. Tomaž Kladnik, o knjigi pa so spregovorili tudi vsi trije avtorji.<br />
Ministrica dr. Ljubica Jelušič je dejala,<br />
da se v današnjem času kaže asimetrija<br />
delovanja v <strong>za</strong>vezništvu, saj se<br />
pojavlja nepravična delitev bremen.<br />
»Postajamo država, ki na asimetričen<br />
način ne pristaja na enakomerno delitev<br />
bremen znotraj <strong>za</strong>vezništva, kar<br />
se vidi skozi odstotek BDP, namenjen<br />
Poveljstvo <strong>za</strong> podporo v deseto leto delovanja<br />
V Vojašnici Kranj je v petek, 1. julija, potekala slovesnost ob deveti<br />
obletnici delovanja Poveljstva <strong>za</strong> podporo. Osrednji govornik na<br />
slovesnosti je bil namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske<br />
kontraadmiral Renato Petrič, ki je poudaril pomembnost delovanja<br />
Poveljstva <strong>za</strong> podporo pri <strong>za</strong>gotavljanju logistične in zdravstvene<br />
podpore drugim enotam Slovenske vojske.<br />
V nadaljevanju je opozoril na pomen<br />
logistike <strong>za</strong> delovanje vojaškega sistema,<br />
čeprav je pozornost pogosto<br />
usmerjena le na bojne naloge in<br />
premalo na podporne dejavnosti.<br />
Poveljnik Poveljstva <strong>za</strong> podporo<br />
polkovnik mag. Vilibald Polšak je<br />
v uvodnem nagovoru pohvalil vse<br />
pripadnice in pripadnike Poveljstva<br />
obrambnemu resorju, in v pripravljenosti<br />
na sodelovanje v MOM.«<br />
V knjigi so še posebno omenjen segment<br />
tako imenovani cyber napadi,<br />
proti katerim ni <strong>za</strong>ščite, prepreči pa<br />
se jih lahko le z dobro protiobveščevalno<br />
varnostjo. Kot je omenjeno v<br />
uvodni besedi knjige, je vsebina dela<br />
<strong>za</strong> podporo <strong>za</strong> minulo delo ter se<br />
spomnil dogodkov in pripadnikov<br />
Slovenske vojske, ki so ključno<br />
prispevali k razvoju logistike med<br />
osamosvojitvijo ter v <strong>za</strong>dnjih dvajsetih<br />
letih.<br />
Osrednje dejanje slovesnosti je bila<br />
podelitev bojnih <strong>za</strong>stav enotam<br />
vojašnic in osrednjemu vadišču SV<br />
že dolgo vabila k ubesedenju, ne le<br />
<strong>za</strong>radi aktualnosti, temveč tudi <strong>za</strong>to,<br />
ker v slovenskem prostoru ni veliko<br />
del, ki bi tako preučevala asimetrijo<br />
in asimetrično vojskovanje. S publikacijo<br />
dobivamo ne povsem klasično<br />
pomembno nacionalnovarnostno<br />
čtivo, precej redko tudi v mednarodnem<br />
prostoru in ki, kot je dejal načelnik<br />
general mag. Šteiner, povezuje<br />
naše izkušnje. Poudaril je neskladje<br />
v ravnotežju vojaških moči, saj se je<br />
razmerje med državami, tudi v <strong>za</strong>vezništvu,<br />
porušilo. Ob koncu predstavitve<br />
so avtorji knjige odgovarjali na<br />
vprašanja obiskovalcev. NO<br />
ter priznanj naj<strong>za</strong>služnejšim pripadnikom<br />
Poveljstva <strong>za</strong> podporo in<br />
najboljšim podčastnikom ter vojaku<br />
leta 2010, priznanja pa jim je podelil<br />
polkovnik mag. Polšak. PH<br />
Priznanje<br />
<strong>za</strong> belgijskega<br />
podčastnika<br />
Sektor <strong>za</strong> načrtovanje je skupaj z<br />
Generalštabom Slovenske vojske<br />
v letih od 2005 do 2010 izvedel<br />
šest mednarodnih tečajev CIMIC.<br />
Lani je tečaj pridobil tudi Natov<br />
akreditiran certifikat, ki ga podeljuje<br />
Cimic Centre of Excellence<br />
(CCOE), referenčna ustanova v<br />
Natu glede usposabljanja <strong>za</strong> CIMIC<br />
in funkcionalne strokovnjake. Od<br />
<strong>za</strong>četka je pri izvedbi vseh tečajev<br />
sodeloval pripadnik belgijske vojske<br />
štabni praporščak Marco Corstjens,<br />
ki je z izkušnjami in strokovnostjo<br />
pripomogel, da je tečaj iz leta v leto<br />
pridobival veljavo ter postal eden<br />
najbolj cenjenih tečajev <strong>za</strong> CIMIC<br />
in civilne funkcionalne strokovnjake<br />
v Natu. Od prvega tečaja do danes<br />
je Marco Corstjens z drugimi<br />
inštruktorji usposobil več kot 180<br />
slušateljev oziroma kandidatov <strong>za</strong><br />
civilne funkcionalne strokovnjake,<br />
pripadnikov SV in tujih oboroženih<br />
sil ter civilistov iz tujine. Zaradi njegovih<br />
<strong>za</strong>slug pri razvoju uspešnega<br />
mednarodnega tečaja CIMIC ga je<br />
Sektor <strong>za</strong> načrtovanje predlagal <strong>za</strong><br />
priznanje. Ob tokratnem obisku<br />
Marca Corstjensa v Sloveniji mu je<br />
vodja sektorja <strong>za</strong> načrtovanje Rajko<br />
Najzer izročil medaljo <strong>za</strong> mednarodno<br />
sodelovanje IV. stopnje. RM<br />
4
mednarodna dejavnost<br />
sv <strong>11</strong><br />
Ministrica <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> dr. Ljubica Jelušič v Južni Ameriki<br />
Ministrica <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> dr. Ljubica Jelušič z delegacijo je bila na<br />
povabilo ministra <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Nelsona Jobima med 15. in 18. julijem na<br />
povratnem uradnem obisku v Federativni republiki Braziliji. V okviru<br />
obiska se je udeležila tudi odprtja 5. svetovnih vojaških iger v okviru<br />
CISM, njihova gostiteljica pa je Brazilija. Svetovnih vojaških iger<br />
v Rio de Janeiru se udeležuje 18 vrhunskih slovenskih športnikov,<br />
pripadnikov Slovenske vojske.<br />
Besedilo in fotografija: Aleš Sila<br />
Odprtje svetovnih vojaških športnih iger<br />
Namen uradnega obiska dr. Ljubice<br />
Jelušič in delegacije Ministrstva <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> v Braziliji je bila izmenjava<br />
stališč glede vzpostavljanja in<br />
nadaljnjega razvoja dvostranskega<br />
sodelovanja med državama na<br />
obrambnem in vojaškem področju<br />
ter področju varstva pred naravnimi<br />
in drugimi nesrečami. S tem se<br />
nadaljuje poglabljanje sodelovanja,<br />
ki sta ga ministrica dr. Ljubica<br />
Jelušič in njen brazilski kolega<br />
minister Nelson Jobim <strong>za</strong>čela ob<br />
predlanskem uradnem obisku<br />
brazilskega obrambnega ministra v<br />
Republiki Sloveniji.<br />
Ministrica <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> dr. Ljubica<br />
Jelušič je bila med 19. in 21.<br />
julijem na povabilo argentinskega<br />
obrambnega ministra na uradnem<br />
obisku v Argentini. Nameni prvega<br />
uradnega srečanja ministrice dr.<br />
Ljubice Jelušič in argentinskega<br />
obrambnega ministra dr. Artura<br />
Antonia Puricellija so bili vzpostavitev<br />
neposrednih in prijateljskih<br />
odnosov med obrambnima<br />
ministrstvoma, seznanitev z argentinskim<br />
obrambnim sistemom<br />
ter izmenjava pogledov in stališč<br />
glede dvostranskega sodelovanja<br />
med državama na obrambnem<br />
ter vojaškem področju. Ministrica<br />
dr. Ljubica Jelušič in minister<br />
dr. Arturo Antonio Puricelli sta se<br />
pogovarjala tudi o sodelovanju<br />
oboroženih sil obeh držav v mednarodnih<br />
operacijah in misijah.<br />
Ministrica obiskala Kitajsko<br />
Ministrica <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> dr. Ljubica Jelušič je 30. junija z delegacijo<br />
Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> končala štiridnevni uradni obisk v Ljudski<br />
republiki Kitajski, kamor jo je povabil njen gostitelj, kitajski minister<br />
<strong>za</strong> nacionalno <strong>obrambo</strong> general Liang Guanglie. To je bilo prvo uradno<br />
srečanje med ministrstvoma <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Republike Slovenije in<br />
Ljudske republike Kitajske na ministrski ravni.<br />
Besedilo in fotografija: Aleš Sila<br />
Slovenija spada med države, ki v<br />
<strong>za</strong>dnjem času krepijo diplomatske,<br />
gospodarske in politične<br />
stike s Kitajsko. Kot je povedala<br />
ministrica <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> ob koncu<br />
obiska, kitajska stran zelo ceni<br />
dejstvo, da sta jo letos obiskala<br />
predsednik DZ dr. Pavel Gantar s<br />
poslanci ter ministrica <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
z delegacijo, v kateri sta bila tudi<br />
General Šteiner je gostil<br />
črnogorskega kolega<br />
Na povabilo načelnika Generalštaba<br />
Slovenske vojske generalmajorja<br />
mag. Aloj<strong>za</strong> Šteinerja je bil v torek,<br />
19., in sredo, 20. julija, na delovnem<br />
obisku v Sloveniji načelnik generalštaba<br />
vojske Črne gore viceadmiral<br />
Dragan Samardžić.<br />
General Šteiner s sodelavci je gostu<br />
iz Črne gore predstavil strukturo<br />
in razvoj Slovenske vojske, ga<br />
podrobneje seznanil s procesom<br />
vojaški predstavnik RS pri Natu in<br />
EU generalmajor Alan Geder ter<br />
namestnik generalnega direktorja<br />
URSZR Branko Dervodel.<br />
Ministrica <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> je poudarila,<br />
da so pričakovanja, ki naj<br />
bi jih izpolnil obisk, vključevala<br />
tri področja, in sicer poglobitev<br />
dvostranskega vojaškega in<br />
<strong>za</strong>ščitno-reševalnega sodelovanja,<br />
približevanja Natu in integracije<br />
v Nato, podal izkušnje Slovenske<br />
vojske v procesu pristopa k Evropski<br />
uniji, govorila pa sta tudi o dvostranskem<br />
sodelovanju obeh vojsk.<br />
V okviru obiska pri Slovenski vojski<br />
je viceadmiral Samardžić obiskal<br />
tudi Poveljstvo <strong>za</strong> doktrino, razvoj,<br />
izobraževanje in usposabljanje ter<br />
poveljstvo 1. brigade Slovenske<br />
vojske.<br />
poglobitev mednarodnovarnostnega<br />
strateškega partnerstva<br />
z izmenjavo pogledov na najpomembnejša<br />
varnostna vprašanja in<br />
izmenjavo pogledov na delovanje<br />
vojske ob naravnih in drugih<br />
civili<strong>za</strong>cijskih nesrečah. Pogovori<br />
so bili vsebinsko zelo poglobljeni<br />
Visoka delegacija pri slovenskih<br />
vojakih v Afganistanu<br />
in konstruktivni, gostitelji pa so<br />
poskrbeli tudi <strong>za</strong> visoko raven<br />
izkazovanja vojaških časti in s tem<br />
spoštovanja do naše države. Med<br />
kratkim in delovno intenzivnim<br />
obiskom so poka<strong>za</strong>li tudi veliko<br />
svojih razvojnih dosežkov na<br />
obrambnem področju.<br />
Državni sekretar na Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> mag. Boris Balant in načelnik<br />
Generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz Šteiner z delegacijo<br />
iz Slovenske vojske ter z Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> sta v počastitev 20-letnice<br />
slovenske državnosti in delovanja Slovenske vojske v samostojni državi 4. julija<br />
odšla na tridnevni delovni obisk k pripadnikom 15. kontingenta Slovenske<br />
vojske, ki deluje na območju delovanja v okviru sil Isaf.<br />
5
sv <strong>11</strong><br />
mednarodne operacije in misije<br />
Ostati ali oditi?<br />
V <strong>za</strong>dnjem času se je intenzivirala politična, strokovna in javna razprava o<br />
navzočnosti Slovenske vojske v Afganistanu. Pogledi so različni, nekateri<br />
<strong>za</strong>govarjajo takojšen in popoln umik slovenskega vojaškega prispevka, drugi<br />
postopno zmanjševanje sil in preoblikovanje kontingenta v izvajanje tako<br />
imenovanih mehkejših oblik usposabljanja afganistanskih varnostnih sil (ANSF),<br />
tretji vsaj dokončanje sprejetih obveznosti z vodenjem operativne skupine<br />
<strong>za</strong> mentorstvo in pove<strong>za</strong>ve (OMLT) ali po možnosti njihovo nadaljevanje in<br />
nadgradnjo.<br />
Besedilo: Uroš Zorko<br />
Fotografija: Brane Petrovič<br />
Kot vemo, je vlada RS decembra 2009 sprejela<br />
odločitev o prevzemu vodenja OMLT <strong>za</strong> štiri<br />
rotacije oziroma dve leti. Pri tem in pozneje s<br />
pripravo Strategije delovanja RS v mednarodnih<br />
naporih <strong>za</strong> stabili<strong>za</strong>cijo Afganistana se je <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>la,<br />
da bo po letu dni delovanja OMLT opravila<br />
analizo učinkov tako slovenskih kot mednarodnih<br />
pri<strong>za</strong>devanj v Afganistanu, na njeni<br />
podlagi pa bo oblikovala elemente <strong>za</strong> odločitev<br />
o prihodnjem prispevku Slovenije, sprejeta pa<br />
naj bi bila v posvetovanju z državnim zborom in<br />
<strong>za</strong>veznicami. Slovenska vojska je OMLT prevzela<br />
novembra 2010, torej se bliža čas, ko bo vprašanje,<br />
kako v Afganistanu naprej, dobilo bolj ali<br />
manj jasne odgovore.<br />
V tem kontekstu je delegacija Ministrstva <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> pod vodstvom državnega sekretarja<br />
mag. Borisa Balanta od 4. do 8. julija obiskala<br />
Afganistan, da bi se lahko osebno seznanila z<br />
razmerami na terenu, družbenopolitičnim napredkom<br />
v Afganistanu, z učinkom slovenskega<br />
prispevka, rezultati pri<strong>za</strong>devanj mednarodne<br />
skupnosti, stališči afganistanskih vojaških in<br />
političnih predstavnikov ter ocenami vojaških<br />
poveljnikov Isafa.<br />
Napredek na vojaškem področju<br />
Pomembna ugotovitev obiska je, da je napredek<br />
na področjih, na katerih deluje Slovenska vojska,<br />
viden in merljiv. Varnostne razmere in usposobljenost<br />
ANSF so se toliko izboljšale, da se konec<br />
julija lahko <strong>za</strong>čne težko pričakovana tranzicija,<br />
v kateri bo odgovornost <strong>za</strong> varnost do konca<br />
leta 2014 postopno prenesena na afganistanske<br />
oblasti. Številčno stanje afganistanske nacionalne<br />
vojske (ANA) se povečuje skladno z načrti, enote<br />
so že sposobne samostojno načrtovati in izvajati<br />
preprostejše operacije, povečuje se število bataljonov,<br />
sposobnih samostojnega delovanja, dobro<br />
usposobljenost pa dosegajo specialne sile. Z vidika<br />
prihajajoče tranzicije bo pomembno to težnjo<br />
razvoja ANSF do konca leta 2014 vzdrževati in<br />
nadgrajevati, pozneje pa v primerni obliki podpirati.<br />
Vojaški prispevki mednarodne skupnosti<br />
se bodo <strong>za</strong>to v tem obdobju še bolj osredotočili<br />
na urjenje, usposabljanje in izobraževanje ANSF,<br />
predvsem v obliki OMLT in Natove misije <strong>za</strong><br />
usposabljanje (NTM-A). Temu ne na<strong>za</strong>dnje<br />
pritrjujejo preoblikovanja prispevkov nekaterih<br />
<strong>za</strong>veznic, ki so že umaknile ali pa <strong>za</strong>čenjajo umik<br />
bojnih enot, hkrati pa krepijo svoj prispevek na<br />
področju usposabljanja, in sicer Nizozemska,<br />
Kanada, ZDA ter Združeno kraljestvo.<br />
Učinkovitost vojaških in inštruktorskih pri<strong>za</strong>devanj<br />
priznavajo tudi poveljujoči v ANSF, ki opažajo<br />
precejšen napredek v strokovnosti svojih enot,<br />
vključenih v koncept OMLT, pri čemer poudarjajo<br />
predvsem pomen tesnega stika mentorjev z<br />
afganistanskimi pripadniki v vseh segmentih načrtovanja<br />
in opravljanja nalog. Tako menijo tudi<br />
pripadniki slovenskega kontingenta, ki opažajo<br />
napredek enot afganistanske nacionalne vojske, s<br />
katerimi sodelujejo. K temu veliko prispeva prav<br />
vzpostavitev medsebojnega <strong>za</strong>upanja in pristnih<br />
vezi, kar je pomembno tudi z varnostnega vidika<br />
usposabljanja.<br />
Prispevek Slovenske vojske<br />
Spodbuden je podatek, da je bataljon <strong>za</strong> bojno<br />
podporo v Heratu, ki ga mentorirajo pripadniki<br />
SV v italijansko vodenem OMLT, nedavno dobil<br />
najvišjo oceno usposobljenosti v 207. korpusu<br />
afganistanske nacionalne vojske. Pehotni bataljon<br />
v istem korpusu, katerega naloga je <strong>za</strong>gotavljanje<br />
varnosti na cestni pove<strong>za</strong>vi med širšim območjem<br />
Šindanda in Bala Boluka, je po nekaj mesecih<br />
skupnega dela s slovenskim OMLT na omenjenem<br />
odseku <strong>za</strong>gotovil tudi <strong>za</strong> civilni promet prehodno<br />
komunikacijo, kar še pred letom dni <strong>za</strong>radi slabih<br />
varnostnih razmer in pomanjkljivega nadzora<br />
ANSF ni bilo mogoče.<br />
Spoznanje, da je vzpostavitev <strong>za</strong>upanja najpomembnejša<br />
<strong>za</strong> učinkovito in varno opravljanje<br />
nalog, slovenski pripadniki v Bala Boluku koristno<br />
uporabljajo tudi v navezovanju stikov z lokalnim<br />
prebivalstvom. Z njim so vzpostavili odprt dialog<br />
v obliki rednih srečanj oziroma tako imenovani<br />
šur, na katerem skupaj z afganistansko vojsko<br />
in policijo iščejo načine <strong>za</strong> večjo angažiranost<br />
Isafa in afganistanskih oblasti pri <strong>za</strong>dovoljevanju<br />
lokalnih potreb na področju varnosti, oskrbe,<br />
javnih storitev itn. Poleg tega v svojo zdravstveno<br />
postajo role 1 sprejemajo nujne primere<br />
zdravniške pomoči lokalnih civilistov. V <strong>za</strong>dnjih<br />
treh mesecih so jih oskrbeli več kot 90, med njimi<br />
tudi otroke, pri čemer so bile v večini primerov<br />
poškodbe, in sicer strelne rane, opekline, raztrganine,<br />
zlomi ali ureznine. Oskrbljeni pacienti so <strong>za</strong><br />
pomoč zelo hvaležni, kar kažejo s spoštljivim in<br />
<strong>za</strong>ščitniškim odnosom do slovenskih pripadnikov,<br />
tudi tako, da jih opo<strong>za</strong>rjajo na nevarnost delovanja<br />
upornikov. Tako je bilo v Bala Boluku odkritih<br />
več improviziranih eksplozivnih naprav, pri uničenju<br />
katerih pomagajo tudi pripadniki slovenskega<br />
OMLT, kot na primer pred nekaj tedni, ko so tako<br />
napravo odstranili z vaške tržnice.<br />
Poleg OMLT Slovenska vojska dva pripadnika<br />
prispeva v NTM-A, pri katerem gre <strong>za</strong> bolj institucionalen<br />
tip osnovnega vojaškega in policijskega<br />
usposabljanja, in sicer v hrvaško vodeno šolo <strong>za</strong><br />
vojaške policiste afganistanske nacionalne vojske<br />
v Kabulu. Inštruktorje prispevajo še Makedonija,<br />
Bosna in Hercegovina ter Črna gora, kar ima velik<br />
pomen tudi z vidika krepitve odnosov v naši regiji<br />
in promocije regionalnega pristopa k sodelovanju<br />
v mednarodnih operacijah in misijah. Šola je sicer<br />
<strong>za</strong>čela delovati pred kratkim, vendar je že <strong>za</strong>znati<br />
pozitivno težnjo na področju pridobivanja in<br />
opismenjevanja slušateljev.<br />
Na obisku smo se lahko prepričali, da je slovenski<br />
vojaški prispevek v Afganistanu pomemben.<br />
Učinkovitost in dobre rezultate nam priznavajo<br />
tako vojaški poveljniki v Isafu, ki posebej poudarjajo<br />
visoko stopnjo strokovnosti in motiviranosti<br />
slovenskih pripadnikov, kot poveljniki afganistanske<br />
nacionalne vojske, ki so zelo <strong>za</strong>dovoljni<br />
s komunikacijsko učinkovitostjo in človeškim<br />
odnosom slovenskih mentorjev. K vsemu sta precej<br />
prispevali kontinuiteta in sprotna nadgradnja<br />
slovenskega vojaškega prispevka.<br />
Razmislek o umiku<br />
Ne glede na dobro delo naših vojakov ima slovenska<br />
javnost precej odklonilno mnenje o njihovi<br />
navzočnosti v Afganistanu. K temu veliko<br />
prispevata dolgotrajnost operacije Isafa in počasnejši<br />
napredek od pričakovanega. Po desetih<br />
letih sta širša javnost in del politike že po<strong>za</strong>bila<br />
razloge <strong>za</strong> intervencijo mednarodne skupnosti<br />
ter njene cilje. Postala sta že tako naveličana,<br />
da ne sprejmeta nobene utemeljitve več. Civilne<br />
žrtve in koruptivnost afganistanskih oblasti<br />
takšno pozicijo le še krepijo, misel na možnost<br />
smrtnih žrtev med pripadniki Slovenske vojske<br />
pa prepriča še <strong>za</strong>dnje dvomljivce.<br />
Kdaj torej reči, da imamo dovolj, da smo v<br />
Afganistanu svoje opravili in da v mednarodni<br />
skupnosti tega bremena ne želimo več deliti?<br />
Ob <strong>za</strong>četku tranzicije ali med njo bi bilo to z<br />
vidika mednarodne odgovornosti gotovo lahko<br />
sporno. Uspeh je namreč zelo odvisen prav od<br />
učinkov OMLT in NTM-A, ali jim bo do konca<br />
leta 2014 uspelo toliko usposobiti ANSF, da<br />
6
odo te na državni ravni sposobne prevzeti vse<br />
varnostne naloge.<br />
Kredibilnost v Natu nekaj šteje, mnogi pa celo<br />
menijo, da je v primeru Afganistana na kocki<br />
kredibilnost celotnega Severnoatlantskega<br />
<strong>za</strong>vezništva. Vlada RS je z odločitvijo o prevzemu<br />
OMLT tudi v Natu nekako jamčila, da bo<br />
Slovenska vojska to nalogo opravljala vsaj do<br />
konca leta 2012, vmes pa bi se na podlagi analize<br />
odločila, kakšen bo njen prispevek po tem obdobju.<br />
Anali<strong>za</strong> v osnovi torej ne pričakuje možnosti<br />
predčasne spremembe sedanjega prispevka. S<br />
takšno potezo bi med <strong>za</strong>veznice gotovo vnesli<br />
nemir, kar bi lahko imelo širše posledice na <strong>za</strong>vezniško<br />
enotnost, s tem pa še najbolj na slovenske<br />
interese, ne le varnostne v smislu majanja<br />
sistema kolektivne obrambe, poznale bi se lahko<br />
tudi na drugih političnih področjih, predvsem v<br />
dvo- in večstranskih mednarodnih odnosih.<br />
Težko si je na primer predstavljati, da bi država,<br />
ki resno kandidira <strong>za</strong> mesto nestalne članice<br />
Varnostnega sveta OZN v obdobju 2012–2013,<br />
predčasno umaknila vse svoje sile iz <strong>za</strong> mednarodno<br />
skupnost tako pomembne operacije, kot<br />
je Isafova. Če bi bila s kandidaturo uspešna, bi<br />
tako predsedovala in delovala znotraj foruma<br />
z globalno avtoriteto pri <strong>za</strong>gotavljanju miru in<br />
varnosti, ki z resolucijami vsako leto poziva vse<br />
članice OZN, naj prispevajo sile v Isaf, sama pa te<br />
resolucije ne bi upoštevala. Če izv<strong>za</strong>memo prej<br />
omenjeno kredibilnost, je v tem vsaj malo dvoličnosti,<br />
sploh glede na dejstvo, da se število držav,<br />
ki sodelujejo v Isafu, nenehno povečuje. Zdaj jih<br />
sodeluje že 48, samo lani se jih je pridružilo šest,<br />
nekaj dodatnih pa je napovedalo sodelovanje v<br />
bližnji prihodnosti. Gre torej <strong>za</strong> najobsežnejšo<br />
koalicijo držav v zgodovini, predstavlja pa jo več<br />
kot četrtina članic OZN.<br />
Ob referencah na države, ki v <strong>za</strong>dnjem času<br />
najavljajo umik svojih enot iz Afganistana, češ<br />
naj tudi Slovenija stori enako in umakne svoje<br />
sile, se je treba <strong>za</strong>vedati, da gre v teh primerih <strong>za</strong><br />
umik bojnih enot, ki jih Slovenija v Afganistanu<br />
niti drugod nima, saj OMLT ni bojna misija. Ob<br />
umiku bojnih sil bodo te države krepile prav<br />
področje usposabljanja, na katerem Slovenija trenutno<br />
sodeluje. Kanada bo tako ob umiku bojnih<br />
sil napotila približno 1000 vojaških in policijskih<br />
inštruktorjev ter Nizozemska 550 mentorjev,<br />
mnoge članice pa ob tem navajajo, da bodo v<br />
določeni podporni oziroma svetovalni obliki<br />
tudi po letu 2014, in sicer Združeno kraljestvo<br />
s približno 2000 pripadniki, skladno z deklaracijo<br />
o dolgoročnem partnerstvu med Natom in<br />
Afganistanom, sprejeto na <strong>za</strong>dnjem Natovem<br />
vrhu v Lizboni novembra 2010. Če bi Slovenija<br />
vojake umaknila letos ali prihodnje leto, bi<br />
Do kdaj bo slovenska <strong>za</strong>stava še vihrala<br />
v državi pod Hindukušem?<br />
bilo to vsaj dve leti pred predvidenim koncem<br />
tranzicije, torej dve leti pred tem, ko bodo druge<br />
<strong>za</strong>veznice navzoče izključno pri usposabljanju.<br />
Slovenija tako niti ne more soditi v kategorijo<br />
zdaj aktualnih umikov, saj nobena država ne<br />
umika inštruktorjev, v tem primeru pa bi morala<br />
počakati vsaj na leto 2015.<br />
Umik iz OMLT ali prevzem manj ambicioznih<br />
nalog bi bil <strong>za</strong> Slovensko vojsko velik korak na<strong>za</strong>j<br />
tudi s transformacijskega vidika, podobno, kot<br />
smo to storili pred približno pol desetletja, ko<br />
smo slovenske kontingente opremili s številnimi<br />
nacionalnimi omejitvami, da so bili <strong>za</strong> operativne<br />
poveljnike na terenu skoraj neuporabni, sami<br />
pa so se pri opravljanju nalog vsak dan srečevali<br />
z negotovostjo. Lahko bi si upali trditi, da je<br />
prevzem OMLT bolj kot katerikoli drugi dosedanji<br />
prispevek v mednarodne operacije in misije<br />
prispeval k razvoju ne le Slovenske vojske, temveč<br />
celotnega obrambnega sistema. Tako <strong>za</strong>htevnih<br />
nalog v tako kompleksnem in oddaljenem okolju<br />
naše enote še niso opravljale. Pridobljene izkušnje<br />
in naučene lekcije pri izvajanju postopkov,<br />
uporabi opreme in <strong>za</strong>gotavljanju podpore delovanju<br />
kontingenta so neprecenljive tako z vidika<br />
profesionalnega razvoja posameznih pripadnikov<br />
ter enot in širše vojaške ureditve. Ta namreč <strong>za</strong><br />
potrebe samostojnega vodenja OMLT na precej<br />
višji ravni izvaja postopke usposabljanja, logistične<br />
oskrbe, transporta, <strong>za</strong>ščite sil in taktičnega<br />
sodelovanja z <strong>za</strong>veznicami. V obrambnem resorju<br />
se krepi raven načrtovalnih procesov, nabavnih<br />
postopkov, obveščevalne podpore, civilno-razvojnih<br />
projektov, priprave normativnih aktov<br />
in odnosov z javnostmi, tako imenovane javne<br />
diplomacije. Zaradi slovenskega OMLT se razvija<br />
tudi praksa odločanja in upravljanja na nacionalni<br />
ravni. Spomnimo se, da je bil skoraj vse leto<br />
2009 dolg postopek dvostopenjskega odločanja<br />
<strong>za</strong> prevzem OMLT precedenčen, vanj pa so bili<br />
vključeni Sekretariat <strong>za</strong> nacionalno varnost, predsednik<br />
republike in državni zbor. Od takrat na<br />
vladi RS poteka tedensko poročanje o razmerah v<br />
Afganistanu in o delovanju slovenskega kontingenta,<br />
na eno- do dvomesečni podlagi pa na to<br />
temo poteka poglobljena razprava v odborih <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> in zunanjo politiko državnega zbora.<br />
Če pogledamo še okrepljeno medresorsko sodelovanje<br />
in iz Strategije delovanja RS v Afganistanu<br />
izhajajoča redna usklajevanja pri pripravi komplementarnih<br />
nacionalnih prispevkov, bi lahko rekli,<br />
da se na primeru Afganistana v Sloveniji razvija<br />
celosten pristop sodelovanja države v mednarodnih<br />
operacijah in misijah.<br />
Ne na<strong>za</strong>dnje se je treba tudi <strong>za</strong>vedati, da umik ali<br />
zmanjševanje sil v Afganistanu pomeni povečanje<br />
navzočnosti na nekem drugem kriznem žarišču.<br />
Eno izmed temeljnih vodil oziroma transformacijskih<br />
orodij obrambnega načrtovanja v Natu je,<br />
da vsaka članica svoje oborožene sile razvija tako,<br />
da lahko deset odstotkov sil redno vzdržuje v operacijah,<br />
ne nujno Natovih. Slovenija je trenutno<br />
približno na sedmih odstotkih. Tudi v EU in OZN<br />
se pričakuje, da imajo države enak nabor sil, ki jih<br />
redno uporabljajo <strong>za</strong> krepitev miru in varnosti v<br />
svetu. Izvajanje operacij in misij se je namreč od<br />
konca hladne vojne že močno uveljavilo kot redna<br />
naloga sodobnih oboroženih sil, tudi nevtralnih<br />
držav. Slovenska vojska v <strong>za</strong>dnjih dveh letih tako<br />
v povprečju vzdržuje približno 450 pripadnikov v<br />
mednarodnih operacijah in misijah. Ob domnevi,<br />
da bi umaknila 90 vojakov iz Afganistana in ob<br />
pričakovanem zmanjševanju sil Kfor prihodnje<br />
leto, ko se bo posledično <strong>za</strong>čel zmanjševati tudi<br />
slovenski kontingent na Kosovu, se postavlja<br />
vprašanje, kam se bo preusmeril presežek naših<br />
enot. Nato trenutno drugo najbolj pomembno<br />
operacijo izvaja v Libiji. Nanjo se že pripravljata<br />
EU in OZN, slednji pa te dni <strong>za</strong>čenja novo misijo<br />
v Južnem Sudanu. Organi<strong>za</strong>ciji sta precej aktivni<br />
tudi na Bližnjem vzhodu in v podsaharski Afriki.<br />
Nestabilne varnostne razmere v celotnem arabskem<br />
svetu ob južnem in vzhodnem Sredozemlju<br />
nakazujejo nova morebitna območja mednarodnega<br />
posredovanja. Ali so to bolj prijazna okolja<br />
<strong>za</strong> Slovensko vojsko, kot je Afganistan?<br />
7
sv <strong>11</strong><br />
intervju<br />
8
Za 90 odstotkov požarov<br />
v naravi kriv človek<br />
Gozd je v Sloveniji bistveni del našega okolja, saj pokriva skoraj 60 odstotkov<br />
površine. Žal so slovenski gozdovi vedno bolj ogroženi <strong>za</strong>radi raznih dejavnikov,<br />
med katerimi so tudi požari, katerih povzročitelj je najpogosteje človek s svojimi<br />
aktivnostmi v naravnem okolju. V prvi polovici leta ni bilo večjih razlik pri<br />
povprečnem polletnem številu požarov v naravi v primerjavi s preteklimi leti,<br />
preseneča pa dejstvo, da so se požari pojavljali tudi maja in junija, kar <strong>za</strong>radi<br />
življenjskih procesov ter visoke vlage v rastlinah ni običajno. »Napoved <strong>za</strong><br />
poletno sezono je zelo težka in nehvaležna,« je pojasnil visoki gasilski častnik I.<br />
stopnje Darko Muhič, vodja poklicnega jedra v PDG Postojna in poveljnik obalnokraške<br />
regije, kjer je naravna požarna ogroženost v Sloveniji tudi največja.<br />
»Daljših sušnih obdobij verjetno ne bo, <strong>za</strong>to se požari, ki sicer bodo, ne bodo<br />
širili na velike površine. Najbolj je namreč problematična izsušenost podtalnih<br />
plasti in večjih dreves,« je še dodal Muhič.<br />
Besedilo in fotografiji: Marko Pišlar<br />
Kakšno je bilo prvo polletje glede na število<br />
požarov v naravi na vašem območju?<br />
V prvem polletju je bilo v občini Postojna<br />
83 požarov, od tega 50 v naravnem okolju, v<br />
občini Pivka pa 20 požarov, od tega <strong>11</strong> v naravi.<br />
Ugotavljamo, da je bilo v tem obdobju malo<br />
padavin. Požari so nastajali predvsem <strong>za</strong>radi<br />
aktivnosti ljudi na prostem in <strong>za</strong>radi okvar na<br />
transportnih sredstvih, niso pa se razvili v večje<br />
požare. Izstopa nekaj požarov, med njimi požara<br />
na vadiščih Poček in Bač marca.<br />
Koliko gasilcev deluje v vaši regiji in kako so<br />
organizirani?<br />
V občini Postojni deluje PGD Postojna s poklicnim<br />
jedrom, v katerem nas je <strong>za</strong>poslenih osem<br />
operativnih gasilcev. Poleg tega deluje v devetih<br />
prostovoljnih gasilskih društvih približno 200<br />
prostovoljnih gasilcev, ki posredujejo v požarih<br />
in intervencijah. V občini Pivka v štirih prostovoljnih<br />
gasilskih društvih aktivno sodeluje v intervencijah<br />
približno 85 prostovoljnih gasilcev.<br />
Gasilci iz obeh občin sodelujejo v Gasilski zvezi<br />
Postojna in si med seboj pomagajo.<br />
Ali je glede na letno statistiko opazno<br />
povečevanje števila požarov v naravi?<br />
Število požarov se zelo spreminja in je odvisno<br />
od vremenskih razmer v zimski ter poletni sezoni.<br />
Dolgoletno povprečje kaže rahlo zmanjševanje<br />
števila požarov od leta 2003. Bistveno je,<br />
da se povprečna površina požara iz leta v leto<br />
manjša, kar kaže na učinkovitost gasilcev.<br />
Kaj je glavni povzročitelj požarov v naravi v<br />
Sloveniji in drugih evropskih državah?<br />
Ugotavljamo, da večino požarov v Sloveniji<br />
povzroči človek pri izvajanju različnih<br />
aktivnosti v naravi, največkrat <strong>za</strong>radi del na<br />
kmetijskih površinah pozimi. Na Primorskem<br />
so precej pogosti tudi požari ob železniških<br />
progah. V Sloveniji razmeroma malo požarov<br />
nastane <strong>za</strong>radi strel ali drugih naravnih pojavov,<br />
in sicer le dva odstotka gozdnih površin<br />
pogorita <strong>za</strong>radi naravnih pojavov. V Evropski<br />
uniji vsako leto zgori povprečno 500.000 hektarjev<br />
gozdov. V najbolj pri<strong>za</strong>detih državah<br />
članicah je lahko tudi do 50.000 požarov na<br />
leto. Glavni vzrok <strong>za</strong> gozdne požare je človek,<br />
saj jih povzroči kar 90 odstotkov. Število<br />
požarov se je v <strong>za</strong>dnjih desetih letih povečalo<br />
in se širi tudi zunaj Sredozemlja, tako da postaja<br />
to vprašanje splošni problem, ki <strong>za</strong>deva<br />
vso Evropo. Leta 2009 so hudi gozdni požari<br />
pri<strong>za</strong>deli Bolgarijo in Švedsko, poleti 2010 pa<br />
evropske gozdove tudi drugod.<br />
Kakšna je o<strong>za</strong>veščenost prebivalcev o<br />
nevarnosti požarov v naravi?<br />
Splošna o<strong>za</strong>veščenost je kar dobra, seveda pa<br />
ljudje še pogosto v neprimernih vremenskih<br />
okoliščinah kurijo v naravi. Pogosto se sežigajo<br />
tudi materiali, ki povzročajo onesnaženost<br />
z dimom in dimnimi plini.<br />
Oktober je mesec požarne varnosti. Takrat<br />
potekajo številne razprave, posveti in druge<br />
aktivnosti, s katerimi naj bi ljudi, predvsem<br />
mlade, opozorili na nevarnost požarov<br />
v naravi in drugje. Koliko te aktivnosti<br />
pripomorejo k splošni o<strong>za</strong>veščenosti ljudi o<br />
tej nevarnosti?<br />
Te dejavnosti so zelo koristne. Več kot jih<br />
je, več in bolj so tudi poučeni naši občani<br />
ter državljani. Letos bo v naši regiji v Kopru<br />
potekala prireditev Dnevi <strong>za</strong>ščite in reševanja,<br />
na kateri bo več posvetov, prikazov, vaj<br />
in drugih aktivnosti posvečenih tudi požarni<br />
varnosti. Načrtujejo se obiski mladine iz šol v<br />
regiji. V mesecu požarne varnosti po Sloveniji<br />
potekajo različne aktivnosti <strong>za</strong> o<strong>za</strong>veščanje<br />
prebivalcev in usposabljanja <strong>za</strong> <strong>za</strong>četno gašenje<br />
požarov. Julija poteka v Kočevju mladinska<br />
gasilska olimpijada. V osnovnih šolah se je<br />
<strong>za</strong>čelo izvajanje izbirnega predmeta varstvo<br />
pred naravnimi in drugimi nesrečami. V veliko<br />
šolah gasilci sodelujejo z mladimi v krožku<br />
mladi gasilec.<br />
Kako dobro poznamo osnovne ukrepe ob<br />
morebitnem izbruhu požarov, kako <strong>za</strong>ščititi<br />
sebe in svojo lastnino?<br />
V Sloveniji še vedno premalo pozornosti namenjamo<br />
preventivi in <strong>za</strong>ščiti lastnine. Veliko<br />
objektov nima primernega varovalnega pasu.<br />
Nekateri objekti na Krasu imajo celo drevesne<br />
krošnje nad streho oziroma tik ob objektih.<br />
Ob gašenju velikih požarov v bližnji preteklosti<br />
smo <strong>za</strong>to morali varovati posamezne<br />
objekte na <strong>za</strong>htevo lastnikov in predstavnikov<br />
lokalnih oblasti. V Sloveniji žal še vedno ni natančnih<br />
navodil o pripravi varnostnih protipožarnih<br />
pasov v okolici hiš in objektov. Zadnji<br />
primer julijskega gozdnega požara v bližini<br />
ameriškega jedrskega laboratorija Los Alamos<br />
v zvezni državi Nova Mehika je znova poka<strong>za</strong>l<br />
na nujnost primerne ureditve prostora.<br />
Kako v praksi spoštujemo razglase o splošni<br />
požarni ogroženosti in prepoved uporabe<br />
odprtega ognja v naravnem okolju, predvsem<br />
v sušnem obdobju?<br />
Večinoma se spoštujejo navodila, objavljena<br />
v množičnih občilih. V obdobjih ogroženosti<br />
poteka poostreno opazovanje in po terenu<br />
krožijo požarne patrulje, ki opo<strong>za</strong>rjajo ali celo<br />
kaznujejo morebitne kršitelje.<br />
Kakšne so sankcije proti kršitelju?<br />
Za kršitve so predpisane kazni in obstaja možnost<br />
povračila intervencijskih stroškov.<br />
9
sv <strong>11</strong><br />
intervju<br />
Večina večjih požarov v naravnem okolju<br />
<strong>za</strong>hteva poleg delovanja poklicnih gasilcev tudi<br />
vpoklic prostovoljcev. Kakšna je njihova vloga?<br />
Pri gašenjih večjih požarov skupaj delajo<br />
poklicni in prostovoljni gasilci, prav tako pri<br />
gozdnih požarih vsi gasilci, tudi industrijski.<br />
Znanje gasilcev je primerljivo in običajno so<br />
razlike le v izkušenosti ter poznavanju terena,<br />
<strong>za</strong>to v nekaterih okoljih večino del opravljajo<br />
prostovoljci, ki so tudi primerno opremljeni.<br />
Kako poteka sodelovanje poklicnih in<br />
prostovoljnih gasilcev v intervencijah ter kje<br />
nastajajo težave?<br />
Sodelovanje je dobro in v <strong>za</strong>dnjem obdobju<br />
ni večjih težav. Včasih se sicer pojavljajo<br />
vprašanja glede vodenja intervencij na terenu,<br />
predvsem če se aktivnosti izvajajo na območju<br />
več občin ali regij. Določila o vodenju intervencij<br />
se namreč po občinah razlikujejo.<br />
Kakšna je primernost opreme poklicnih in<br />
prostovoljnih gasilcev <strong>za</strong> gašenje požarov v<br />
naravi?<br />
Gasilci, ki neposredno posredujejo v požarih<br />
ali drugih nesrečah, morajo uporabljati osebno<br />
<strong>za</strong>ščitno opremo, ki je izdelana po veljavnih<br />
mednarodnih standardih, <strong>za</strong>to razlik v osebni<br />
opremi ni. Razlike so pri skupni <strong>za</strong>ščitni<br />
opremi in dodatni opremi. V manjših enotah<br />
nimajo vsi gasilci specialne <strong>za</strong>ščitne opreme<br />
<strong>za</strong> gozdne požare, <strong>za</strong>to uporabljajo klasično<br />
opremo <strong>za</strong> gašenje, ki je malo težja in poleti ne<br />
omogoča tako velikega udobja. V Sloveniji imamo<br />
tipiziran kombinezon <strong>za</strong> gašenje gozdnih<br />
požarov, primeren pa je <strong>za</strong> delo v vročini in je<br />
cenovno zelo dostopen. Druga oprema se postopoma<br />
kupuje in vključuje v enote. Nekatere<br />
enote v notranjosti Slovenije te specialne opreme<br />
ne potrebujejo, potrebujejo pa jo predvsem<br />
gasilci na <strong>za</strong>hodu države.<br />
Kako ocenjujete sodelovanje gasilcev s SV,<br />
predvsem s 15. helikopterskim bataljonom,<br />
ki ima pomembno vlogo pri gašenju večjih<br />
požarov na teže dostopnih terenih?<br />
Helikopterska enota SV je v preteklosti sodelovala<br />
pri gašenju vseh velikih in katastrofalnih<br />
požarov v Sloveniji. S to enoto smo gasilci iz<br />
Postojne <strong>za</strong>čeli sodelovati že leta 1993, ko smo<br />
na Počku preizkušali prve bazene in vreče <strong>za</strong><br />
gašenje. Ponosni smo, da so postojnski gasilci<br />
leta 2007 s posadko helikopterja SV prvič<br />
posredovali v tujini pri gašenju požarov v<br />
Makedoniji. To je bilo mogoče le <strong>za</strong>radi ustreznih<br />
usposabljanj in izkušenj. Sodelujem tudi<br />
pri usposabljanju slovenskih gasilcev <strong>za</strong> gašenje<br />
s helikopterji SV v Cerkljah ob Krki. Gasilci<br />
iz naše občine in zveze tudi že več let uspešno<br />
sodelujemo z vsemi enotami SV pri izvajanju<br />
aktivnosti na OSVAD Poček. Lani je bila z MO<br />
podpisana pogodba o medsebojnem sodelovanju.<br />
Z GŠSV in upravo vadišča smo pred nekaj<br />
leti <strong>za</strong>čeli pozimi izvajati preventivne požige<br />
na OSVAD. Ti požigi so omogočili tudi temeljit<br />
pregled terena na vadišču, odkrivanje NUS in<br />
njihovo ustrezno uničenje. Prav tako smo letos<br />
na Počku <strong>za</strong> gašenje požarov v naravi usposabljali<br />
kandidate <strong>za</strong> poklicne gasilce, ki so junija<br />
končali šolanje.<br />
Kako koristne so redne oblike usposabljanja<br />
poklicnih in prostovoljnih gasilcev v ICZR na<br />
Igu pri Ljubljani ter v njegovih podcentrih?<br />
ICZR na Igu je v <strong>za</strong>dnjih letih zelo dobro<br />
opravil svojo vlogo. Žal se tam že pojavlja prostorska<br />
stiska. Pričakujem, da bo z odprtjem<br />
obnovljenega podcentra v Sežani kakovost<br />
usposabljanj še boljša in bo omogočena speciali<strong>za</strong>cija<br />
gasilcev <strong>za</strong> gašenje gozdnih požarov<br />
ter druga reševanja. Treba je čim prej končati<br />
objekte v bližini podcentra <strong>za</strong> praktično usposabljanje.<br />
Pohvalno je tudi to, da se del izobraževanj<br />
prenaša v Pekre in Logatec. Zavedati<br />
se moramo, da je nujno treba usposabljati<br />
tudi vodstveni kader v gasilstvu in službe <strong>za</strong><br />
podporo. V tem segmentu se do zdaj ni dovolj<br />
usposabljalo, sploh pa manjka simulacij in vaj<br />
vodenja ter upravljanja.<br />
Ali bi bilo glede na spremenjene podnebne<br />
razmere in povečano stopnjo ogroženosti<br />
naravnega okolja v Sloveniji smiselno proučiti<br />
možnost <strong>za</strong> nakup posebnega letala <strong>za</strong> gašenje<br />
požarov v naravi oziroma tako imenovanega<br />
air tractorja?<br />
Pogovori o možnosti nakupa air tractorja in<br />
financiranja so že potekali. Proučena je bila<br />
tudi možnost nakupa skupaj s Furlanijo -<br />
Julijsko krajino. Nakup takega letala, ki ima<br />
zdaj možnost <strong>za</strong>jemanja vode tudi med plovbo<br />
po vodah, bi bil gospodaren, če bi ga uporabljali<br />
tudi v kmetijstvu in gozdarstvu. Mislim,<br />
da bodo odgovorni v kratkem času dosegli<br />
primeren dogovor in se lotili nakupa letala.<br />
To letalo namreč ne potrebuje profesionalnih<br />
posadk in bi pomembno prispevalo k hitremu<br />
gašenju <strong>za</strong>četnih požarov predvsem v <strong>za</strong>hodni<br />
Sloveniji in na hribovitih območjih.<br />
Kolikšno je <strong>za</strong>nimanje mladih <strong>za</strong> poklicno ali<br />
prostovoljno gasilsko dejavnost v Sloveniji?<br />
Zanimanje <strong>za</strong> šolanje in službovanje v poklicnih<br />
gasilskih enotah je zelo veliko. Letos je šolanje<br />
uspešno končalo že 55 poklicnih gasilcev.<br />
V prostovoljnih gasilskih društvih imamo veliko<br />
mladih in dobrih gasilcev, ki jim ni žal časa<br />
ter denarja <strong>za</strong> pomoč sodržavljanom. Mnogi<br />
porabijo tudi svoj dopust, da se izobražujejo,<br />
dežurajo in sodelujejo pri različnih aktivnostih.<br />
Poklic gasilca je med poklici visoko na lestvici<br />
priljubljenosti po vsem svetu.<br />
Kakšno bo letošnje poletje z vidika požarne<br />
ogroženosti?<br />
Napoved <strong>za</strong> sezono je zelo težka in nehvaležna.<br />
Po mojih ocenah bo v Sloveniji konec<br />
julija in mogoče del avgusta zelo vroče. Daljših<br />
sušnih obdobij verjetno ne bo, <strong>za</strong>to se požari,<br />
ki sicer bodo, ne bodo širili na velike površine.<br />
Najbolj je namreč problematična izsušenost<br />
podtalnih plasti in večjih dreves, bodo pa letos<br />
problemi s požari v Sredozemlju, saj imajo<br />
težave že zdaj na Hrvaškem in tudi drugje.<br />
10
gasilska olimpijada<br />
sv <strong>11</strong><br />
Prve olimpijske igre v Sloveniji<br />
Na kočevski mestni ploščadi se je s prižigom olimpijskega ognja 18. julija<br />
uradno <strong>za</strong>čela 18. mladinska gasilska olimpijada, ki poteka vsaki dve leti pod<br />
vodstvom mednarodne gasilske organi<strong>za</strong>cije CTIF. Na Kočevskem se je iz<br />
dvajsetih držav zbralo dvajset ekip tekmovalcev, starih od 12 do 16 let. Kot je<br />
povedal predsednik mednarodne komisije mladih gasilcev pri CTIF Jos Tholl, bo<br />
»tokratna mednarodna mladinska gasilska olimpijada <strong>za</strong>gotovo spet tekmovanje<br />
v prijateljstvu, tovarištvu in športu«. Namen mladinske gasilske olimpijade<br />
je ohranjanje odgovornosti, solidarnosti, nesebičnosti in poguma. Prvič so<br />
jo organizirali leta 1961 v Nemčiji, takrat pa so naši gasilci sodelovali še kot<br />
tekmovalci nekdanje države Jugoslavije.<br />
Besedilo: Nataša Oblak<br />
Fotografiji: Bruno Toič<br />
Številne navzoče so najprej nagovorili predsednik<br />
mladinske komisije CTIF Jos Tholl,<br />
župan občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič in<br />
predsednik GZS Anton Koren. Prek velikega<br />
video <strong>za</strong>slona je predsednik države in častni<br />
pokrovitelj olimpijade dr. Danilo Turk pozdravil<br />
udeležence olimpijade, Walter Egger pa<br />
je po prižigu olimpijskega ognja olimpijado<br />
uradno odprl. Na slovesnosti so bili številni<br />
visoki predstavniki, svetovalec predsednika<br />
države Slovenije <strong>za</strong> zdravstveno in socialno<br />
varstvo ter humanitarna vprašanja mag. Franc<br />
Hočevar, državni sekretar na ministrstvu <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> mag. Boris Balant, poveljnik Civilne<br />
<strong>za</strong>ščite Miran Bogataj, generalni direktor<br />
URSZR Darko But in poveljnik GZS Matjaž<br />
Klarič.<br />
Slovenija je del mednarodne gasilske organi<strong>za</strong>cije<br />
od leta 1992, ko je bila sprejeta v<br />
Združene narode, saj je bil to pogoj, da je bila<br />
sprejeta vanjo. Naša država je že v preteklosti<br />
dosegala vrhunske rezultate, <strong>za</strong>to od gasilske<br />
olimpijade v finskem kraju Kuopio slovenske<br />
ekipe spadajo med najuspešnejše, saj posegajo<br />
po prvih, drugih in tretjih mestih. To je tudi<br />
eden glavnih razlogov, da ji je pred petimi leti<br />
mednarodna gasilska organi<strong>za</strong>cija dodelila<br />
mladinsko gasilsko olimpijado.<br />
Gasilska zve<strong>za</strong> Slovenije je razpisala razpis,<br />
na katerega so se lahko prijavila mesta, ki bi<br />
gostila olimpijado. Ustanovili so komisijo, ki<br />
si je mesta ogledala, ocenjevala razmere, zmožnost<br />
sodelovanja in pripravljenost občine ter<br />
župana. Kočevje je dobilo največ točk. Kljub<br />
oddaljenosti od glavnega mesta je njegova<br />
majhnost prednost, saj ekipe <strong>za</strong> premike ne<br />
potrebujejo avtobusnih prevozov. Tudi ljudje,<br />
ki živijo v Kočevju, že od <strong>za</strong>četkov priprav na<br />
olimpijado živijo z njo in vzdušje med ekipami<br />
je odlično.<br />
Tekmovanja se udeležuje 40 dekliških in fantovskih<br />
ekip iz 20 držav, tekmujejo pa v dveh<br />
disciplinah, in sicer v vaji z ovirami in v štafeti<br />
z ovirami. Disciplini se ocenjujeta skladno s<br />
pravili gasilskih in gasilskošportnih tekmovalnih<br />
disciplin. To poteka na podlagi točkovanja,<br />
ki določa <strong>za</strong> vsako tekmovalno disciplino ustrezno<br />
število pozitivnih točk, glede na storjene<br />
napake pri delu in dosežen čas izvedbe tekmovalne<br />
discipline pa negativne točke. Še pred<br />
olimpijado je tekmovalce, Slovenija ima letos<br />
tri ekipe, čakalo veliko priprav in tekmovanj.<br />
Tekmovanja v gasilstvu so hkrati tudi usposabljanja<br />
in potekajo vse leto v različnih<br />
kategorijah, od pionirjev, mladincev do<br />
članov in veteranov. Tekmovanja spadajo, kot<br />
je dejal poveljnik Gasilske zveze Slovenije<br />
Matjaž Klarič, med strokovno in praktično<br />
izobraževanje gasilcev. V <strong>za</strong>miku dveh let od<br />
ciklusa državnega gasilskega tekmovanja na<br />
vseh ravneh organiziranosti poteka gasilsko<br />
tekmovanje memorial Matevža Haceta, ki ga<br />
razpiše GZS. Na tekmovanjih Matevža Haceta<br />
se izvajajo mokre taktične vaje, tekmujejo pa<br />
tudi po dispozicijah CTIF, pri kateri se izvajajo<br />
suhe taktične vaje. Skozi vsa ta tekmovanja<br />
najboljše tekmovalne ekipe dosežejo pogoj<br />
<strong>za</strong> nadaljnje priprave <strong>za</strong> uvrstitev na gasilsko<br />
olimpijado. Sledi še dobro leto pripravljalnega<br />
obdobja, v katerega so vključeni gasilski sodniki,<br />
ki skrbijo <strong>za</strong> pravilno izvedbo vaj, strokovnjak<br />
gasilec <strong>za</strong> fizično pripravo in psiholog.<br />
Po letu pripravljalnega obdobja tekmovalne<br />
ekipe, ki so se prebile v izbor <strong>za</strong> gasilsko olimpijado,<br />
spet tekmujejo na gasilskem tekmovanju<br />
in zmagovalni enoti na tem tekmovanju<br />
<strong>za</strong>stopata Slovenijo. Letos so si mesto na<br />
mladinski gasilski olimpijadi priborili fantovska<br />
in dekliška ekipa iz PGD Pameče Troblje<br />
in dekliška iz PGD Zbilje.<br />
Vsem ekipam kličemo NA POMOČ in SREČNO!<br />
<strong>11</strong>
sv <strong>11</strong><br />
obletnice<br />
Ponosni nase že 20 let<br />
Pregled pomembnejših datumov v razvoju Slovenske vojske se z današnjo<br />
številko revije Slovenska vojska končuje, saj bomo obdelali še dve leti, ki sta<br />
nam manjkali, to sta leti 2009 in 2010. Kaj lahko rečemo o obeh letih s stališča<br />
Slovenske vojske? Čeprav se je proračun <strong>za</strong> njeno delovanje drastično zmanjšal,<br />
je Slovenska vojska izboljšala svojo pripravljenost, kar je potrdil ob rednih letnih<br />
poročanjih tudi vrhovni poveljnik obrambnih sil. Vprašanje je le, do kdaj bo tako,<br />
saj ima vse svoje meje.<br />
Besedilo: Bojan Kuntarič<br />
Fotografije: BT in MP<br />
je slovenska vojaška mornarica dobila nov<br />
sonarski sistem sentinel. Z njim bo lahko zelo<br />
natančno odkrivala podvodne vsiljivce in objekte<br />
ter jim sledila.<br />
Leto 2009<br />
6. januar 2009: Poveljstvo 1. brigade SV in pripadniki<br />
lahke bataljonske bojne skupine (LBBSk) so<br />
na vaji Sokol II <strong>za</strong>čeli pettedensko usposabljanje<br />
<strong>za</strong> sodelovanje v operaciji kriznega odzivanja<br />
Kforja. Med usposabljanjem, ki je potekalo na<br />
dveh Natovih vadišči v Nemčiji, so izvedli taktične<br />
vaje z bojnimi streljanji in po Natovih standardih<br />
CREVAL preverili pripravljenost LBBSk. Na<br />
vaji je bilo več kot tisoč pripadnikov SV z več kot<br />
300 vojaškimi vozili.<br />
Na vaji Sokol II v Nemčiji je bilo<br />
več kot tisoč pripadnikov SV.<br />
7. januar 2009: Na Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> se<br />
je <strong>za</strong>čel pomemben del razvojnega projekta<br />
strateški pregled obrambnega resorja 2009, ki je<br />
potekal do 4. junija in je bil razdeljen v dve fazi.<br />
V središču njegove pozornosti so bile ključne<br />
zmogljivosti obrambnega resorja, in sicer tako<br />
Slovenske vojske kot sistema varstva pred naravnimi<br />
in drugimi nesrečami.<br />
16. januar 2009: V Vojašnici slovenski pomorščaki<br />
v Ankaranu se je končal tečaj <strong>za</strong> ladijske potapljače,<br />
na njem pa je sodelovalo pet kandidatov<br />
iz 430. mornariškega diviziona. Tečaj, ki je trajal<br />
približno tri mesece, je bil namenjen pridobivanju<br />
osnovnega znanja ladijskega potapljača in je<br />
podlaga <strong>za</strong> nadaljnje oblike posebnih usposabljanj<br />
potapljačev v SV.<br />
9. februar 2009: <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> je<br />
pripravilo informativni dan in podpis pogodb<br />
o štipendiranju, ki jih je podpisalo prvih 63<br />
štipendistov <strong>za</strong> poklicno delo v SV (PPSV) in 89<br />
štipendistov <strong>za</strong> pogodbeno opravljanje vojaške<br />
službe v rezervni sestavi (PPRS).<br />
9. februar 2009: V Izobraževalnem centru <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>ščito in reševanje na Igu pri Ljubljani se je<br />
<strong>za</strong>čel petdnevni seminar o bojnem stresu, ki so<br />
ga organizirali <strong>za</strong> podčastnike SV. Več kot devetdesetim<br />
pripadnikom SV sta predavala pripadnika<br />
ameriške vojske in jim predstavila njihove<br />
izkušnje o bojnem stresu.<br />
16. februar 2009: V Vojašnici Franca Rozmana<br />
Staneta je bil ob odhodu pripadnic in pripadnikov<br />
SV v operaciji kriznega odzivanja<br />
Kforja ter Isafa slovesen postroj. Pripadniki SV<br />
so pred odhodom na vajo Sokol II v Nemčiji<br />
uspešno končali priprave <strong>za</strong> delovanje v mirovni<br />
operaciji. V 19. kontingentu Kforja na Kosovo<br />
je odšlo 339 pripadnic in pripadnikov SV, v <strong>11</strong>.<br />
kontingentu Isafa v Afganistan pa 63 pripadnic<br />
in pripadnikov SV.<br />
Konec februarja 2009: V okviru razvojnega<br />
projekta <strong>za</strong> podvodno <strong>za</strong>znavanje (SIPOD)<br />
Mornarica SV je dobila nov sonarski sistem sentinel.<br />
Z vozili kobra so se precej<br />
povečale zmogljivosti 18. BJRKBO.<br />
2. marec 2009: V vadbenem centru v Gotenici<br />
na Kočevskem je potekalo prvo petdnevno<br />
usposabljanje na novih vozilih kobra, ki jih je<br />
Slovenija kupila <strong>za</strong> potrebe 18. BJRKBO. Z desetimi<br />
sodobnimi lahkimi izvidniškimi vozili turške<br />
izdelave so se precej povečale zmogljivosti enote<br />
<strong>za</strong> jedrsko, radiološko, kemično in biološko<br />
<strong>obrambo</strong> Slovenske vojske.<br />
9. marec 2009: Na Gorenjskem se je <strong>za</strong>čelo<br />
večdnevno usposabljanje 61 pripadnikov enote<br />
<strong>za</strong> hitro posredovanje češke vojske iz osnov<br />
zimskega vojaškega gorništva. V dvanajstih<br />
dneh so pripadniki češke vojske ob strokovnem<br />
vodstvu inštruktorjev Gorske šole SV spoznali<br />
osnove zimske gorniške opreme, premikanje<br />
v gorskem svetu, izdelavo bivakov in reševanje<br />
ponesrečenca izpod snežnega plazu.<br />
31. marec 2009: V Vojašnici Ivana Cankarja na<br />
Vrhniki je bila slovesnost ob vrnitvi 10. kontingenta<br />
SV v silah Isaf v Afganistanu in <strong>za</strong>dnjega<br />
kontingenta Slovenske vojske v operaciji EU<br />
v Republiki Čad ter Srednjeafriški republiki.<br />
Od aprila 2008 do marca 2009 je Slovenska<br />
vojska v humanitarni operaciji Euforja v Čadu<br />
in Srednjeafriški republiki sodelovala s tremi<br />
kontingenti, v katerih je bilo 42 vojakinj in<br />
vojakov. Razlog <strong>za</strong> to operacijo je bilo več<br />
kot 250.000 beguncev iz sudanske pokrajine<br />
Darfur in več kot 150.000 notranje razseljenih<br />
ljudi. S tem je darfurska kri<strong>za</strong> dobila regionalne<br />
razsežnosti. Misija v Čadu je bila <strong>za</strong>radi<br />
težkih podnebnih in negotovih političnih,<br />
družbenih ter ekonomskih razmer ena izmed<br />
težjih mirovnih misij SV.<br />
6. april 2009: Začel se je tečaj <strong>za</strong> inštruktorje iz<br />
bližinskega bojevanja na naseljenem območju.<br />
Tečaj, ki je trajal do 29. aprila, sta organizirala<br />
Center <strong>za</strong> bojno usposabljanje PDRIU<br />
12
in ameriška pisarna <strong>za</strong> obrambno sodelovanje<br />
(Office of Defence Cooperation – ODC).<br />
Usposabljanja, ki so ga vodili štirje ameriški<br />
inštruktorji, se je udeležilo 21 tečajnikov iz enot<br />
SV in slovenske Policije. S tem tečajem je PDRIU<br />
želel poenotiti znanje o bližinskem bojevanju<br />
na naseljem območju po enotah SV.<br />
16. april 2009: Na osrednjem vadišču SV na<br />
Počku je potekala vaja Žica 2009, na kateri<br />
so pripadniki 17. bataljona vojaške policije<br />
prika<strong>za</strong>li postopke <strong>za</strong>jetja in obravnavo vojnih<br />
ujetnikov.<br />
Vojaški policisti so na vaji Žica<br />
2009 prika<strong>za</strong>li postopke <strong>za</strong>jetja<br />
in obravnavo vojnih ujetnikov.<br />
20. april 2009: Na Bledu se je <strong>za</strong>čelo petdnevno<br />
redno letno srečanje Nata in partnerskih<br />
držav, njegova gostiteljica pa je bila Slovenska<br />
vojska. Šlo je <strong>za</strong> eno izmed pomembnejših<br />
partnerskih dejavnosti Nata tistega leta, ki jo<br />
je organiziral Sektor <strong>za</strong> mednarodno sodelovanje<br />
v SHAPE. Na njem je Nato pripravil načrt<br />
sodelovanja s partnerskimi državami v letih<br />
2010 in 20<strong>11</strong>.<br />
10. maj 2009: Na Bohinjski Beli se je <strong>za</strong>čel dvotedenski<br />
tečaj o bojevanju v gorskem svetu, pod<br />
strokovnim vodstvom inštruktorjev Gorske šole<br />
SV pa se ga je udeležilo 44 pripadnikov oboroženih<br />
sil Latvije, <strong>11</strong> pripadnikov nacionalne garde<br />
ameriške zvezne države Michigan in sedem<br />
pripadnikov SV. Za latvijske in ameriške vojake je<br />
bila to tudi priprava pred odhodom na mirovno<br />
misijo v Afganistan.<br />
Maj 2009: Pripadniki izvidniških vodov 10. in<br />
20. MOTB so imeli v okolici Kočevske Reke<br />
enotedensko usposabljanje iz preživetja v naravi.<br />
Uporabljati so smeli nož, vse drugo pa so si<br />
morali <strong>za</strong>služiti ali izboriti. Vojaki so pridobili<br />
veliko novih veščin in znanja, vendar je bil tečaj<br />
tudi zelo psihofizično naporen.<br />
29. maj 2009: Lahki izvidniški vod izvidniške<br />
čete 18. bataljona JRKBO je na vadišču Poček izvedel<br />
streljanje z nadgradno bojno enoto (NBE)<br />
na lahkih izvidniških vozilih kobra. Posadke<br />
vozil so streljale iz mirujočega in premikajočega<br />
se vozila na cilje, oddaljene od 800 do 1000<br />
metrov.<br />
Konec maja 2009: Poveljstvo 1. brigade SV je<br />
izvedlo enotedensko vajo Trutamora 2009, na<br />
kateri se je približno 60 pripadnic in pripadnikov<br />
poveljstva iz štabnega dela usposabljalo<br />
v učnem okolju. Vaja je bila prva izmed treh,<br />
saj je poveljstvo septembra pripravilo vajo<br />
Salamander 2009, ki je bila hkrati priprava <strong>za</strong><br />
sklepno vajo v Združenem vojaškem centru<br />
<strong>za</strong> ugotavljanje pripravljenosti v nemškem<br />
Hohenfeldsu. Takšne štabne vaje so namenjene<br />
urjenju poveljstva v postopkih načrtovanja in<br />
vodenja delovanja enot v mednarodnih operacijah<br />
kot tudi doseganju končnih operativnih<br />
zmogljivosti brigade.<br />
8. junij 2009: V naših gorah se je <strong>za</strong>čelo<br />
večdnevno skupno usposabljanje slovenskih<br />
in madžarskih helikopterskih posadk Lord<br />
Mountain 2009 s helikopterji AS532 cougar,<br />
Mi-17 in Mi-24 hind. Usposabljanje, ki se je<br />
končalo 20. junija, je bilo namenjeno urjenju<br />
madžarskih helikopterskih posadk v letenju v<br />
visokogorju, prav tako pa je bilo tudi odlična<br />
priložnost <strong>za</strong> preverjanje stopnje povezljivosti,<br />
izmenjavo izkušenj in krepitev sodelovanja med<br />
vojaškimi zračnimi silami obeh držav.<br />
16. junij 2009: Po večdnevni vaji Adrion 2009 v<br />
albanskih teritorialnih vodah se je v domače pristanišče<br />
vrnila hitra patruljna ladja Ankaran 21.<br />
18. junij 2009: Iz tovarne v Šoštanju je odpeljalo<br />
prvo srednje kolesno oklepno vozilo 8 x 8, <strong>za</strong><br />
katerega je komisija <strong>za</strong> kakovostni prevzem MO<br />
izdala <strong>za</strong>pisnik o kakovostnem prevzemu. To<br />
vozilo je prvo izmed 13 vozil, ki jih bo MO predvidoma<br />
prevzelo do konca junija in tako predalo<br />
v uporabo v Slovensko vojsko.<br />
18. junij 2009: Na širšem območju Gorenjske<br />
se je <strong>za</strong>čel osrednji dogodek Slovenske vojske<br />
tistega leta v okviru programa vojska vojski, to<br />
je mednarodna vojaška vaja Gorski udar 2009<br />
(Moutain Strike 2009). Na njej sta sodelovala 102<br />
pripadnika SV in nacionalne garde iz Kolorada.<br />
Glavni namen vaje, ki je trajala do 3. julija, je bilo<br />
usposabljanje v veščinah <strong>za</strong> gorsko bojevanje.<br />
18. julij 2009: Začel je veljati Kodeks vojaške<br />
etike, ki ga je na podlagi Zakona o službi v SV<br />
sprejela vlada. Prvi del kodeksa obsega etična<br />
vodila in načela, ki veljajo v Slovenski vojski,<br />
drugi del pa z njimi pove<strong>za</strong>na načela opravljanja<br />
vojaške službe, ki jih določa Zakon o službi v SV.<br />
14. september 2009: Na vadišču Poček in<br />
strelišču Bač se je <strong>za</strong>čelo dvotedensko <strong>za</strong>ključno<br />
terensko usposabljanje posadk 74. motoriziranega<br />
bataljona s 13 srednjimi kolesnimi<br />
oklepnimi vozili 8 x 8, ki so jih v enoto dobili<br />
3. julija. Na usposabljanju je bilo 20 voznikov, 20<br />
namerilcev in približno 60 pripadnikov izkrcnega<br />
cela posadk na SKOV 8 x 8. Z uspešno končanim<br />
specialističnim usposabljanjem posadk so<br />
v 74. MOTB končali uvajanje vozil v operativno<br />
uporabo v SV.<br />
24. september 2009: Ob koncu prve faze<br />
usposabljanja z vozili 8 x 8 je 74. MOTB na Baču<br />
prika<strong>za</strong>l doseženo usposobljenost poveljniški<br />
strukturi SV. Pripadniki bataljona so se odločili,<br />
da bodo oklepnike imenovali svaruni.<br />
Osrednja vaja SV leta 2009<br />
je bila Svizec 2009.<br />
Pripadniki izvidniških vodov 10.<br />
in 20. MOTB so imeli enotedensko<br />
usposabljanje iz preživetja v naravi.<br />
Iz tovarne v Šoštanju je odpeljalo prvo<br />
srednje kolesno oklepno vozilo 8 x 8.<br />
5. november 2009: Na širšem območju Vojašnice<br />
Cerklje ob Krki se je <strong>za</strong>čela osrednja vaja<br />
Slovenske vojske tistega leta Svizec 2009, na kateri<br />
je sodelovalo 1000 pripadnikov SV. Na vaji so<br />
ugotavljali pripravljenost, certificirali in afirmirali<br />
18. BJRKBO ter role 2 LM. S tem so potrdili,<br />
da sta enoti dosegli stopnjo razvoja načrtovanih<br />
operativnih zmogljivosti in dobili potrditev, da<br />
izpolnjujeta <strong>za</strong>hteve iz integracijskih dokumentov<br />
ter dosegata Natove standarde, tako da sta<br />
usposobljeni in opremljeni <strong>za</strong> opravljanje nalog<br />
tudi v mednarodnem okolju.<br />
12. november 2009: Vlada je sprejela Strategijo<br />
sodelovanja RS v mednarodnih operacijah in<br />
13
sv <strong>11</strong><br />
obletnice<br />
misijah, z njo pa naj bi povečali učinkovitost<br />
delovanja ter <strong>za</strong>gotovili celovit pristop.<br />
12. november 2009: 21 izbranih pripadnikov<br />
SV in pripadnika specialne enote policije so pod<br />
strokovnim vodstvom ameriških inštruktorjev<br />
opravili še <strong>za</strong>dnjo fazo usposabljanja v bližnjem<br />
boju na naseljenem območju. To je zelo<br />
poseben in hkrati tudi eden najtežjih načinov<br />
bojevanja, ki pa je <strong>za</strong>radi širjenja terorizma in<br />
nekonvencionalnih načinov bojevanja vedno<br />
bolj pomemben. Pripadniki SV bodo lahko svoje<br />
pridobljeno znanje strokovno, poenoteno in<br />
varno prenesli tudi na druge pripadnike enot, iz<br />
katerih prihajajo.<br />
24. november 2009: V vojaški bazi v Peći na<br />
Kosovu se je s strelnim orožjem poškodovala<br />
pripadnica stalne sestave SV, ki je na kraju dogodka<br />
kljub takojšnji medicinski pomoči umrla.<br />
Preiskava je poka<strong>za</strong>la, da je šlo <strong>za</strong> samomor.<br />
27. november 2009: V Vojašnici Celje je potekal<br />
postroj pripadnikov <strong>11</strong>. kontingenta SV, ki so<br />
se po več kot osemmesečni misiji v Afganistanu<br />
srečno vrnili v domovino. Pripadniki kontingenta<br />
SV so svoje naloge na misiji v tej nemirni<br />
srednjeazijski državi opravljali v zelo pomembnem<br />
obdobju. V Afganistanu so namreč potekale<br />
predsedniške volitve in volitve v svete provinc,<br />
<strong>za</strong>to so se varnostne razmere v državi bistveno<br />
poslabšale, o čemer priča tudi veliko žrtev<br />
med pripadniki mirovnih enot in lokalnim<br />
prebivalstvom.<br />
6. december 2009: V bazi OZN v Shami v južnem<br />
Libanonu je potekala slovesnost ob predaji in<br />
prevzemu dolžnosti med kontingentoma SV.<br />
Tako kot dosedanji slovenski kontingent tudi<br />
novi šteje 14 pripadnikov. Skladno z resolucijo<br />
Varnostnega sveta ZN pripadniki SV pomagajo<br />
libanonski vojski v <strong>za</strong>hodnem sektorju južnega<br />
Libanona pri nadzoru razmejitvene črte<br />
med Libanonom in Izraelom, pri nadzoru vseh<br />
vstopnih točk v južnem Libanonu kot tudi pri<br />
reševanju nestabilnih razmer.<br />
Leto 2010<br />
12. januar 2010: V vadbenem centru policije v<br />
Gotenici je potekalo tretje večdnevno terensko<br />
usposabljanje kandidatov 21. generacije Šole <strong>za</strong><br />
častnike. Pet kandidatk in 32 kandidatov je ob<br />
strokovni podpori inštruktorjev ŠČ ter predavateljev<br />
predmeta taktika spoznavalo osnovne<br />
tehnike in taktiko bližinskega bojevanja na<br />
naseljenih območjih.<br />
1. februar 2010: Vzpostavljene so bile <strong>za</strong>četne<br />
operativne zmogljivosti mirnodobne strukture<br />
Slovenske vojske v tujini (MSSVT), nove organi<strong>za</strong>cijske<br />
enote SV, ki nastaja z združevanjem<br />
pripadnikov SV na mirnodobnih dolžnostih v tujini.<br />
MSSVT bo <strong>za</strong>gotovil poenoteno in uspešno<br />
<strong>za</strong>stopanje interesov SV v tujini ter z delom v<br />
mednarodnih strukturah podpiral skupne cilje.<br />
S preoblikovanjem naj bi dosegli večjo učinkovitost,<br />
usklajenost, sodelovanje predstavništev<br />
SV in vseh pripadnikov SV v tujini ter izboljšali<br />
preglednost in enotnost linije poveljevanja in<br />
nadzora.<br />
10. februar 2010: V Vojašnici Ivana Cankarja na<br />
Vrhniki je ob koncu integracije Slovenske vojske<br />
v Nato potekala slovesnost, na njej pa so podpisali<br />
deklaracijo o integriranosti SV v zvezo Nato.<br />
Podpis deklaracije o koncu programa integracije<br />
SV v Nato pomeni, da SV tudi formalno izpolnjuje<br />
pogoje <strong>za</strong> integrirano delovanje v <strong>za</strong>vezništvu.<br />
Februar 2010: V domovino so se vrnili pogodbeni<br />
pripadniki rezervne sestave, ki so kot prvi<br />
v zgodovini samostojne Slovenije sodelovali na<br />
mirovni misiji SV v tujini. 38 pogodbenih pripadnikov<br />
SV, med katerimi je bila tudi ena ženska,<br />
je šest mesecev delovalo v okviru SVNKON 20<br />
Kfor na Kosovu.<br />
23. marec 2010: Brigada zračne obrambe in letalstva<br />
je prevzela nov stolp <strong>za</strong> nadzor zračnega<br />
prometa na letališču Cerklje ob Krki. Uvedba<br />
novega nadzornega stolpa v operativno uporabo<br />
bo predvidoma končana do konca leta 2010.<br />
26. marec 2010: Državni zbor je sprejel<br />
Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti. Zanjo<br />
je glasovalo 67 poslancev, proti ni bil nihče. Sicer<br />
je resolucija temeljni razvojno-usmerjevalni<br />
dokument na področju nacionalne varnosti.<br />
6. maj 2010: Na vadišču Poček se je <strong>za</strong>čelo preverjanje<br />
usposobljenosti vodov 1. čete 74. motoriziranega<br />
bataljona iz Maribora, ki je opremljen<br />
s 13 srednjimi kolesnimi oklepnimi vozili 8 x 8<br />
svarun, trajalo pa je do 12. maja. Enota je nato<br />
nadaljevala usposabljanje na četni ravni, s čimer<br />
je četa konec junija dosegla končne operativne<br />
zmogljivosti.<br />
20. maj 2010: Na vadišču madžarske vojske<br />
Varpalota v bližini Veszprema se je <strong>za</strong>čela mednarodna<br />
vojaška vaja večnacionalnih sil kopenske<br />
vojske (Multinational Land Force – MLF) Zvita<br />
podlasica 2010. Na vaji, ki je trajala do 3. junija,<br />
je sodelovalo skoraj 3000 pripadnikov italijanske,<br />
Vaja MLF Zvita podlasica 2010 na Madžarskem<br />
madžarske in slovenske vojske. Glavni cilji vaje<br />
so bili ohranjanje in ocenjevanje doseženih<br />
operativnih zmogljivosti trilateralne brigade ter<br />
priprava osebja <strong>za</strong> delovanje v mirovnih operacijah<br />
Isafa na <strong>za</strong>hodu Afganistana, kamor oktobra<br />
<strong>za</strong> šest mesecev odhaja poveljstvo brigade.<br />
22. maj 2010: Na letališču v Cerkljah ob Krki so<br />
slovesno izročili namenu nov kontrolni stolp, ki<br />
je <strong>za</strong>čel delovati 7. junija.<br />
Slovenska vojska je<br />
prevzela nov nadzorni<br />
stolp na letališču v<br />
Cerkljah ob Krki.<br />
3. junij 2010: Slovenska vojska je v sodelovanju z<br />
Združenjem vojaških gornikov Slovenije gostila<br />
44. srečanje Mednarodnega združenja vojaških<br />
gorniških šol (International Association of<br />
Military Moutain Schools – IAMMS) in 25. kongres<br />
Mednarodne federacije vojaških gornikov<br />
(Internacional Federation of Moutain Soldeirs –<br />
IFMS). V tej organi<strong>za</strong>ciji je včlanjenih devet držav,<br />
Slovenija pa je najmlajša med njimi. V okviru<br />
srečanja so na Zelenici pripravili vajo iskanja poškodovanih<br />
v nesreči helikopterja v visokogorju.<br />
24. junij 2010: Vlada je določila predlog Resolucije<br />
o splošnem dolgoročnem programu razvoja in<br />
opremljanju SV do leta 2025 (ReDPROSV25). Ta<br />
dokument je nadomestil prejšnjo resolucijo iz<br />
leta 2004, in sicer <strong>za</strong>radi sprememb v varnostnem<br />
okolju, predvsem pa <strong>za</strong>radi uskladitve razvoja in<br />
opremljanja SV z obrambnimi viri ter dejanskimi<br />
materialnimi, kadrovskimi in drugimi razmerami<br />
pri razvoju vojaških zmogljivosti glede na obveznosti<br />
države v okviru kolektivne obrambe ter<br />
nacionalne varnosti na splošno.<br />
27. junij 2010: V letalskem oporišču Logrono v<br />
Španiji se je končala največja mednarodna multilateralna<br />
helikopterska vaja Azor 2010. Med 40<br />
helikopterji iz devetih držav sta bila na vaji tudi<br />
helikopterja AS 532 AL cougar Slovenske vojske.<br />
Vaja je potekala pod pokroviteljstvom Evropske<br />
obrambne agencije (EDA), sofinanciral pa jo je<br />
Večnacionalni helikopterski sklad (Multinational<br />
Helicopter Fond – MHF). Med vajo so posadke<br />
naletele 1350 ur.<br />
5. julij 2010: Na vadišču Poček se je <strong>za</strong>čelo štiridnevno<br />
urjenje petih slovenskih pilotov s tremi<br />
letali pilatus PC-9M hudournik in 12 usmerjevalcev<br />
letalskega ognja iz slovenske ter ameriške vojske.<br />
Urjenje je potekalo ob strokovnem vodstvu<br />
14
izkušenih inštruktorjev ameriške vojske iz<br />
letalske baze Aviano v Italiji. Eden izmed usmerjevalcev<br />
iz SV, ki so ga certificirali Američani, naj<br />
bi že jeseni deloval v okviru slovenske operativne<br />
skupine <strong>za</strong> mentorstvo in pove<strong>za</strong>vo (OMLT) v<br />
sestavi 14. kontingenta SV v operaciji Isafa v<br />
Afganistanu.<br />
21. julij 2010: V ladjedelnici Almay v Sankt<br />
Peterburgu so splavili 50-metrsko večnamensko<br />
Krst slovenske ladje Triglav<br />
v Sankt Peterburgu v Rusiji<br />
vojaško ladjo vrste svetljak, s katero je Rusija<br />
poplačala del klirinškega dolga. Na priložnostni<br />
prireditvi so krstili ladjo, ki so jo poimenovali<br />
Triglav.<br />
17. avgust 2010: V Vojašnici Celje je bila slovesnost<br />
pred odhodom 22. kontingenta SV v mednarodno<br />
operacijo Kforja. V kontingentu je bilo<br />
330 pripadnikov različnih enot SV, kontingent<br />
pa je naloge na Kosovu prevzel 30. avgusta.<br />
17. avgust 2010: Na letališču Cerklje ob Krki<br />
so se <strong>za</strong>čela gradbena dela pri posodobitvi<br />
vzletno-pristajalne steze, ki bo podaljšana<br />
na skupno dolžino 3000 metrov in širino 45<br />
metrov. Izvajalec del, ki jih financira Nato, naj bi<br />
svoje delo opravil v 201 dnevu.<br />
23. avgust 2010: V Vojašnici Kranj in njeni širši<br />
okolici se je <strong>za</strong>čelo usposabljanje pripadnikov<br />
18. BJRKBO <strong>za</strong> vodenje mednarodnega bataljona<br />
<strong>za</strong> JRKBO (CBRN-BN) v Natovih odzivnih<br />
silah (NRF) 16 v prvi polovici leta 20<strong>11</strong>.<br />
Med pripravami na to nalogo so v kranjskem<br />
bataljonu opravili različna usposabljanja v<br />
domovini in tujini, med katerimi so pripadniki<br />
bataljona poka<strong>za</strong>li veliko pri<strong>za</strong>devanj<br />
<strong>za</strong> doseganje <strong>za</strong>dostne stopnje pripravljenosti.<br />
To je od njih <strong>za</strong>htevalo visoko stopnjo<br />
profesionalnosti, motiviranosti in psihofizične<br />
pripravljenosti.<br />
25. avgust 2010: Strokovni in širši javnosti se<br />
je na vadišču Mačkovec pri Bohinjski Beli prvič<br />
predstavila posebna enota specialne taktike<br />
(PEST) iz 1. čete 17. bataljona vojaške policije.<br />
Skupaj z drugimi pripadniki 17. BVP in posadko<br />
helikopterja bell 412 je SV na prikazni vaji<br />
izvedla prijetje storilcev kaznivega dejanja in<br />
bojno streljanje.<br />
Strokovni in širši javnosti se je prvič predstavila<br />
posebna enota specialne taktike – PEST.<br />
16. september 2010: Po obilnem deževju so v<br />
dneh do 20. septembra Slovenijo pri<strong>za</strong>dele katastrofalne<br />
poplave. Narasle vode so poplavile več<br />
kot 7000 objektov in 70 mostov, sprožilo se je<br />
več kot 230 plazov ter podorov zemlje in poškodovana<br />
je bila obsežna prometna infrastruktura.<br />
Poleg pripadnikov sistema varstva pred naravnimi<br />
in drugimi nesrečami so se v reševalne akcije<br />
vključili tudi pripadniki Slovenske vojske. V SV<br />
so aktivirali načrt Vihra. V številnih vojašnicah so<br />
bili v pripravljenosti že od sobote zvečer. Vojaki<br />
SV so se aktivno vključili v reševalne akcije v<br />
Ljubljani, Kostanjevici na Krki, v Krški vasi in<br />
drugod. Že v soboto zvečer je bilo na pri<strong>za</strong>detih<br />
območjih z ustrezno tehniko, in sicer čolni, motornimi<br />
vozili, črpalkami ter helikopterjem, več<br />
kot 600 pripadnikov in pripadnic SV.<br />
23. september 2010: V Gornji Radgoni je odprl<br />
vrata 5. mednarodni sejem obrambe, varovanja,<br />
<strong>za</strong>ščite in reševanja – SOBRA 2010. V treh dneh<br />
si je dogajanje na radgonskem sejmu ogledalo<br />
približno 20.000 ljudi. Organi<strong>za</strong>torji so 30 odstotkov<br />
denarja od prodanih vstopnic namenili<br />
<strong>za</strong> pomoč pri<strong>za</strong>detim v septembrskih poplavah.<br />
V treh dneh si je sejem SOBRA<br />
ogledalo približno 20.000 ljudi.<br />
25. september 2010: Na MO so slovesno praznovali<br />
deseto obletnico delovanja Vojaškega vikariata.<br />
Slavnostni govorniki so poudarili pomen<br />
Vojaškega vikariata v Slovenski vojski kot temelja<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje pravice do duhovne oskrbe<br />
<strong>za</strong> vse pripadnike, ki to želijo in potrebujejo.<br />
22. oktober 2010: Šest potapljačev pripadnikov<br />
430. mornariškega diviziona SV je končalo<br />
tečaj podvodnega reševanja in podvodnih del<br />
(Salvage&Underwater Works Cousre), pripravila<br />
pa ga je francoska vojaška mornarica in izvajali<br />
francoski inštruktorji. Tečaj je obsegal varjenje<br />
na kopnem, potope s trdo čelado z oskrbo<br />
zraka s površine, podvodna dela s hidravličnim<br />
orodjem, re<strong>za</strong>nje in kovičenje, odstranjevanje<br />
kamnitih in betonskih ovir, dvigovanje potopljenih<br />
predmetov ter podvodno fotografiranje in<br />
snemanje.<br />
29. oktober 2010: Končalo se je enotedensko<br />
skupno usposabljanje enot do ravni vodov pripadnikov<br />
2. operativne čete 17. BVP in karabinjerjev<br />
iz 13. polka Friuli Venezia Giulia iz Gorice.<br />
Tovrstno sodelovanje med enotama poteka<br />
že sedem let, vsako leto pa dopolnjujejo svoje<br />
znanje s področja specialističnih nalog vojaške<br />
policije in izmenjujejo izkušnje, ki so jih pridobili<br />
v mednarodnih operacijah ter misijah. Iz 17. BVP<br />
so na usposabljanju sodelovali trije podčastniki<br />
in sedem vojakov, iz sosednje Italije pa so v<br />
Postojno prišli podčastnika ter osem vojakov.<br />
1. november 2010: Skupina <strong>za</strong> mentorstvo 14.<br />
slovenskega kontingenta Isafa je v Afganistanu<br />
prevzela mentoriranje afganistanskega<br />
bataljona.<br />
5. november 2010: Na vadišču Poček se je<br />
<strong>za</strong>čela osrednja vaja Slovenske vojske tistega<br />
leta Odločen odgovor 2010, ki je trajala do 18.<br />
novembra. V okviru vaje je potekalo preverjanje<br />
pripravljenosti 18. BJRKBO <strong>za</strong> delovanje v 16.<br />
rotaciji Natovih odzivnih sil. Na vaji je poleg 500<br />
pripadnikov SV sodelovalo tudi 100 pripadnikov<br />
tujih oboroženih sil iz Francije, Poljske in<br />
Madžarske.<br />
21. november 2010: Nekaj minut po 14. uri so<br />
zvoki ladijske sirene in častne topovske salve<br />
Garde SV naznanili prihod nove večnamenske<br />
ladje Slovenske vojske Triglav <strong>11</strong> v koprsko pristanišče.<br />
Po priložnostni slovesnosti si je ladjo<br />
ogledalo približno 3000 radovednežev, ki so v<br />
dolgi vrsti do teme čakali na obisk in ogled te<br />
nove pridobitve Slovenske vojske.<br />
23. november 2010: Poslanci državnega zbora<br />
so s 73 glasovi <strong>za</strong> in enim proti podprli predlog<br />
resolucije o splošnem dolgoročnem programu<br />
razvoja in opremljanja SV do leta 2025.<br />
1. december 2010: Ob drugi obletnici mandata<br />
sedanje vlade je na MO potekala tiskovna<br />
konferenca, na kateri so najvišji predstavniki<br />
Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> predstavili opravljeno<br />
delo in cilje, ki jih še nameravajo uresničiti do<br />
konca mandata. Na konferenci so poudarili, da<br />
se je obrambni resor po desetih letih stabilnega<br />
ali naraščajočega obrambnega proračuna v tem<br />
mandatu prvič soočil s posledicami gospodarske<br />
krize in zmanjševanjem obrambnih izdatkov.<br />
Od leta 2009 do 2012 se bo obrambni proračun<br />
zmanjšal z 1,55 na 1,25 odstotka BDP. To pomeni<br />
zmanjšanje sredstev <strong>za</strong> posodobitev SV <strong>za</strong> več<br />
kot polovico, <strong>za</strong> infrastrukturo <strong>za</strong> 13 odstotkov<br />
ter <strong>za</strong> raziskave in razvoj <strong>za</strong> 56 odstotkov.<br />
15
sv <strong>11</strong><br />
domovini <strong>za</strong> praznik<br />
Vojaški orkestri <strong>za</strong>vzeli Stožice<br />
Vojaški orkestri sedmih držav so 25. junija v ljubljanski dvorani Stožice s festivalom Regiment po cesti gre navdušili<br />
publiko. Spektakel vojaških orkestrov, ki se je <strong>za</strong>čel s prihodom vseh orkestrov na prizorišče ob igranju Šalamonove<br />
Strumno naprej, je spremljalo približno 2200 obiskovalcev, ki so bili najbolj navdušeni ob koncu, ko so orkestri skupaj<br />
<strong>za</strong>igrali skladbo Slovenija, od kod lepote tvoje, <strong>za</strong>pela pa sta jo Katja Rihter iz Orkestra Slovenske vojske in predstavnik<br />
Policijskega orkestra ter pevec pri ansamblu Štajerskih sedem Matjaž Mrak. Uniformirani glasbeniki so poleg svojega<br />
predstavitvenega programa skupaj izvedli tudi skladbe priznanih slovenskih avtorjev in tako poskrbeli <strong>za</strong> pravi<br />
glasbeno-plesni spektakel.<br />
Besedilo: Nataša Oblak<br />
Fotografije: Bruno Toič<br />
Na festivalu so poleg Orkestra<br />
Slovenske vojske, Garde<br />
Slovenske vojske in Policijskega<br />
orkestra sodelovali tudi vojaški<br />
orkestri iz Albanije, Avstrije,<br />
Italije, Madžarske, Nemčije ter<br />
Združenih držav Amerike.<br />
Začetki vojaškega orkestra<br />
Albanije segajo v čas, ko Albanija<br />
še ni bila samostojna država. Tako<br />
je bil leta 1876 v mestu Shkodra<br />
ustanovljen prvi orkester v<br />
Albaniji, ki je deloval pod taktirko<br />
maestra Canala in pozneje Frana<br />
Ndoje, tokrat pa so igrali pod<br />
vodstvom Halima Teqja.<br />
Nadaljevanje na 21. strani<br />
16
sv<strong>11</strong><br />
objave ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
št. 298, 22. julij 20<strong>11</strong>, 1<br />
4373.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list<br />
RS, št. 41/07 in 4/<strong>11</strong>) izdajam<br />
ODREDBO<br />
O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA<br />
ZA OBRAMBO<br />
medaljo <strong>za</strong> mednarodno sodelovanje<br />
III. stopnje<br />
prejme:<br />
podpolkovnik DEREK GIBSON, Združeno<br />
kraljestvo<br />
Številka: 094-7/20<strong>11</strong>-<strong>11</strong><br />
Datum: 12. 3. 20<strong>11</strong><br />
Dr. Ljubica JELUŠIČ<br />
MINISTRICA<br />
4374.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list<br />
RS, št. 41/07 in 4/<strong>11</strong>) izdajam<br />
ODREDBO<br />
O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA<br />
ZA OBRAMBO<br />
medaljo generala Franca Rozmana<br />
Staneta<br />
prejmejo:<br />
Josip BOSTIČ, 1959<br />
Bojan GREGORIČ, 1956<br />
Dean GROFF, 1969<br />
Igor KOŠIČ, 1963<br />
Miran KRISTOVIČ, 1960<br />
Tatjana PEČNIK, 1967<br />
Mihec ŠKERBINC, 1965<br />
Marjan VIDETIČ, 1958<br />
Peter ZAKRAJŠEK, 1965<br />
Številka: 094-7/20<strong>11</strong>-32<br />
Datum: 31. 5. 20<strong>11</strong><br />
Dr. Ljubica JELUŠIČ<br />
MINISTRICA<br />
4375.<br />
Na podlagi prvega odstavka 45. člena<br />
Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list<br />
RS, št. 68/07) in Sklepov ožjega kolegija<br />
ministrice <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> z dne 13. 10. 2009<br />
izdajam<br />
ODREDBO<br />
O IZREDNEM POVIŠANJU ČASTNIKA<br />
OB UPOKOJITVI<br />
v čin major:<br />
Bojan ŠOPER, 1956<br />
Številka: 8<strong>11</strong>-3/20<strong>11</strong>-15<br />
Datum: 3. 6. 20<strong>11</strong><br />
Dr. Ljubica JELUŠIČ<br />
MINISTRICA<br />
4376.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list<br />
RS, št. 41/07 in 4/<strong>11</strong>) izdajam<br />
ODREDBO<br />
O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA<br />
ZA OBRAMBO<br />
I. medaljo <strong>za</strong> mednarodno sodelovanje<br />
I. stopnje<br />
prejmeta:<br />
generalmajor ERHARD BÜHLER, ZR<br />
Nemčija<br />
generalmajor KADRI KASTRATI, Republika<br />
Kosovo<br />
II. medaljo <strong>za</strong> mednarodno sodelovanje<br />
II. stopnje<br />
prejmejo:<br />
brigadni general WILTON S. GORSKE,<br />
Združene države Amerike<br />
polkovnik VINCENZO CIPULLO, Italija<br />
polkovnik GIUSEPPE GIULIANI, Italija<br />
III. medaljo <strong>za</strong> mednarodno sodelovanje<br />
IV. stopnje<br />
prejme:<br />
NEDERLANDS NSU, Nizozemska<br />
Številka: 094-7/20<strong>11</strong>-35<br />
Datum: 15. 6. 20<strong>11</strong><br />
Dr. Ljubica JELUŠIČ<br />
MINISTRICA<br />
4377.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list<br />
RS, št. 41/07 in 4/<strong>11</strong>) izdajam<br />
ODREDBO<br />
O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA<br />
ZA OBRAMBO<br />
medaljo <strong>za</strong> mednarodno sodelovanje<br />
IV. stopnje<br />
prejme:<br />
štabni praporščak MARCO CORSTJENS,<br />
Belgija<br />
Številka: 094-7/20<strong>11</strong>-36<br />
Datum: 16. 6. 20<strong>11</strong><br />
Dr. Ljubica JELUŠIČ<br />
MINISTRICA<br />
4378.<br />
Na podlagi prvega odstavka 45. člena Zakona<br />
o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št.<br />
68/07) in Sklepov ožjega kolegija ministrice <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> z dne 13. 10. 2009 izdajam<br />
ODREDBO<br />
O IZREDNEM POVIŠANJU ČASTNIKOV<br />
OB UPOKOJITVI<br />
I. v čin major:<br />
Branko BRATKOVIČ, 1954<br />
Boris LORBEK, 1955<br />
Jožef ŽIŠT, 1955<br />
II. v čin stotnik:<br />
Milić GAZIBARA, 1957<br />
Številka: 8<strong>11</strong>-3/20<strong>11</strong>-18<br />
Datum: 27. 6. 20<strong>11</strong><br />
Dr. Ljubica JELUŠIČ<br />
MINISTRICA<br />
4379.<br />
Na podlagi prvega odstavka 45. člena<br />
Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list<br />
RS, št. 68/07) in Sklepov ožjega kolegija<br />
ministrice <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> z dne 13. 10. 2009<br />
izdajam<br />
ODREDBO<br />
O IZREDNEM POVIŠANJU<br />
PODČASTNIKOV OB UPOKOJITVI<br />
v čin štabni vodnik:<br />
Janez ČADEŽ, 1956<br />
Miroslav HUDOHMET, 1953<br />
Številka: 8<strong>11</strong>-3/20<strong>11</strong>-19<br />
Datum: 27. 6. 20<strong>11</strong><br />
Dr. Ljubica JELUŠIČ<br />
MINISTRICA<br />
4380.<br />
UKAZ ŠT. 094-3/20<strong>11</strong>-685<br />
NAČELNIKA GENERALŠTABA<br />
SLOVENSKE VOJSKE<br />
Z DNE 13. 5. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list<br />
RS, št. 41/07 in 4/<strong>11</strong>)<br />
PODELJUJEM<br />
priznanje Slovenske vojske, ki ga prejmejo:<br />
medaljo v službi miru<br />
<strong>za</strong> sodelovanje v operaciji v podporo miru v<br />
mednarodnih silah naslednjim pripadnikom<br />
SVNKON 9 UNIFIL:<br />
Vincenc ARKO, 1971<br />
Bojan COLAVINI, 1957<br />
Matej KEBRIČ, 1978<br />
Boštjan KOPRIVNIK, 1984<br />
Zoran MARIJANOVIĆ, 1974<br />
Bojan MEDIC, 1976<br />
Jože NOVAK, 1987<br />
Aljoša PEČAR, 1986<br />
Marko PRAZNIK, 1979<br />
Iztok RACMAN, 1976<br />
Miha RAKAR, 1980<br />
Matjaž SKAZA, 1981<br />
Stanislav STRNIŠA, 1973<br />
Vanja SUŠNIK, 1978<br />
Generalmajor<br />
Mag. Alojz ŠTEINER<br />
NAČELNIK<br />
4381.<br />
UKAZ ŠT. 094-3/20<strong>11</strong>-718<br />
NAČELNIKA GENERALŠTABA<br />
SLOVENSKE VOJSKE<br />
Z DNE 1. 6. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list<br />
RS, št. 41/07 in 4/<strong>11</strong>)<br />
PODELJUJEM<br />
priznanje Slovenske vojske, ki ga prejmejo:<br />
medaljo v službi miru<br />
<strong>za</strong> sodelovanje v operaciji v podporo miru v<br />
mednarodnih silah naslednjim pripadnikom<br />
SVNKON 12 UNTSO:<br />
Bojan PREŠEREN, 1962<br />
Peter SAJE, 1962<br />
Karin SAMEC, 1966<br />
Generalmajor<br />
Mag. Alojz ŠTEINER<br />
NAČELNIK<br />
4382.<br />
UKAZ ŠT. 094-3/20<strong>11</strong>-755<br />
NAČELNIKA GENERALŠTABA<br />
SLOVENSKE VOJSKE<br />
Z DNE 10. 6. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list<br />
RS, št. 41/07 in 4/<strong>11</strong>)<br />
PODELJUJEM<br />
priznanje Slovenske vojske, ki ga prejme:<br />
medaljo v službi miru<br />
<strong>za</strong> sodelovanje v operaciji v podporo miru v<br />
mednarodnih silah naslednjemu pripadniku<br />
SVNKON 3 ATALANTA:<br />
Jernej KOSMAČ, 1969<br />
Generalmajor<br />
Mag. Alojz ŠTEINER<br />
NAČELNIK<br />
4383.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list<br />
RS, št. 41/07 in 4/<strong>11</strong>) izdajam<br />
UKAZ<br />
O SPREMEMBI UKAZA NAČELNIKA<br />
GENERALŠTABA SV<br />
ŠT. 094-3/20<strong>11</strong>-404, Z DNE 18. 3. 20<strong>11</strong><br />
Ukaz št. 094-3/20<strong>11</strong>-404 načelnika<br />
Generalštaba Slovenske vojske, z dne 18.<br />
3. 20<strong>11</strong>, se spremeni tako, da se s seznama<br />
prejemnikov MEDALJE V SLUŽBI MIRU črta<br />
Franci MOGOLIČ, 1966, Ljubljana.<br />
Številka: 094-3/20<strong>11</strong>-763<br />
Datum: <strong>11</strong>. 6. 20<strong>11</strong><br />
Generalmajor<br />
Mag. Alojz ŠTEINER<br />
NAČELNIK<br />
4384.<br />
UKAZ ŠT. 094-3/20<strong>11</strong>-803<br />
NAČELNIKA GENERALŠTABA<br />
SLOVENSKE VOJSKE<br />
Z DNE 23. 6. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list<br />
RS, št. 41/07 in 4/<strong>11</strong>)<br />
PODELJUJEM<br />
priznanje Slovenske vojske, ki ga prejme:<br />
medaljo v službi miru<br />
<strong>za</strong> sodelovanje v operaciji v podporo miru v<br />
mednarodnih silah naslednjemu pripadniku<br />
SVNKON 3 ATALANTA:<br />
Dejan LENIČ, 1969<br />
Generalmajor<br />
Mag. Alojz ŠTEINER<br />
NAČELNIK<br />
4385.<br />
UKAZ ŠT. 094-3/20<strong>11</strong>-765<br />
NAČELNIKA GENERALŠTABA
sv<strong>11</strong><br />
objave ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
št. 298, 22. julij 20<strong>11</strong>, 2<br />
SLOVENSKE VOJSKE<br />
Z DNE 1. 7. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list<br />
RS, št. 41/07 in 4/<strong>11</strong>)<br />
PODELJUJEM<br />
priznanje Slovenske vojske, ki ga prejmejo:<br />
malo sabljo Slovenske vojske – zlato:<br />
Branko BRATKOVIČ, 1954<br />
Boris LORBEK, 1955<br />
Bojan ŠOPER, 1956<br />
Jožef ŽIŠT, 1955<br />
Generalmajor<br />
Mag. Alojz ŠTEINER<br />
NAČELNIK<br />
4386.<br />
ODREDBA ŠT. 094-3/20<strong>11</strong>-690<br />
NAČELNIKA ŠOLE ZA PODČASTNIKE<br />
Z DNE 4. 3. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih<br />
Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št.<br />
41/07) in Uka<strong>za</strong> poveljnika Poveljstva<br />
<strong>za</strong> doktrino, razvoj, izobraževanje in<br />
usposabljanje o priznanjih, št. 094-1/2006-60<br />
z dne 30. <strong>11</strong>. 2006<br />
PODELJUJEM<br />
priznanja <strong>za</strong> najboljše tri slušatelje v 1.<br />
generaciji visokega tečaja <strong>za</strong> podčastnike<br />
1. zlati znak Šole <strong>za</strong> podčastnike<br />
prejme:<br />
Franc ZAGRADIŠNIK, 1971<br />
2. srebrni znak Šole <strong>za</strong> podčastnike<br />
prejme:<br />
Robert ROTAR, 1974<br />
3. bronasti znak Šole <strong>za</strong> podčastnike<br />
prejme:<br />
Andrej JURJEVIČ, 1964<br />
Polkovnik<br />
Rajko VELIKONJA<br />
NAČELNIK<br />
4387.<br />
ODREDBA ŠT. 094-3/20<strong>11</strong>-476<br />
NAČELNIKA ŠOLE ZA PODČASTNIKE<br />
Z DNE 8. 4. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih<br />
Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št.<br />
41/07) in Uka<strong>za</strong> poveljnika Poveljstva<br />
<strong>za</strong> doktrino, razvoj, izobraževanje in<br />
usposabljanje o priznanjih, št. 094-1/2006-60<br />
z dne 30. <strong>11</strong>. 2006<br />
PODELJUJEM<br />
priznanja <strong>za</strong> najboljše tri slušatelje v 26.<br />
generaciji <strong>za</strong> podčastnike<br />
1. zlati znak Šole <strong>za</strong> podčastnike<br />
prejme:<br />
Luka TOMAŽIN, 1981<br />
2. srebrni znak Šole <strong>za</strong> podčastnike<br />
prejme:<br />
Jure KOPRIVEC, 1977<br />
3. bronasti znak Šole <strong>za</strong> podčastnike<br />
prejme:<br />
Robert PUNTAR, 1976<br />
Polkovnik<br />
Rajko VELIKONJA<br />
NAČELNIK<br />
4388.<br />
ODREDBA ŠT. 094-3/20<strong>11</strong>-480<br />
NAČELNIKA ŠOLE ZA PODČASTNIKE<br />
Z DNE 15. 3. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih<br />
Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št. 41/073)<br />
in Uka<strong>za</strong> o priznanjih Poveljstva <strong>za</strong> doktrino,<br />
razvoj, izobraževanje in usposabljanje, št.<br />
094-1/2006-60 z dne 30. <strong>11</strong>. 2006<br />
PODELJUJEM<br />
priznanja naslednjim delavcem in zunanjim<br />
sodelavcem ter enotam SV <strong>za</strong> večletno<br />
uspešno in požrtvovalno delo pri razvoju in<br />
delovanju Šole <strong>za</strong> podčastnike<br />
1. zlato plaketo Šole <strong>za</strong> podčastnike<br />
prejmeta:<br />
Gregor BIZJAK, 1977<br />
Štefan VÖRÖS, 1974<br />
2. bronasto plaketo Šole <strong>za</strong> podčastnike<br />
prejmejo:<br />
Boštjan KOPŠE, 1983<br />
Marko KOSI, 1961<br />
Fikret PANDŽIĆ, 1960<br />
Saša SMAILAGIĆ, 1964<br />
Polkovnik<br />
Rajko VELIKONJA<br />
NAČELNIK<br />
4389.<br />
UKAZ ŠT. 094-3/20<strong>11</strong>-547<br />
POVELJNIKA 460. AB<br />
Z DNE 22. 3. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi Uka<strong>za</strong> o priznanjih 460. AB, št.<br />
094-3/2009-480 z dne 25. 3. 2009<br />
PODELJUJEM<br />
priznanja 460. AB, ki jih prejmejo:<br />
1. zlato medaljo 460. AB:<br />
Franc PANGERC, 1965<br />
2. srebrno medaljo 460. AB:<br />
Niko MILAVEC, 1967<br />
3. bronasto medaljo 460. AB:<br />
Marko LOVREČIČ, 1983<br />
Sašo MILAVEC, 1964<br />
Matej TERDIN, 1971<br />
Podpolkovnik<br />
Dragomir PAVKOVIĆ<br />
POVELJNIK<br />
4390.<br />
UKAZ ŠT. 094-3/20<strong>11</strong>-582<br />
POVELJNIKA VZE<br />
Z DNE 5. 4. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi Uka<strong>za</strong> o priznanjih Vojaške<br />
zdravstvene enote, št. 094-3/2010-351 z dne<br />
23. 2. 2010<br />
PODELJUJEM<br />
priznanja Vojaške zdravstvene službe, ki jih<br />
prejmejo:<br />
1. zlato medaljo VZE dr. Franje Bojc -<br />
Bidovec:<br />
Matilda KORMAN FRANGEŠ, 1943<br />
2. srebrno medaljo VZE dr. Franje Bojc -<br />
Bidovec:<br />
Irena JURCA, 1965<br />
Zlatka KNEZ, 1959<br />
Tomaž Franc KOŽELJ, 1947<br />
Peter LEVSTEK, 1960<br />
Andrej LIKAR, 1955<br />
Dragica MILAVEC, 1960<br />
Olga ŠPELEC, 1953<br />
3. bronasto medaljo VZE dr. Franje Bojc -<br />
Bidovec:<br />
Danica ARNŠEK, 1968<br />
Bojan BARTOL, 1968<br />
Bojan BERLOT, 1962<br />
Gordana BILBIJA, 1964<br />
Edo BLEKIČ, 1965<br />
Ivo BRAVAR, 1978<br />
Bojan CIGLIČ, 1953<br />
Marjeta DOVER, 1967<br />
Viktor FELKAR, 1964<br />
Mateja GUTMAN, 1967<br />
Julijana HILD, 1964<br />
Daniel HOZJAN, 1962<br />
Erik JUHANT, 1973<br />
Gregor KOCJAN, 1973<br />
Bojan KOLEDNIK, 1979<br />
Tanja KREMŽAR KOVAČ, 1974<br />
Marjeta LORBERG, 1957<br />
Christian MAROT, 1973<br />
Vili MEDVED, 1969<br />
Renato MIHOLIČ, 1979<br />
Martina MIHOR, 1964<br />
Sabina MOŽINA, 1978<br />
Eli<strong>za</strong>beta OSET, 1964<br />
Urška PETROVIČ, 1976<br />
Arpad PINTER, 1963<br />
Bojana PLOŠINJAK, 1963<br />
Leon POŠTRAK, 1981<br />
Silvana SEMENIČ, 1965<br />
Gorazd TOMAŽIČ, 1969<br />
Sonja TURNŠEK, 1978<br />
Igor UREKAR, 1959<br />
Nevenka VERBIČ, 1959<br />
Marjetka VODA, 1966<br />
Marko VOLF, 1978<br />
4. bronasto plaketo VZE:<br />
VETERINARSKA UPRAVA RS, Ljubljana<br />
ZBORNICA ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE<br />
NEGE SLOVENIJE, Ljubljana<br />
Podpolkovnik<br />
Janez CERKOVNIK<br />
POVELJNIK VZE<br />
4391.<br />
UKAZ ŠT. 094-3/20<strong>11</strong>-583<br />
POVELJNIKA 5. OBVEŠČEVALNO-<br />
IZVIDNISKEGA BATALJONA<br />
Z DNE 6. 4. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih<br />
Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št.<br />
41/07) in Uka<strong>za</strong> o priznanjih 5. obveščevalnoizvidniškega<br />
bataljona, št. 094-3/2009-355 z<br />
dne 13. 2. 2009<br />
PODELJUJEM<br />
priznanje 5. obveščevalno-izvidniškega<br />
bataljona:<br />
srebrno medaljo 5. obveščevalnoizvidniškega<br />
bataljona:<br />
Tomaž URBANCL, 1963<br />
Major<br />
Aleksander ANDRIC<br />
POVELJNIK<br />
4392.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo), 2. odstavka 80. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
(Ur. list RS, št. 41/07 in 4/<strong>11</strong>) in Uka<strong>za</strong> o<br />
priznanjih brigade zračne obrambe in<br />
letalstva Slovenske vojske, št. 094-3/2009-<br />
473 izdajam<br />
UKAZ<br />
O PODELITVI PRIZNANJ BRZOL<br />
I. zlato medaljo BRZOL<br />
prejme:<br />
Igor STROJIN, 1967<br />
II. bronasto medaljo BRZOL<br />
prejmejo:<br />
Andrej BERGANT, 1983<br />
Branko GORŠE, 1963<br />
Robert KOHEK, 1974<br />
Gaber KOŠIR, 1972<br />
Matjaž MAVSAR, 1963<br />
Renato PERKONER, 1967<br />
Mojca POŽGAJ, 1980<br />
Edi PUCKO, 1975<br />
Igor ŠIFTAR, 1978<br />
Jože TRŠELIČ, 1981<br />
III. pohvalo poveljnika BRZOL<br />
prejmejo:<br />
Zvonko Anton BERGLEZ, 1972<br />
Matjaž Damijan BOHINC, 1970<br />
Tadej CAJNER, 1972<br />
Venčeslav IVANČIČ, 1974<br />
Zdenko JAKOPEC, 1958<br />
David JERINA, 1979<br />
Milenko KOPINČ, 1972<br />
Marko KOVAČIČ, 1971<br />
Aleksander KOŽAR, 1975<br />
Matej KRAJNC, 1970<br />
Marjan KRULC, 1971<br />
Damjan PLANINC, 1972<br />
Marko PLAZAR, 1972<br />
Srečko ROGULJIĆ, 1963<br />
Primož SKOČIR, 1979<br />
Jože TURK, 1975<br />
Iztok VIRJENT, 1974<br />
Jasenko ZUKIĆ, 1977<br />
Damjan ŽIBERT, 1979<br />
IV. zlati letalski znak BRZOL<br />
prejmejo:<br />
Srečko HABJANIČ, 1963<br />
Roman HROVAT, 1961<br />
Blaž PAVLIN, 1962<br />
Marijan VINKO, 1962<br />
Številka: 094-3/20<strong>11</strong>-620<br />
Datum: 6. 4. 20<strong>11</strong><br />
Podpolkovnik<br />
Jani TOPOLOVEC<br />
POVELJNIK<br />
4393.<br />
UKAZ ŠT. 094-<strong>11</strong>/20<strong>11</strong>-4<br />
NAČELNIKA POVELJNIŠKO-ŠTABNE<br />
ŠOLE<br />
Z DNE 15. 4. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi Pravilnika o priznanjih<br />
Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št.<br />
41/95, 44/96 in 2/03) in Uka<strong>za</strong> poveljnika<br />
Poveljstva <strong>za</strong> doktrino, razvoj, izobraževanje<br />
in usposabljanje, št. 094-1/2006-60 z dne 30.<br />
<strong>11</strong>. 2006
sv<strong>11</strong><br />
objave ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
št. 298, 22. julij 20<strong>11</strong>, 3<br />
PODELJUJEM<br />
priznanja Poveljniško-štabne šole<br />
slušateljem 2. generacije višjega tečaja <strong>za</strong><br />
podčastnike, ki so dosegli najboljši učni<br />
uspeh:<br />
1. zlati znak Poveljniško-štabne šole<br />
prejme:<br />
Kristian BERŠNAK, 1972<br />
2. srebrni znak Poveljniško-štabne šole<br />
prejme:<br />
Danijel KOVAČ, 1972<br />
3. bronasti znak Poveljniško-štabne šole<br />
prejme:<br />
Mitja MOČNIK, 1970<br />
Polkovnik<br />
Doc. dr. Tomaž KLADNIK<br />
NAČELNIK<br />
4394.<br />
UKAZ ŠT. 8<strong>11</strong>-1/20<strong>11</strong>-334<br />
POVELJNIKA 10. MOTB<br />
Z DNE 18. 4. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur.<br />
list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1) ter 3. člena<br />
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski<br />
vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in<br />
<strong>11</strong>6/07)<br />
SE POVIŠAJO<br />
naslednji pripadniki stalne sestave:<br />
v čin desetnik:<br />
Mario SEKULO, 1982<br />
Mitja ŠIJANEC, 1985<br />
Jure VAVTAR, 1985<br />
Podpolkovnik<br />
Mag. Blaž TOMŠIČ<br />
POVELJNIK<br />
4395.<br />
UKAZ ŠT. 8<strong>11</strong>-1/20<strong>11</strong>-333<br />
POVELJNIKA 17. BATALJONA<br />
VOJAŠKE POLICIJE<br />
Z DNE 18. 4. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1) ter 3.<br />
in 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v<br />
Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05,<br />
34/06 in <strong>11</strong>6/07)<br />
SE POVIŠAJO<br />
naslednji pripadniki stalne sestave:<br />
1. v čin naddesetnik:<br />
Danilo CAR, 1975<br />
Uroš DOLENC, 1979<br />
Vlado IZLAKAR, 1978<br />
Polona PETEH, 1977<br />
Franci ŠPES, 1982<br />
2. v čin desetnik:<br />
Anže POLJANŠEK, 1982<br />
Davorin TOŠ, 1985<br />
Major<br />
Robert KLINAR<br />
POVELJNIK<br />
4396.<br />
UKAZ ŠT. 8<strong>11</strong>-1/20<strong>11</strong>-340<br />
POVELJNIKA 20. MOTB<br />
Z DNE 21. 4. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1) in 2.<br />
ter 3. člena Uredbe o činih in poviševanju v<br />
Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05,<br />
34/06 in <strong>11</strong>6/07)<br />
SE POVIŠAJO<br />
naslednji pripadniki stalne sestave:<br />
1. v čin desetnik:<br />
Gregor HECL, 1985<br />
Damjan HORVAT, 1977<br />
Adnan HUSANOVIĆ, 1980<br />
2. v čin poddesetnik:<br />
Denis HREN, 1984<br />
Marjan OSET, 1968<br />
Aljoša POVŠE, 1981<br />
Major<br />
Boštjan BAŠ<br />
POVELJNIK<br />
4397.<br />
UKAZ ŠT. 8<strong>11</strong>-1/20<strong>11</strong>-465<br />
POVELJNIKA 20. MOTB<br />
Z DNE 5. 5. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1),<br />
drugega in tretjega člena Uredbe o činih in<br />
poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št.<br />
99/02, 87/05, 34/06 in <strong>11</strong>6/07)<br />
SE POVIŠAJO<br />
naslednji pripadniki stalne sestave:<br />
1. v čin desetnik:<br />
Aljoša HRIBAR, 1974<br />
Uroš KIRBIŠ, 1982<br />
2. v čin poddesetnik:<br />
Leon DROZG, 1985<br />
Simon LJUBEC, 1981<br />
Major<br />
Boštjan BAŠ<br />
POVELJNIK<br />
4398.<br />
UKAZ ŠT. 8<strong>11</strong>-1/20<strong>11</strong>-464<br />
POVELJNIKA 14. INŽENIRSKEGA<br />
BATALJONA<br />
Z DNE 5. 5. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur.<br />
list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB) ter 2. in 3.<br />
člena Uredbe o činih in povišanju v Slovenski<br />
vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in<br />
<strong>11</strong>6/07)<br />
SE POVIŠAJO<br />
pripadniki stalne sestave 14. INŽB:<br />
1. v čin poddesetnik:<br />
Bojan BAJUK, 1986<br />
Gregor KAPELE, 1985<br />
Primož PAPEŽ, 1986<br />
Matjaž SLANC, 1985<br />
2. v čin desetnik:<br />
Sašo VRČEK, 1980<br />
Major<br />
Marjan POVŠIČ<br />
POVELJNIK<br />
4399.<br />
UKAZ ŠT. 8<strong>11</strong>-1/20<strong>11</strong>-469<br />
POVELJNIKA 10. MOTB<br />
Z DNE 6. 5. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1),<br />
drugega ter tretjega člena Uredbe o činih in<br />
poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št.<br />
99/02, 87/05, 34/06 in <strong>11</strong>6/07)<br />
SE POVIŠAJO<br />
naslednji pripadniki stalne sestave:<br />
1. v čin desetnik:<br />
Elvir HUSIĆ, 1976<br />
Faruk KELMENDI, 1981<br />
Damjan KOLAR, 1977<br />
Jure KORDEŽ, 1985<br />
Andrej OGLAJNER, 1981<br />
Robert PENŠEK, 1980<br />
Dejan PROSENC, 1980<br />
Nino REGINA, 1981<br />
Gregor SUŠANJ, 1978<br />
2. v čin poddesetnik:<br />
Blaž DERNOVŠEK, 1982<br />
Edvard FRELIH, 1981<br />
Matej GRIČAR, 1982<br />
Matevž KUŠAR, 1987<br />
Jan SEČNIK, 1989<br />
Matija SEVER, 1981<br />
Podpolkovnik<br />
Mag. Blaž TOMŠIČ<br />
POVELJNIK<br />
4400.<br />
UKAZ ŠT. 8<strong>11</strong>-1/20<strong>11</strong>-474<br />
POVELJNIKA <strong>11</strong>. BZV VRHNIKA<br />
Z DNE 10. 5. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1) ter 2.<br />
in 3. člena Uredbe o činih in poviševanju v<br />
Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05,<br />
34/06 in <strong>11</strong>6/07)<br />
SE POVIŠAJO<br />
naslednji vojaki stalne sestave:<br />
1. v čin desetnik:<br />
Mateja TERAN, 1983<br />
2. v čin poddesetnik:<br />
Roman KAVČIČ, 1986<br />
Boštjan PESERL, 1985<br />
Mateja TIČ, 1981<br />
Jaša ŽIBERNA, 1981<br />
Major<br />
Marko KOŠIR<br />
POVELJNIK<br />
4401.<br />
UKAZ ŠT. 8<strong>11</strong>-1/20<strong>11</strong>-467<br />
POVELJNIKA 18. BJRKBO<br />
Z DNE 5. 5. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur.<br />
list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB) ter 2., 3.<br />
in 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v<br />
Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05,<br />
34/06 in <strong>11</strong>6/07)<br />
SE POVIŠAJO<br />
naslednji pripadniki stalne sestave:<br />
1. v čin naddesetnik:<br />
Miha PRIJATELJ, 1984<br />
Bojan TONIĆ, 1978<br />
2. v čin desetnik:<br />
Tomaž KLEVIŠAR, 1970<br />
Matej KRIŽNAR, 1973<br />
Marko STRAŽIŠAR, 1974<br />
Maja ŽNIDARŠIČ, 1983<br />
3. v čin poddesetnik:<br />
Gregor HROVAT, 1988<br />
Rok MAGAŠ, 1987<br />
Marko MOČNIK, 1981<br />
Gašper STARC, 1982<br />
Drago TIROVIĆ, 1983<br />
Podpolkovnik<br />
Franc KALIČ<br />
POVELJNIK<br />
4402.<br />
UKAZ ŠT. 8<strong>11</strong>-1/20<strong>11</strong>-478<br />
POVELJNIKA 15. HEB<br />
Z DNE 12. 5. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1) ter<br />
drugega člena Uredbe o činih in poviševanju<br />
v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02,<br />
87/05, 34/06 in <strong>11</strong>6/07)<br />
SE POVIŠA<br />
naslednji pripadnik stalne sestave:<br />
v čin poddesetnik:<br />
Gašper GARTNER, 1982<br />
Major<br />
Branko REK<br />
POVELJNIK<br />
4403.<br />
UKAZ ŠT. 8<strong>11</strong>-1/20<strong>11</strong>-476<br />
POVELJNIKA 16. BNZP<br />
Z DNE 10. 5. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur.<br />
list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1) in tretjega<br />
člena Uredbe o činih in poviševanju v<br />
Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05,<br />
34/06 in <strong>11</strong>6/07)<br />
SE POVIŠATA<br />
naslednja vojaka stalne sestave:<br />
v čin desetnik:<br />
Srečko HORVAT, 1983<br />
Matjaž SRAKA, 1983<br />
Major<br />
Andrej JANČEVSKI<br />
POVELJNIK<br />
4404.<br />
UKAZ ŠT. 8<strong>11</strong>-3/20<strong>11</strong>-462<br />
POVELJNIKA 45. OKLEPNEGA<br />
BATALJONA<br />
Z DNE 13. 5. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 4. odstavka 62. člena Zakona<br />
o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr –<br />
UPB1) ter 4. člena Uredbe o činih in<br />
poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št.
sv<strong>11</strong><br />
objave ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
št. 298, 22. julij 20<strong>11</strong>, 4<br />
99/02, 87/05, 34/06 in <strong>11</strong>6/07)<br />
SE POVIŠA<br />
naslednji pripadnik stalne sestave:<br />
v čin naddesetnik:<br />
Srečko SLABE, 1971<br />
Major<br />
Roman KERVINA<br />
POVELJNIK<br />
4405.<br />
UKAZ ŠT. 8<strong>11</strong>-1/20<strong>11</strong>-477<br />
POVELJNIKA 74. MOTB<br />
Z DNE 17. 5. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1) ter<br />
drugega, tretjega in četrtega člena Uredbe<br />
o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur.<br />
list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in <strong>11</strong>6/07)<br />
SE POVIŠAJO<br />
naslednji pripadniki stalne sestave:<br />
1. v čin naddesetnik:<br />
Gregor JAVNIK, 1981<br />
2. v čin desetnik:<br />
Robert KREVELJ, 1985<br />
Aleš MARINIČ, 1985<br />
Boštjan TINAUER, 1983<br />
Primož VOLAVŠEK, 1980<br />
3. v čin poddesetnik:<br />
Denis ZORC, 1986<br />
Podpolkovnik<br />
Leon HOLC<br />
POVELJNIK<br />
4406.<br />
UKAZ ŠT. 094-3/20<strong>11</strong>-820<br />
POVELJNIKA 5. OBVEŠČEVALNO-<br />
IZVIDNIŠKEGA BATALJONA<br />
Z DNE 1. 6. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih<br />
Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št.<br />
41/07) in Uka<strong>za</strong> o priznanjih 5. obveščevalnoizvidniškega<br />
bataljona, št. 094-3/2009-355 z<br />
dne 13. 2. 2009<br />
PODELJUJEM<br />
priznanje 5. obveščevalno-izvidniškega<br />
bataljona:<br />
zlato medaljo 5. obveščevalnoizvidniškega<br />
bataljona:<br />
Aleksander ANDRIC, 1965<br />
Podpolkovnik<br />
Dimitrij FABČIČ<br />
POVELJNIK<br />
4407.<br />
UKAZ ŠT. 094-3/20<strong>11</strong>-706<br />
POVELJNIKA 14. INŽENIRSKEGA<br />
BATALJONA<br />
SLOVENSKE VOJSKE<br />
Z DNE 3. 6. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih<br />
Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št.<br />
41/07 in 4/<strong>11</strong>) in Uka<strong>za</strong> o priznanjih 14.<br />
inženirskega bataljona, št. 094-1/2010-555 z<br />
dne 19. 4. 2010<br />
PODELJUJEM<br />
priznanja 14. inženirskega bataljona, ki jih<br />
prejmejo:<br />
1. bronasto plaketo 14. INŽB:<br />
Vinko BOSINA, 1966<br />
Stanislav JAKŠE, 1963<br />
Andrej KVARTUH, 1971,<br />
Martin ZUPANČIČ, 1978<br />
2. pohvalo poveljnika 14. INŽB:<br />
Tomaž STOPAR, 1972<br />
3. <strong>za</strong>hvalo poveljnika 14. INŽB:<br />
OSNOVNA ŠOLA ŠMARJETA, Šmarješke<br />
Toplice<br />
4. listino 14. INŽB z bronastim znakom:<br />
Martin FABJANČIČ, 1971<br />
Miran KASTELIC, 1971<br />
Branko KINK, 1979<br />
Srečko KNUPLEŽ, 1981<br />
Barbara KRAJŠEK, 1980<br />
Janez OVNIČEK, 1975<br />
Andrej ZAKRAJŠEK, 1976<br />
Major<br />
Marjan POVŠIČ<br />
POVELJNIK<br />
4408.<br />
UKAZ ŠT. 094-3/20<strong>11</strong>-719<br />
POVELJNIKA 72. BRIGADE<br />
SLOVENSKE VOJSKE<br />
Z DNE 3. 6. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi Uka<strong>za</strong> o priznanjih 72. brigade<br />
Slovenske vojske, št. 094-1/2008-1537 z dne<br />
20. 8. 2008<br />
PODELJUJEM<br />
priznanji 72. brigade SV, ki ju prejmeta:<br />
1. bronasto medaljo 72. brigade:<br />
Marjan POVŠIČ, 1961<br />
2. bronasti znak 72. brigade:<br />
Peter GREGL, 1981<br />
Polkovnik<br />
Dušan TOŠ<br />
POVELJNIK<br />
4409.<br />
UKAZ ŠT. 094-3/20<strong>11</strong>-782<br />
POVELJNIKA 20. MOTB<br />
Z DNE 15. 6. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih<br />
Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št.<br />
41/95, 44/96 in 2/03) in Uka<strong>za</strong> o priznanjih 1.<br />
brigade SV, šifra 094-1/2008-472 z dne 3. 10.<br />
2008, <strong>za</strong> odlično opravljeno delo in <strong>za</strong>sluge<br />
pri razvoju 20. MOTB<br />
PODELJUJEM<br />
1. zlato medaljo 20. MOTB, ki jo prejme:<br />
Silvo KUKOVIČ, 1974<br />
2. srebrno medaljo 20. MOTB, ki jo<br />
prejmejo:<br />
Marko BLEKAČ, 1979<br />
Tomi DEŽELAK, 1979<br />
Simon GRAČNER, 1985<br />
Marko JEŠOVNIK, 1971<br />
Bojan MIHALIČ, 1968<br />
Tomaž VARGA, 1974<br />
Marko VIDEC, 1981<br />
Boris ŽUNKO, 1974<br />
3. bronasto medaljo 20. MOTB, ki jo<br />
prejmejo:<br />
Aleš AVSEC, 1975<br />
Franc BARBIČ, 1966<br />
Boris GAJŠT, 1983<br />
Marcel GLAZER, 1983<br />
Zoran GORJUP, 1970<br />
Milan HORVAT, 1980<br />
Gašper JUVAN, 1985<br />
Uroš KIRBIŠ, 1982<br />
Natalija KLADNIK, 1982<br />
Tomaž KLEMENČIČ, 1980<br />
Anita KRAHLER, 1979<br />
Mitja KRIŽAN, 1978<br />
Katarina MALEC, 1967<br />
Mitja MEŽNER, 1978<br />
Boštjan NOVAK, 1972<br />
Danijel OGOREVC, 1979<br />
Darko PLAZOVNIK, 1981<br />
Rok SLAVINEC, 1986<br />
Gregor ŠAJTEGEL, 1977<br />
Nace ŠILC, 1984<br />
Matej ŠTEHARNIK, 1975<br />
Sonja VERDINEK, 1981<br />
Franc ŽIŽEK, 1974<br />
Andrej ŽURAN, 1983<br />
Major<br />
Boštjan BAŠ<br />
POVELJNIK<br />
4410.<br />
UKAZ ŠT. 8<strong>11</strong>-1/20<strong>11</strong>-489<br />
POVELJNIKA 74. MOTB<br />
Z DNE 15. 6. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1) ter<br />
drugega in tretjega člena Uredbe o činih in<br />
poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št.<br />
99/02, 87/05, 34/06 in <strong>11</strong>6/07)<br />
SE POVIŠAJO<br />
naslednji pripadniki stalne sestave:<br />
1. v čin desetnik:<br />
Boris ČUŠ, 1980<br />
Bojan LEBAR, 1984<br />
Mihael MEŠKO, 1986<br />
Tadeja VILAR, 1982<br />
2. v čin poddesetnik:<br />
Aleksander FERLIC, 1981<br />
Damjan GOLIRAČ, 1980<br />
Jožica HORVAT, 1976<br />
Tomi HORVAT, 1979<br />
Janko JANČIČ, 1982<br />
Aleksander MASTINŠEK, 1978<br />
Alen NEMEC, 1985<br />
Saša PERŠA, 1982<br />
Gašper PETRE, 1983<br />
Vojko PUŠKAR, 1982<br />
Andrej STAVBAR, 1985<br />
Niko ŠENTAK, 1984<br />
Vanja ŠORI, 1986<br />
Mitja ŠPILAK, 1987<br />
Sergej VOZEL, 1984<br />
Manja ŽAGAR, 1985<br />
Podpolkovnik<br />
Leon HOLC<br />
POVELJNIK<br />
44<strong>11</strong>.<br />
UKAZ ŠT. 094-1/20<strong>11</strong>-787<br />
POVELJNIKA <strong>11</strong>. BATALJONA ZA ZVEZE<br />
Z DNE 17. 6. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi Pravilnika o priznanjih<br />
Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list RS, št. 41/07<br />
in 4/<strong>11</strong>) in Uka<strong>za</strong> o priznanjih <strong>11</strong>. bataljona <strong>za</strong><br />
zveze, št. 960-00-1/00-2 z dne 29. 2. 2000<br />
PODELJUJEM<br />
1. zlato priznanje <strong>11</strong>. bataljona <strong>za</strong> zveze:<br />
Damjan RAJH, 1980<br />
2. srebrno priznanje <strong>11</strong>. bataljona <strong>za</strong><br />
zveze:<br />
Iztok BALAŽIC, 1974<br />
Jure MACERL, 1982<br />
Karmen PIRC, 1965<br />
3. bronasto priznanje <strong>11</strong>. bataljona <strong>za</strong><br />
zveze:<br />
Boris BEZEK, 1959<br />
Tina JERINA, 1981<br />
Danilo MALAJNER, 1976<br />
Boštjan PESRL, 1978<br />
David RAVŠELJ, 1966<br />
Robert RIMAHAZI, 1964<br />
Aleš RUTAR, 1974<br />
Marko ŠTERBENC, 1963<br />
Viljem ZOBEC, 1974<br />
4. pohvalo poveljnika <strong>11</strong>. bataljona <strong>za</strong><br />
zveze:<br />
Štefan DODIČ, 1972<br />
Rok GUČEK, 1982<br />
Andrej LESKOVAR, 1979<br />
Podpolkovnik<br />
Marko KOŠIR<br />
POVELJNIK<br />
4412.<br />
UKAZ ŠT. 094-8/20<strong>11</strong>-12<br />
VODJE ORKESTRA SV<br />
Z DNE 24. 6. 20<strong>11</strong><br />
Na podlagi Uka<strong>za</strong> o priznanjih Orkestra<br />
Slovenske vojske, št. 094-3/2010-963 z dne<br />
29. 9. 2010<br />
PODELJUJEM<br />
priznanje Orkestra Slovenske vojske, ki ga<br />
prejmejo:<br />
zlati znak Orkestra Slovenske vojske:<br />
Albanski vojaški orkester ORKESTRA<br />
FRYMORE E FORCAVE TE ARMATOSURA<br />
TE REPUBLIKES SE SQIPERISE<br />
Avstrijski vojaški orkester MILITÄRMUSIK<br />
STEIERMARK<br />
Italijanski vojaški orkester FANFARA ARIETE<br />
DELL´ <strong>11</strong>° REGGIMENTO BERSAGLIERI<br />
Madžarski vojaški orkester A TATAI<br />
DANDÁRZENEKAR<br />
Nemški vojaški orkester DAS<br />
MARINEMUSIKKORPS NORDSEE<br />
Ameriški vojaški orkester THE UNITED<br />
STATES ARMY EUROPE BAND AND<br />
CHORUS<br />
Policijski orkester<br />
Enota <strong>za</strong> protokol Slovenske vojske<br />
Anuša GAŠI<br />
VVU XIII. r.<br />
Mag. Jani ŠALAMON<br />
VODJA ORKSV
domovini <strong>za</strong> praznik<br />
sv <strong>11</strong><br />
prizorišče med gledalci izzval precej<br />
smeha in ovacij. Na prizorišče<br />
so pritekli v rjavih uniformah in s<br />
pokrivali s perjem, kar je mnoge<br />
med publiko spomnilo na kapitana<br />
Alberta Bartorellija iz serije Alo<br />
Alo. Vojaški orkester pod taktirko<br />
višjega štabnega praporščaka<br />
Antonia Mieleja je poleg vojaških<br />
koračnic <strong>za</strong>igral tudi številne<br />
druge zvrsti, na svojih nastopih v<br />
domovini in tujini pa vedno znova<br />
navduši ter vzbuja občudovanje.<br />
Orkester kopenskih sil Združenih<br />
držav Amerike v Evropi z zborom,<br />
ki mu poveljuje podpolkovnica<br />
Beth T. M. Steele in ki je nastanjen<br />
v vojašnici Tomkins v<br />
Schwetzingenu v Nemčiji, je <strong>za</strong>čel<br />
delovati leta 1940. Orkester je<br />
trenutno tretja največja glasbena<br />
organi<strong>za</strong>cija in hkrati največja<br />
zunaj ZDA, njegovi člani pa so<br />
glavni glasbeni ambasadorji ZDA<br />
v Evropi. Orkester je sestavljen<br />
iz koncertnega in paradnega<br />
orkestra, ceremonialne <strong>za</strong>sedbe,<br />
jazz ansambla, pop in rokovske<br />
skupine Nightfire, R&B, soul in<br />
pop skupine USAREUR Groove,<br />
Nadaljevanje s 16. strani<br />
Po drugi svetovni vojni so orkestra<br />
Vatra in Iliria ter Orkester<br />
kraljevine predstavljali ključno<br />
podlago <strong>za</strong> ponovno oblikovanje<br />
poklicnih formacij z enakimi imeni,<br />
kot jih imajo še danes, vojaški<br />
orkestri pa s svojimi in tujimi deli<br />
sodelujejo ter igrajo na državnih<br />
in vojaških proslavah.<br />
Vojaški orkester zvezne dežele<br />
Štajerske, ki je publiko navdušil z<br />
enkratno izvedbo točke bobnarjev,<br />
je bil ustanovljen 1. septembra<br />
1956 in dodeljen bataljonu<br />
vojaške policije, od leta 1995 pa<br />
deluje pod vodstvom Hannesa<br />
Lacknerja. Repertoar, ki so nam ga<br />
predstavili, je obsegal mešanico<br />
tradicionalnih koračnic, dunajske<br />
glasbe, predelavo pomembnih<br />
klasičnih del ter priznanih<br />
avstrijskih in sodobnih štajerskih<br />
skladateljev.<br />
Severnomorski mornariški orkester<br />
nemške mornarice s svojim<br />
enkratnim pomorskim šarmom<br />
že 52 let pooseblja pozitivno<br />
podobo mornarice in mesta<br />
Wilhelmshaven, kapetan fregate<br />
Lutz Bammler ter njegovih 50<br />
glasbenikov pa so občinstvo v<br />
Stožicah navdušili, ko so <strong>za</strong>klicali<br />
Slovenija in <strong>za</strong>igrali Avsenikovo<br />
Golico. Orkester deluje v različnih<br />
<strong>za</strong>sedbah in postavitvah, s<br />
številnimi nastopi v domovini pa<br />
je orkester zbral precej denarja <strong>za</strong><br />
dobrodelne namene. V Stožicah<br />
so <strong>za</strong>igrali tudi temo iz filma<br />
Pirati s Karibov in s komično<br />
točko izvali velik aplavz.<br />
Vojaški orkester 25. pehotne brigade<br />
madžarskih oboroženih sil<br />
György Klapka deluje od leta 2005<br />
in je najmlajši orkester madžarskih<br />
oboroženih sil. Svoj nastop<br />
v Stožicah je popestril s plesnimi<br />
vložki, njegovo sodelovanje na vojaških<br />
festivalih pa je poleg izdane<br />
zgoščenke in radijskega posnetka<br />
dokaz njegove dobre usposobljenosti.<br />
V orkestru deluje 24<br />
članov, poročnik Gé<strong>za</strong> Román kot<br />
namestnik dirigenta in stotnik<br />
Attil Baázs kot dirigent.<br />
Italijanski vojaški orkester Ariete<br />
<strong>11</strong>. pehotnega polka, sestavljen<br />
iz prostovoljcev, je ob prihodu na<br />
21
sv <strong>11</strong><br />
domovini <strong>za</strong> praznik<br />
dixieland skupine, jazz skupine,<br />
trobilnega kvinteta in pihalnega<br />
kvinteta. Orkester je v dvorani<br />
Stožice navdušil z izvedbo del<br />
Glenna Millerja ter plesnih in<br />
vokalnih vložkov.<br />
Začetki Policijskega orkestra v<br />
Sloveniji segajo v čas po drugi<br />
svetovni vojni, ko se je leta 1948<br />
<strong>za</strong> kamnito mizo Vodnikove domačije<br />
ustanovila Godba ljudske<br />
milice. Kakovost godbe se je skozi<br />
leta razvijala, repertoar skladb<br />
je razširila in s prepoznavno<br />
glasbeno izrazno močjo v umetniški<br />
interpretaciji je dvigovala<br />
svoj ugled v domovini ter tujini.<br />
Februarja 1994 je Policijska godba<br />
uradno postala protokolarni<br />
orkester Republike Slovenije, od<br />
leta 2001 pa se imenuje Policijski<br />
orkester. Glasbeni izbor orkestra<br />
sestavljajo dela klasične, filmske<br />
in <strong>za</strong>bavne glasbe, jazz, odlomki<br />
iz oper in baletov, kantate in muzikali,<br />
priredbe popevk in drugo.<br />
Orkester je imel že približno<br />
10.000 nastopov.<br />
Orkester Slovenske vojske, ki je<br />
z nastopom pri gledalcih doživel<br />
bučen aplavz, je bil ustanovljen<br />
aprila 1996, ko je takratni državni<br />
sekretar MO dr. Boris Žnidarič<br />
predlagal pripravo projektne<br />
naloge <strong>za</strong> ustanovitev orkestra SV.<br />
Takrat sta poveljnik godbe Ljubo<br />
Vošnjak in namestnik poveljnika<br />
Jani Šalamon dobila nalogo<br />
ustanoviti vojaško godbo, ki naj<br />
bi bila po formaciji manjša enota<br />
z 48 <strong>za</strong>poslenimi. Po ustanovitvi<br />
je bil orkester kratek čas<br />
podrejen MO, nato pa je deloval<br />
v osebnem štabu načelnika GŠSV.<br />
Dobro leto pozneje je prešel pod<br />
poveljstvo 12. gardnega bataljona,<br />
po letu 2004 pa je spet podrejen<br />
protokolarnemu delu kabineta<br />
načelnika GŠSV. Danes orkester, ki<br />
ga vodi mag. Šalamon, sestavljajo<br />
vrhunski glasbeniki z Akademije<br />
<strong>za</strong> glasbo v Ljubljani, orkester<br />
pa vabijo na številne koncerte in<br />
festivale v Evropi. Nastop na festivalu<br />
vojaških godb ni le igranje<br />
glasbe, temveč sta pomembna<br />
predvsem predstavitev orkestra<br />
in korakanje v ritmu. V Stožicah<br />
se jim je prvič pridružila tudi<br />
Garda SV, ki je prvič po ritmu<br />
izvedla šov. Občinstvo je v tišini<br />
opazovalo izvedbo točke z metom<br />
pušk, potem pa jih je nagradilo z<br />
močnim aplavzom.<br />
Festivala so se udeležili tudi<br />
predsednik vlade Borut Pahor,<br />
obrambna ministrica dr. Ljubica<br />
Jelušič, minister <strong>za</strong> okolje Roko<br />
Žarnič, načelnik Generalštaba SV<br />
mag. Alojz Šteiner in predsedujoči<br />
Natovemu vojaškemu odboru<br />
italijanski admiral Giampaolo Di<br />
Paola. Festival je bil tudi humanitaren,<br />
saj se bo celotni izkupiček<br />
od prodanih vstopnic v enakih<br />
zneskih predal v humanitarne<br />
namene, in sicer dveletni hčerki<br />
lani preminulega pripadnika<br />
Slovenske vojske, ki ji je nedavno<br />
umrla tudi mamica, invalidu vojne<br />
<strong>za</strong> Slovenijo ter Društvu <strong>za</strong> pomoč<br />
trpečim in bolnim – Rdeči noski.<br />
22
iz vojaškega življenja<br />
sv <strong>11</strong><br />
Garda praznuje<br />
Gardisti Slovenske vojske so 5. julija s slovesnostjo v<br />
Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Ljubljani praznovali<br />
20. obletnico od svoje ustanovitve, čeprav je njihov<br />
dan 26. junij v počastitev prvega postroja častne enote<br />
Teritorialne obrambe ob razglasitvi neodvisnosti in<br />
suverenosti Republike Slovenije. Slovesnosti sta se udeležila<br />
prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in prvi<br />
poveljnik gardistov brigadir Anton Krkovič, poleg njiju pa<br />
še poveljnik sil SV Branimir Furlan ter poveljnik garde SV<br />
Marko Hlastec.<br />
Besedilo in fotografije: Nataša Oblak<br />
Nekdanji predsednik Kučan se je<br />
v govoru spomnil prvega postroja<br />
gardistov in tudi državnega obiska<br />
italijanskega predsednika Francesca<br />
Cossige leta 1992. Ob ogledu<br />
častnega postroja slovenskih gardistov<br />
naj bi Kučanu dejal, da »se s<br />
temi ponosnimi fanti ne bi rad gledal<br />
prek puškinih cevi«. Poveljnik<br />
Hlastec je v govoru poudaril, da je<br />
delo gardistov mirno, skromno in<br />
ponosno. Ob koncu je podelil štiri<br />
bronaste medalje in plaketi garde<br />
SV, od poveljnika policijskega orkestra<br />
pa je prejel simbolično darilo<br />
ob okrogli obletnici.<br />
Ob 20. obletnici ustanovitve se<br />
je Garda SV predstavila tudi na<br />
festivalu vojaških orkestrov in s<br />
svojim šovom med gledalci izzvala<br />
Gardisti med<br />
predstavitvenim programom<br />
buren aplavz. Ob obletnici smo<br />
jih obiskali in govorili z vodnikom<br />
Antonom Sevškom, štabnim<br />
vodnikom Damjanom Hribarjem<br />
ter vodjem skupine Aleksandrom<br />
Papotnikom.<br />
Vodnik Anton<br />
Sevšek je v SV<br />
<strong>za</strong>poslen že<br />
osmo leto, gardi<br />
se je pridružil<br />
pred šestimi<br />
leti, v njej pa<br />
danes dela kot<br />
poveljnik oddelka.<br />
Seveda se nismo mogli izogniti<br />
vprašanju, kaj stori gardist, ko se<br />
zgodi neljuba napaka. »Seveda se<br />
dogajajo taki dogodki, naša naloga<br />
pa je, da ob tem čim bolj improviziramo<br />
in jih čim bolj nevidno<br />
rešimo.« Zanimalo nas je, kako se<br />
odzovejo, ko se jim visoki gost ob<br />
pregledu nasmehne, celo pokima.<br />
»Prav <strong>za</strong>to častne goste vedno<br />
gledamo v čelo vzvišeno in ponosno.«<br />
V najlepšem spominu mu bo<br />
<strong>za</strong>gotovo ostal nastop na festivalu<br />
vojaških orkestrov, na katerega so<br />
se veliko pripravljali, ob nastopu pa<br />
so imeli tudi nekaj treme.<br />
Za delo v gardi<br />
ni primeren<br />
vsak, <strong>za</strong>to smo<br />
enotovnega<br />
podčastnika<br />
štabnega vodnika<br />
Damjana<br />
Hribarja vprašali<br />
tudi o tem. Povedal nam je, da<br />
mora imeti gardist številko<br />
noge od 43 do 45, ker imajo<br />
posebne škornje, velik pa mora<br />
biti od 181 do 187 centimetrov.<br />
Pomembna sta tudi dobra<br />
psihofizična pripravljenost in<br />
videz. Poleg osnovnega usposabljanja,<br />
kot je sprejem visokih<br />
državnikov, se v redkih prostih<br />
trenutkih pripravljajo na žalne<br />
slovesnosti in pogrebe ter vadijo<br />
osnovna postrojila in predstavitveni<br />
program. »Na prizorišče<br />
vedno pridemo vsaj pol ure pred<br />
dogodkom, da si ga ogledamo in<br />
se prilagodimo, <strong>za</strong>to smo vedno<br />
pripravljeni tudi na nepredvidljive<br />
razmere.«<br />
V šovu sodeluje<br />
tudi vodja skupine<br />
Aleksander<br />
Papotnik, ki od<br />
leta 2005 svoje<br />
delo opravlja<br />
profesionalno kot<br />
drugi gardisti,<br />
pravi pa, »da moraš ob različnih<br />
dogodkih, tudi zelo komičnih, ohraniti<br />
profesionalen odnos in odmisliti<br />
dogajanje okoli sebe«. Pri šovu je<br />
večina stvari odvisna od motorike<br />
in delo te mora veseliti. »Vadimo<br />
z odprtim nožem, <strong>za</strong>to se dogajajo<br />
tudi poškodbe. To je sestavni del, ki<br />
ga moraš predvideti, saj je vredno<br />
tega, ko s svojim programom ponosno<br />
predstavljamo SV.«<br />
23
sv <strong>11</strong><br />
iz vojaškega življenja<br />
Z ladjo Triglav prvič<br />
na mednarodni vaji<br />
Besedilo: Marko Pišlar<br />
Fotografije: vojska Črne gore<br />
Pripadniki 430. mornariškega diviziona so z večnamensko<br />
ladjo Triglav <strong>11</strong> od 4. do 13. junija prvič sodelovali na<br />
mednarodni taktični pomorski vaji Adrion <strong>11</strong> – Livex, ki je<br />
potekala v teritorialnih vodah Črne gore in mednarodnih<br />
vodah Jadranskega morja. Kot je pojasnil poveljnik ladje<br />
Triglav <strong>11</strong> poročnik fregate Andrej Pečar, so bile pridobljene<br />
izkušnje <strong>za</strong> posadko ladje Triglav <strong>11</strong> zelo pomembne, saj<br />
je bila <strong>za</strong> večino članov to prva mednarodna pomorska<br />
taktična vaja. Ob tem je še dodal, da se je ladja Triglav <strong>11</strong> po<br />
značilnostih plovbe in tudi opremljenosti izka<strong>za</strong>la kot povsem<br />
primerljiva drugim plovilom sodelujočih mornaric jadranskojonskega<br />
območja. Slovenska vojska se je v preteklih letih<br />
vaje Adrion udeleževala s hitro patruljno ladjo Ankaran 21.<br />
Na vaji sodelovale vojaške<br />
mornarice iz šestih držav<br />
Vaja Adrion <strong>11</strong> – Livex je bila že<br />
šesta vaja v okviru jadransko-jonske<br />
pobude. Njena cilja sta bila<br />
izboljšati raven usposobljenosti v<br />
načrtovanju in izvajanju delovanj<br />
na morju ter krepiti interoperabilnost<br />
in prijateljstvo med pomorskimi<br />
silami z jadransko-jonskega<br />
območja. Prav tako so na vaji<br />
urili poveljnike in njihove štabe v<br />
načrtovanju ter izvedbi pomorske<br />
večnacionalne operacije in povečali<br />
povezljivost med mornaricami<br />
skozi spoznavanje opreme ter<br />
možnost uporabe različnih tipov<br />
plovil. Vajo Adrion <strong>11</strong> – Livex je<br />
organizirala črnogorska vojaška<br />
mornarica, na njej pa so sodelovale<br />
še vojaške mornarice iz Albanije,<br />
Črne gore, Grčije, Hrvaške, Italije<br />
in Slovenije. Slovenska vojska<br />
se je vaje udeležila s pripadniki<br />
430. mornariškega diviziona z večnamensko<br />
ladjo Triglav <strong>11</strong> in pripadnikoma<br />
diviziona, ki sta delovala<br />
v poveljstvu vaje. Albanija je na vaji<br />
sodelovala s patruljno ladjo P-131<br />
Ilirija, Črna gora s patruljno ladjo<br />
P-34, vlačilcem PR-41 in helikopterjem<br />
SA 342 Gazela. Grška mornarica<br />
je v črnogorsko morje priplula<br />
s topnjačo P-268 Aittios, Hrvaška<br />
z raketno topnjačo 42 Dubrovnik,<br />
Italija pa z 90-metrsko patruljno<br />
ladjo P-410 Orione s palubnim<br />
helikopterjem AB-212.<br />
24
Urili manevriranje, nadzor<br />
akvatorija ter iskanje in<br />
reševanje na morju<br />
Ladja Triglav <strong>11</strong> je iz koprskega<br />
pristanišča na pot proti Črni gori<br />
odplula v soboto, 4. junija, pri<br />
čemer je posadka ladje plovbo do<br />
Bara izkoristila tudi <strong>za</strong> usposabljanje<br />
iz manevriranja in <strong>za</strong> urjenje<br />
bojnih postopkov na morju. Vaja,<br />
ki je potekala od 6. do 10. junija, je<br />
bila razdeljena v tri faze. V prvi so<br />
potekali vplutje plovil v pristanišče<br />
Bar, integracija sil, pripravljalna<br />
konferenca ter vaje iz govorne in<br />
signalne komunikacije. Druga fa<strong>za</strong><br />
vaje se je izvajala v teritorialnih<br />
vodah Črne gore, poudarek pa je bil<br />
na izvajanju postopkov iz taktičnega<br />
manevriranja, nadzora akvatorija<br />
in obale s poudarkom na operacijah<br />
<strong>za</strong> preprečevanje in odzivanje proti<br />
ilegalnim aktivnostim na morju<br />
(Maritime Interdiction Operation –<br />
MIO), iz izgradnje in vzdrževanja<br />
razpoznavne pomorske slike<br />
akvatorija (RPM), prestre<strong>za</strong>nja<br />
sumljivih plovil in njihovega pregleda<br />
(Boarding), postopkov iskanja<br />
in reševanja na morju (Search<br />
And Rescue – SAR), iz izmenjave<br />
podatkov, pomembnih <strong>za</strong> varnost<br />
na morju, ter na bojnih streljanjih<br />
z ladijskimi oborožitvenimi sistemi<br />
na površinske cilje na morju.<br />
Streljali tudi z ladijsko<br />
oborožitvijo<br />
Plovba v formacijah v <strong>za</strong>livu Boka<br />
Kotorska je obsegala taktično<br />
manevriranje konvoja ladij in<br />
spremembo formacije plovbe.<br />
V tem konvoju je bila poveljniška<br />
patruljna ladja B-34 mornarice<br />
Črne gore, ki je dajala ukaze <strong>za</strong><br />
plutje drugim ladjam. S taktičnim<br />
manevriranjem so prispeli do<br />
območja, kjer so nadzirali akvatorij<br />
in obalo, pri čemer je dobila vsaka<br />
ladja svoj sektor nadzora akvatorija.<br />
Vaja iskanja in reševanja je<br />
tako potekala ob domnevi, da se<br />
je potopila ribiška ladja, <strong>za</strong>to so<br />
posadke ladij dobile nalogo iskanja<br />
in reševanja ponesrečencev na<br />
morju. Vajo, ki je obsegala pregled<br />
ladij, iskanje in prijetje (Vessel<br />
Boarding, Search and Seizure –<br />
VBSS) so izvajale <strong>za</strong> to ustrezno<br />
usposobljene in opremljene skupine,<br />
vkrcane na grško, italijansko<br />
in črnogorsko ladjo, z gumijastimi<br />
desantnimi čolni. V okviru vaje je<br />
potekalo tudi bojno streljanje z<br />
ladijskimi oborožitvenimi sistemi<br />
na plavajoče tarče na morju, pri<br />
čemer je posadka ladje Triglav <strong>11</strong><br />
streljala z avtomatskim šestcevnim<br />
topom AK-306 in mitraljezi MTPU<br />
14,5 milimetra. Zadnja fa<strong>za</strong> vaje je<br />
vključevala analizo aktivnosti in priprave<br />
posadk na vrnitev v matična<br />
pristanišča. Posadka ladje Triglav <strong>11</strong><br />
se je v koprsko pristanišče vrnila v<br />
ponedeljek, 13. junija.<br />
25
sv <strong>11</strong><br />
iz vojaškega življenja<br />
Leto 20<strong>11</strong> <strong>za</strong>znamovano z izzivi<br />
V prostorih Centra vojnih veteranov Slovenije v Logatcu je 14. junija potekala<br />
letošnja 2. konferenca podčastniškega zbora Slovenske vojske. Zbrane<br />
podčastnike je nagovoril namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske<br />
kontraadmiral Renato Petrič, glavni podčastnik Slovenske vojske višji praporščak<br />
Igor Tomašič pa je predstavil predlog načrta popolnitve ključnih podčastniških<br />
dolžnosti leta 20<strong>11</strong>, spregovoril pa je tudi o aktualnih aktivnostih v Slovenski<br />
vojski ter podal usmeritve <strong>za</strong> nadaljnje delo.<br />
Besedilo in fotografija: Nataša Oblak<br />
Kontraadmiral Petrič je poudaril pomembnost<br />
vloge podčastniškega zbora pri doseganju ciljev<br />
SV, visoko raven izkušenj in znanja, ki so jih<br />
podčastniki pridobili med službovanjem tako v<br />
domovini kot tujini ter jih implementirali skozi<br />
svoje delo v vojaški sistem. Kontraadmiral je<br />
zbor seznanil z aktualnimi <strong>za</strong>devami, kot so<br />
sodelovanje pri pripravi predloga <strong>za</strong> spremembe<br />
Zakona o obrambi, poenostavitev disciplinskih<br />
postopkov, spremembe pravilnika o službeni<br />
oceni, pri čemer naj bi vojaške vsebine dobile<br />
večji pomen, in konsolidacijo SV. V jubilejnem<br />
letu je višji štabni vodnik Andrej Jurjevič je predstavil<br />
slovensko pot v samostojnost, zgodovinske<br />
mejnike nastanka slovenske države in dogodke<br />
pred osamosvojitveno vojno.<br />
Glavni podčastnik SV višji praporščak Tomašič je<br />
predstavil aktivnosti podčastniškega zbora leta<br />
20<strong>11</strong> in podal usmeritve, kot so <strong>za</strong>gotavljanje<br />
discipline in standardov, spremljanje in razvojno<br />
svetovanje, obiski v enotah ter sodelovanje pri<br />
kadrovskih postopkih, ob koncu pa se je <strong>za</strong>hvalil<br />
vsem podčastnikom <strong>za</strong> osebni prispevek in<br />
<strong>za</strong>sluge pri oblikovanju podčastniškega zbora SV<br />
in uveljavitvi podčastniške podporne linije.<br />
Po končani konferenci so podčastniki izvajali individualne<br />
vojaške veščine ter svoj podčastniški<br />
duh obogatili skozi šport in družabne aktivnosti.<br />
Prva generacija končala<br />
visoki tečaj <strong>za</strong> podčastnike<br />
Besedilo: Nataša Oblak<br />
Fotografija: Foto Boni<br />
V Avditoriju generala Maistra v<br />
mariborski Kadetnici je 15. junija<br />
potekala slovesnost ob koncu šolanja<br />
prve generacije visokega tečaja <strong>za</strong><br />
podčastnike. V generacijo je bilo<br />
napotenih 15 slušateljev. Šolanje so v<br />
organi<strong>za</strong>ciji in izvedbi PŠŠ ter Šole <strong>za</strong><br />
podčastnike (ŠPČ) <strong>za</strong>čeli 16. decembra<br />
2010 in prvi del končali 4. marca.<br />
V drugem delu so pripravili <strong>za</strong>ključne<br />
naloge, ki so jih vsi 19. aprila tudi<br />
uspešno <strong>za</strong>govarjali. Osrednji govornik<br />
na slovesnosti je bil načelnik GŠSV<br />
generalmajor mag. Alojz Šteiner.<br />
Z izvedbo visokega tečaja <strong>za</strong> podčastnike je<br />
dokončno vzpostavljen koncept izobraževanja<br />
in usposabljanja podčastnikov, kar predstavlja<br />
pomembno prelomnico v razvoju podčastniškega<br />
zbora SV. Generalmajor Šteiner je med drugim<br />
v svojem nagovoru poudaril, da »smo v 20-letni<br />
zgodovini <strong>za</strong>čeli praktično iz nič in se dosežkov<br />
vse premalo <strong>za</strong>vedamo. V ekstremnih razmerah,<br />
ko se je treba boriti <strong>za</strong> življenje, ni dovolj samo in<br />
zgolj profesionalnost«. Najboljši v generaciji so bili<br />
višji štabni vodnik Franc Zagradišnik, praporščak<br />
Robert Rotar in višji štabni vodnik Andrej Jurjevič.<br />
26
Slovesno v postojnski vojašnici<br />
Najboljša podčastnika<br />
Urban Kralj in<br />
Aleš Cvetek<br />
Najboljša vojaka<br />
Žiga Kalajžič in<br />
Miha Grgurič<br />
V Vojašnici barona Andreja Čehovina v Postojni je 30. junija<br />
potekala osrednja slovesnost podčastniškega zbora, z<br />
uvodnim nagovorom pa jo je <strong>za</strong>čel glavni podčastnik SV višji<br />
praporščak Igor Tomašič. Program sta z glasbo popestrila<br />
kvintet Orkestra SV in Garda SV s svojim predstavitvenim<br />
programom.<br />
Besedilo in fotografiji: Nataša Oblak<br />
<strong>za</strong> podporo, podčastnik leta<br />
2010 v štabnem stebru je štabni<br />
vodnik Urban Kralj iz poveljstva<br />
1. brigade, podčastnik leta 2010 v<br />
poveljniško-enotovnem stebru pa<br />
je višji vodnik Aleš Cvetek iz 20.<br />
motoriziranega bataljona. Izmed<br />
vseh treh kariernih stebrov je najboljši<br />
podčastnik SV <strong>za</strong> leto 2010<br />
višji vodnik Aleš Cvetek, pripadnik<br />
poveljniško-enotovnega stebra.<br />
Najboljša vojaka in podčastniki so<br />
<strong>za</strong> svoje <strong>za</strong>sluge v imenu načelnika<br />
GŠSV generalmajorja mag.<br />
Aloj<strong>za</strong> Šteinerja prejeli priznanja<br />
in prehodne pokale. Štabnemu vodniku<br />
Kralju bo priznanje <strong>za</strong>radi<br />
odsotnosti, saj trenutno opravlja<br />
delo v okviru sil Isaf, izročeno<br />
pozneje.<br />
Glavni govornik na slovesnosti<br />
je bil namestnik načelnika GŠSV<br />
kontraadmiral Renato Petrič, ki<br />
je poudaril pomen podčastnikov<br />
in hkrati opozoril na njihovo<br />
spremenjeno vlogo v strukturah<br />
SV, saj jim je, kot je dejal,<br />
»uspelo precej spremeniti tudi<br />
razmišljanja častnikov glede vloge<br />
podčastnikov in narediti veliko na<br />
področju usposabljanja, veščin in<br />
utrjevanja discipline«.<br />
Višji praporščak Tomašič je v<br />
govoru dejal, da »biti podčastnik<br />
ni lahko, pomeni samodisciplino,<br />
strokovnost in <strong>za</strong>vzetost, pomeni<br />
nenehno odrekanje in skrb <strong>za</strong> druge,<br />
pomeni biti steber vojske«.<br />
V sklepnem delu slovesnosti so<br />
razglasili najboljšega vojaka, tri po<br />
kariernih stebrih najboljše podčastnike<br />
in najboljšega podčastnika<br />
SV. Zaradi izjemnih rezultatov vojakov<br />
sta najboljša vojaka <strong>za</strong> leto<br />
2010 dva, in sicer desetnik Žiga<br />
Kalajžič iz Večnacionalnega centra<br />
odličnosti <strong>za</strong> gorsko bojevanje ter<br />
desetnik Miha Grgurič iz 5. obveščevalno-izvidniškega<br />
bataljona.<br />
Podčastnik leta 2010 v specialističnem<br />
strokovnem stebru je štabni<br />
vodnik Danijel Kirbus iz Poveljstva<br />
Sprejem ključnih podčastnikov<br />
ob sprejemu novih dolžnosti<br />
Forum glavnih podčastnikov regije<br />
V vojaški pomorski bazi Lora v hrvaškem Splitu je od 20. do 22. junija potekal<br />
forum glavnih podčastnikov regije Srednje in Jugovzhodne Evrope, letos pa<br />
ga je organiziral podčastniški zbor hrvaških oboroženih sil. Zasedanja se je<br />
udeležil glavni podčastnik Slovenske vojske višji praporščak Igor Tomašič.<br />
Ključni temi letošnjega <strong>za</strong>sedanja sta bili merila profesionalnega razvoja vojakov<br />
in podčastnikov in vloga podčastniških odborov pri izboru kandidatov<br />
ter različni modeli uvajanja in dela s pripadniki pogodbene rezervne sestave.<br />
V okviru rednega mesečnega kolegija glavnega podčastnika SV je 8. julija<br />
glavni podčastnik SV višji praporščak Igor Tomašič sprejel ključne podčastnike<br />
SV, ki sprejemajo nove dolžnosti. Višji praporščak Janez Šmid tako po<br />
nekajletnem uspešnem delu <strong>za</strong>pušča dolžnost glavnega podčastnika sil ter<br />
odhaja kot podčastnik kontingenta SVNKON Isaf 16 v mednarodno operacijo,<br />
v kateri bo v okviru NTM-A (Nato Training Misson Afganistan) opravljal<br />
dolžnost mentorja glavnemu podčastniku operativne ravni afganistanske<br />
nacionalne vojske (ANA). Dolžnost glavnega podčastnika sil je prevzel višji<br />
praporščak Igor Skopec, višji praporščak Marjan Horvat pa dolžnost glavnega<br />
podčastnika PDRIU.<br />
27
sv <strong>11</strong><br />
iz vojaškega življenja<br />
74. MOTB brez izgovorov<br />
Besedilo: Nataša Oblak<br />
Fotografije: Bruno Toič<br />
Na poligonu voditeljskih veščin v Vojašnici Franca Rozmana Staneta je<br />
sredi junija potekalo usposabljanje iz voditeljskih veščin pod vodstvom<br />
inštruktorjev bataljonskega podčastnika 74. MOTB štabnega vodnika<br />
Aleksandra Varge in četnega podčastnika iz 10. MOTB štabnega vodnika<br />
Boštjana Kalana. Usposabljanja so se udeležili najvišji častniki poveljstva<br />
74. MOTB in poveljniki čet, med reševanjem nalog pa so spoznali predvsem<br />
pomen dobrega voditeljstva, ki upošteva načelo vodenja brez iskanja<br />
opravičil, poleg tega pa tudi komunikacijske veščine, saj pozitiven odnos<br />
temelji na dobri komunikaciji med nadrejenimi in podrejenimi, ter kako<br />
pomembno je motivirati pripadnike skozi delo.<br />
Pomembno je sodelovanje vseh<br />
Na poligonu so najvišji častniki poveljstva<br />
74. MOTB in poveljniki čet izvedli tri vaje, ki se<br />
opravljajo različno z različnimi sredstvi. Tako so<br />
morali premagati tri ovire, na voljo pa so imeli<br />
omejena sredstva, tako da je bilo v vseh primerih<br />
nekaj prekratko in čudno. »Če sredstvo pravilno<br />
uporabiš, je ravno prav,« je povedal štabni vodnik<br />
Varga. Skupini, ki je morala čez oviro, je inštruktor<br />
določil vodjo, ki je moral nalogo prenesti na<br />
svojo skupino. Inštruktorja sta med vajo vodjo<br />
ocenjevala, ali je zbral dovolj podatkov, kako jih je<br />
predal svoji skupini, da je uspešno prepeljal skupino<br />
čez oviro, in kolikšen poudarek je namenil varnosti.<br />
To je le del nalog, ki jih mora kot poveljujoči<br />
svoji enoti obvladati v procesu vodenja.<br />
Za oviro, ki so jo premagovali kot <strong>za</strong>dnjo, so imeli<br />
na voljo 20 minut. Pred vajo so dobili pripomočke,<br />
in sicer ploha, dolga 5,2 metra, dve vrvi ter <strong>za</strong>boj<br />
streliva. Njihova naloga je bila, da so s ploščadi<br />
prenesli <strong>za</strong>boj s strelivom čez ograjo do pločnika<br />
na drugo stran. Na tleh med ploščadjo in ograjo<br />
so bile ostre železne konice, ograja ter tla med<br />
ograjo in pločnikom so bili minirani, uporabna<br />
pa je bila le ploščad. Vodja je razdelil naloge med<br />
člane skupine, tako da je eden skrbel <strong>za</strong> varnost,<br />
drugi pa <strong>za</strong> čas. Že na <strong>za</strong>četku so izgubili prvega<br />
člana skupine, drugega pri premagovanju ovire<br />
in <strong>za</strong>dnjega na koncu, ko se je z nogo dotaknil<br />
minirane ograje. Nalogo so po precej težavah<br />
uspešno končali, sledila pa je evalvacija. Skupaj z<br />
inštruktorji so pri analizi uporabili tako imenovano<br />
vodenje brez opravičevanja (no excuse leadership).<br />
Pri vodenju brez opravičevanja gre <strong>za</strong> to, da se ne<br />
iščejo izgovori, temveč se poiščejo rešitve. »Kako<br />
bi lahko vodja vplival na to, da ne bi bilo žrtev?<br />
Koliko misliš, da si ti kriv, da je član tvoje skupine<br />
stopil na minsko polje? Koliko si kriv, da se je član<br />
ekipe z nogo dotaknil železnih konic?« so bila<br />
vprašanja inštruktorjev.<br />
Na <strong>za</strong>četku evalvacije je skupina iskala izgovore,<br />
vendar je kmalu ugotovila, kaj jih sprašuje inštruktor.<br />
Sledila je razprava o tem, <strong>za</strong>kaj je prišlo do<br />
žrtev, in skupaj so ugotovili, da je bila pri prvi žrtvi,<br />
ki je stopila na minirano območje, kriva nejasnost<br />
uka<strong>za</strong> vodje skupine. Druga žrtev je bila takoj, ko<br />
je prvi premagal oviro in je v skupini <strong>za</strong>vladalo<br />
veselje, hkrati pa so po<strong>za</strong>bili na varnost. Ploha sta<br />
se premaknila in član skupine se je po nevarnem<br />
majanju z nogo nehote dotaknil ovire. Tretja žrtev<br />
je bila na koncu, ko kandidata na ploščadi nihče<br />
več ni varoval. Ko se je počasi spuščal proti cilju, je<br />
na <strong>za</strong>dnjem metru, vesel, da je konec, nehote stopil<br />
na minsko polje pred pločnikom. Med evalvacijo<br />
oziroma analizo se je poka<strong>za</strong>lo, kje so bile narejene<br />
napake in kako bi jih lahko preprečili.<br />
Med vajo se je poka<strong>za</strong>lo, kako zelo pomembno je,<br />
da sodeluje vsa skupina. Štabni vodnik Varga je<br />
dejal: »Ali je smiselno, da vodja vse naredi sam?<br />
S sodelovanjem se razvija voditeljstvo pri celotni<br />
skupini. Uporablja se vetritev možganov oziroma<br />
brainstorming in skozi vaje spoznavajo, da ni pomembna<br />
le izvedba naloge, temveč na koncu tudi<br />
anali<strong>za</strong> vseh korakov izvedbe.«<br />
Kaj bi lahko naredil drugače?<br />
Pri delu v službi je vedno nekdo, ki nam ob dodelitvi<br />
naloge postavi tudi pogoje, pod katerimi jo<br />
moramo opraviti. Tudi drugače se v življenju srečujemo<br />
z nalogami, katerih izvedbo nam omejujejo<br />
pogoji, naj si bo doma, v šoli ali pri športu. Kot je<br />
dejal štabni vodnik Kalan, iskati razloge, <strong>za</strong>kaj naloge<br />
nismo dobro opravili, ne pelje do rezultatov.<br />
»Vodja je <strong>za</strong> vsako <strong>za</strong>devo, ki se zgodi v njegovi<br />
skupini, pa naj bo to oddelek, vod, četa, bataljon ali<br />
brigada, posredno ali neposredno odgovoren. Zato<br />
Nadporočnik Franc Toš,<br />
poveljnik POVLOGČ<br />
74. MOTB:<br />
Pri premagovanju prve ovire<br />
sem kot vodja skupine spoznal<br />
svoje pomanjkljivosti in dobre<br />
lastnosti. S pomočjo inštruktorjev in kolegov sem<br />
na koncu, ko je bila naloga opravljena, prepoznal<br />
napake, ki sem jih naredil od sprejetja naloge,<br />
med sprejemanjem odločitve ter izvedbo. Med<br />
vajo je prevladal skupinski duh, sčasoma pa ti<br />
<strong>za</strong>deva uide izpod nadzora, kar je bila moja napaka.<br />
Skozi vaje voditeljskih veščin sem se naučil<br />
sprejemati naloge in odločitve, razumeti naloge<br />
in upoštevati varnostne okoliščine.<br />
je pomembno, da si vodja zna postaviti vprašanje,<br />
kaj bi lahko naredil drugače, da se to ne bi zgodilo.<br />
Če tega ne narediš, sledijo izgovori. Inštruktorji<br />
se <strong>za</strong>vedamo, da je to del nas, vendar se je treba<br />
<strong>za</strong>vedati svojih napak in svoje odgovornosti ter<br />
poskušati delati drugače. Kot je dejal Albert<br />
Einstein, pomembnih težav, ki jih želimo odpraviti,<br />
ni mogoče rešiti na isti ravni razmišljanja, na kateri<br />
smo bili, ko smo jih ustvarili. Lotevati se neke<br />
stvari na vedno enak način in obenem pričakovati<br />
vsakič drugačne rezultate, je naj<strong>za</strong>nesljivejši znak<br />
norosti.«<br />
Prav tako je pomemben člen pri delu v skupni<br />
motivacija, ki je sicer odvisna od posameznika. Kot<br />
28
je povedal štabni vodnik Kalan, »če je oseba samo<strong>za</strong>vestna,<br />
se bo želela dokazovati in bo še bolj<br />
uspešna. Kot vodje lahko vplivamo na samo<strong>za</strong>vest<br />
posameznika tako, da ga spodbujamo. Prav to<br />
poskušamo doseči pri analizi po izvedbi naloge.<br />
Če bi naredili tri vaje brez analiz, bi današnji dan<br />
vzeli kot športni dan. Koliko nalog opravite in naredite<br />
analize pri svojem rednem delu? Če boste<br />
delali analizo, boste naslednjič pri izvedbi naloge<br />
boljši, kot ste bili prej. Boljši kot včeraj in slabši<br />
kot jutri. To naj bo vaš cilj«.<br />
Usposabljanje, ki je bilo namenjeno integraciji<br />
vojaških vodij v posredni kolektiv, ki ga sestavljajo<br />
poveljstvo bataljona in poveljniki čet, pripomorejo<br />
k izboljšanju njihovega sodelovanja. Prav tako<br />
je bilo namenjeno tudi razvoju voditeljstva pri<br />
vsakem posamezniku.<br />
Poročnik Damijan Korpič,<br />
namestnik poveljnika 1. MOTČ<br />
74. MOTB:<br />
Tokrat sem že drugič na teh ovirah,<br />
ki so razumsko <strong>za</strong>htevne,<br />
seveda tudi fizično, čeprav na<br />
teh ovirah ni poudarek na fizični moči. Je koristna,<br />
ni pa ključna. Bolj pomembno je prenašanje<br />
svojih odločitev navzdol. Menim, da se te ovire<br />
premalo uporabljajo, glede na to, koliko nalog<br />
imajo določene enote. Te ovire ti predstavljajo<br />
delo z ljudmi, hkrati pa vidiš človeškost ljudi, s<br />
katerimi delaš.<br />
29
sv <strong>11</strong><br />
<strong>za</strong>ščita in reševanje<br />
V državi imamo skoraj 60<br />
novih poklicnih gasilcev<br />
Reševanje voznika osebnega vozila,<br />
ki se je <strong>za</strong>letel v tovornjak<br />
V Gasilski šoli Izobraževalnega centra <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in reševanje<br />
na Igu pri Ljubljani je v sredo, 22. junija, končala polletno<br />
šolanje 18. generacija kandidatov <strong>za</strong> poklicne gasilce. To je<br />
do zdaj tudi najštevilnejša redna generacija, saj je bilo v njej<br />
kar 59 kandidatov in med njimi je bila drugič v zgodovini<br />
šolanja <strong>za</strong> poklicne gasilce pri nas tudi ženska, ki jo je v šolo<br />
poslala gasilska brigada iz Ljubljane. Kandidati so svoje<br />
šolanje končali s strokovnimi in <strong>za</strong>ključnimi izpiti, ob koncu<br />
pa so v sredo na prikazni vaji poka<strong>za</strong>li, kaj so se naučili v<br />
Gasilski šoli in <strong>za</strong>kaj so postali poklicni gasilci.<br />
Besedilo in fotografije: Bojan Kuntarič<br />
in en samoplačnik. Usposabljanje je<br />
trajalo 810 ur, od tega je bilo 378 ur<br />
teorije in 432 ur praktičnih vaj. Na<br />
poligonu v Izobraževalnem centru<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in reševanje so kandidati<br />
opravili približno 140 praktičnih ur,<br />
med stažiranjem in usposabljanjem<br />
v Postojni pa so <strong>za</strong> delo z motorno<br />
žago, <strong>za</strong> intervencije pri gozdnih<br />
požarih in požarih v naravnem okolju<br />
ter <strong>za</strong> gašenje s helikopterjem<br />
opravili še dodatnih 160 ur. V te ure<br />
niso vštete praktične ure, ki so jih<br />
kandidati opravili med teoretičnimi<br />
predavanji.<br />
Kandidati so 14 dni preživeli v<br />
Postojni, kjer so se usposobili <strong>za</strong><br />
varno delo z motorno žago in <strong>za</strong><br />
posredovanje pri požarih v naravi,<br />
14 dni pa so stažirali v svojih enotah.<br />
Njihov delovni teden je trajal od<br />
10.30 v ponedeljek do 13. ure v petek,<br />
nato pa so odšli domov. Zjutraj<br />
se je njihov delovni dan <strong>za</strong>čel, razen<br />
v ponedeljek, ob 7.30, končal pa se<br />
je med 17. in 19. uro.<br />
Teden dni daljše šolanje<br />
Kot so nam povedali v Gasilski šoli,<br />
so se letos <strong>za</strong>radi potreb in izkušenj<br />
iz prejšnjih let odločili, da podaljšajo<br />
šolanje <strong>za</strong> teden dni. Odzivi med<br />
Že nekako v navadi je, da <strong>za</strong>čne nova<br />
generacija kandidatov <strong>za</strong> poklicne<br />
gasilce svoje šolanje v Gasilski šoli<br />
ICZR drugi ponedeljek januarja. Tudi<br />
letos ni bilo drugače in v ponedeljek,<br />
10. januarja, je na Igu <strong>za</strong>čela šolanje<br />
18. generacija kandidatov <strong>za</strong> poklicne<br />
gasilce.<br />
Uvodnega dela šolanja so se udeležili<br />
predstavniki Uprave Republike<br />
Slovenije <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in reševanje<br />
ter gasilskih stanovskih združenj,<br />
bodočim poklicnim gasilcem pa so<br />
<strong>za</strong>želeli veliko uspehov pri pridobivanju<br />
novega znanja v ICZR.<br />
Kandidatom so spregovorili o mestu<br />
in vlogi, ki jo imajo tako prostovoljni<br />
kot poklicni gasilci v sistemu <strong>za</strong>ščite<br />
in reševanja. V nadaljevanju so<br />
največ pozornosti namenil krepitvi<br />
kolektivnega duha in poudarili, da<br />
je ta nujen <strong>za</strong> uspešno delo v vseh<br />
reševalnih akcijah.<br />
Kandidati so bili razdeljeni v dva razreda,<br />
vsak razred pa v tri oddelke,<br />
v katerih je bilo po deset tečajnikov.<br />
Kandidate je poslalo na usposabljanje<br />
30 gasilskih enot, izmed katerih<br />
je bilo 20 tečajnikov iz gasilskih enot<br />
širšega pomena, devet iz industrije<br />
Pri reševanju voznika vozila so<br />
morali gasilci odre<strong>za</strong>ti streho.<br />
30
Boštjan Buser,<br />
Gasilska enota<br />
Cinkarna Celje:<br />
Že zdaj mi je jasno,<br />
da se bom moral<br />
tudi v prihodnje<br />
izobraževati. V našem podjetju uporabljamo<br />
pri proizvodnji veliko nevarnih<br />
snovi in tudi na tem področju<br />
se bo treba precej izobraževati.<br />
kandidati so bili dobri. V tem času<br />
so lahko določene vsebine obdelali<br />
bolj natančno. Vsako leto morajo<br />
namreč <strong>za</strong>radi nakupa nove opreme<br />
in izgradnje novih objektov <strong>za</strong> vaje<br />
dopolnjevati tudi taktične postopke.<br />
Zaradi uporabe nove opreme in pristopov<br />
do posameznega problema se<br />
spreminjajo tudi postopki. Prav tako<br />
poskušajo v usposabljanje vključiti<br />
izkušnje gasilskih enot s terena, jih<br />
skupaj analizirajo in nato poskušajo<br />
vključiti v svoje terenske vaje.<br />
Vsaka generacija je najboljša<br />
Kot so povedali v Gasilski šoli, <strong>za</strong><br />
vsako generacijo radi rečejo, da je<br />
najboljša, to pa <strong>za</strong>to, ker <strong>za</strong> vsako<br />
generacijo vključijo nekaj novosti,<br />
so bolj dosledni pri izvajanju<br />
učnega programa, spremljanju vaj,<br />
ki jih imajo, spremljanju napredka<br />
tečajnikov in nadzoru spremljanja<br />
izpolnjevanja njihovih obveznosti.<br />
Letošnja generacija se je izka<strong>za</strong>la<br />
<strong>za</strong> zelo pri<strong>za</strong>devno in motivirano in<br />
takšna je bila od <strong>za</strong>četka do konca<br />
usposabljanja.<br />
Zadnjih nekaj let prihajajo na<br />
šolanje v Izobraževalni center <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>ščito in reševanje ter v Gasilsko<br />
šolo vedno mlajši kandidati. Pred<br />
leti so prihajali k njim kandidati, ki<br />
so sicer imeli že večletno gasilsko<br />
kariero, niso pa imeli ustrezne<br />
Posredovanje v nesreči<br />
z nevarno snovjo<br />
izobrazbe <strong>za</strong>njo in so tako izpolnili<br />
pogoje <strong>za</strong> na<strong>za</strong>j. Zdaj se je po<br />
poklicnih enotah to uredilo in na<br />
šolanje prihajajo mladi fantje, ki so<br />
novinci na tem področju, če pa so<br />
že prostovoljni gasilci, svoje znanje<br />
dopolnjujejo, drugi, ki so popolni<br />
<strong>za</strong>četniki, pa znanje pridobivajo od<br />
<strong>za</strong>četka. Vsi so zelo homogeni, približno<br />
enako stari in jih je mogoče<br />
določene postopke naučiti povsem<br />
po šolsko. Starejši kandidati so<br />
nekatere postopke izvajali tako, kot<br />
so se naučili, <strong>za</strong>to jih je bilo težko<br />
naučiti na šolski način. Letošnji kandidati<br />
so bili mladi in so precej laže<br />
prenašali telesne ter druge napore.<br />
V šoli dobiš zelo veliko znanja<br />
Da je bilo šolanje naporno, nam je<br />
potrdil tudi Tadej Pišek iz poklicne<br />
gasilske enote iz Maribora. »Zadnjih<br />
nekaj dni v Gasilski šoli je bilo <strong>za</strong><br />
nas kandidate stresnih. Imeli smo<br />
štiri izpite, in sicer pri strokovnih<br />
predmetih, iz <strong>za</strong>konodaje, gasilskih<br />
orodij, požarne varnosti in požarne<br />
takse. Med šolanjem na Igu sem<br />
pridobil zelo veliko znanja, vendar<br />
mi je že zdaj jasno, da na delovnem<br />
mestu to ne bo dovolj, temveč se<br />
bom moral izobraževati in usposabljati<br />
tudi pozneje. Verjetno se bom<br />
moral usmeriti v bolj posebno področje<br />
gasilskega delovanja, katero<br />
pa bo to, bom še videl. Danes bomo<br />
tukaj na Igu končali, tako da gremo<br />
domov, jutri pa me že čaka delo v<br />
dnevni izmeni. Čeprav ne bom imel<br />
nobenih počitnic, se dela v enoti že<br />
veselim,« je povedal Tadej.<br />
Praktični del šolanja<br />
je vrhunski<br />
Po opravljeni nalogi smo zmotili<br />
Boštjana Buserja, ki je zdaj poklicni<br />
gasilec v podjetju Cinkarna Celje.<br />
Reševanje ponesrečenca iz<br />
požara v visoki zgradbi<br />
»Med poklicne gasilce me je pripeljala<br />
želja biti gasilec, v pravem času<br />
pa se je poka<strong>za</strong>la možnost, da bi to<br />
postal, in zdaj sem res poklicni gasilec,«<br />
je povedal Boštjan. »Sicer je<br />
prostovoljno gasilstvo od nekdaj del<br />
življenja v naši družini. Teh šest mesecev,<br />
ki sem jih preživel v Gasilski<br />
šoli, je preseglo moja pričakovanja,<br />
ki sem jih imel, preden sem prišel<br />
na Ig. Še posebno me je navdušil<br />
praktični del šolanja, <strong>za</strong> katerega<br />
lahko rečem, da je vrhunski, in<br />
menim, da so nas naučili prav tisto,<br />
kar bomo v enotah potrebovali pri<br />
vsakdanjem delu.«<br />
Tadej Pišek, JZ<br />
ZPR Maribor:<br />
Glede šolanja<br />
lahko rečem le to,<br />
da je vse odlično.<br />
Prej sem bil<br />
prostovoljni gasilec, vendar sem v<br />
Gasilski šoli videl, da je biti poklicni<br />
gasilec povsem nekaj drugega, vse<br />
je namreč na veliko višji ravni. Tudi<br />
predavatelji in inštruktorji v šoli so<br />
strokovnjaki na svojem področju<br />
in obvladajo <strong>za</strong>deve do najmanjše<br />
podrobnosti.<br />
Čeprav je bil navdušen nad Gasilsko<br />
šolo na Igu, je potarnal, da v njej ni<br />
dobil nobenega znanja o vzdrževanju<br />
gasilnikov, kar sicer dela<br />
njegova enota. Zaveda se tudi,<br />
da bo moral kmalu opraviti tudi<br />
takšno izobraževanje in usposabljanje.<br />
»Glede na to, da se <strong>za</strong>deve<br />
v gasilstvu zelo hitro spreminjajo,<br />
bom moral usposabljanje in znanje<br />
iz te šole dopolnjevati,« je ob koncu<br />
poudaril Boštjan.<br />
Na prikazni vaji so novi poklicni<br />
gasilci prika<strong>za</strong>li svoje znanje na<br />
delovnih mestih, ki so pona<strong>za</strong>rjala<br />
nesreče, ki se lahko zgodijo<br />
v vsakdanjem življenju. To so<br />
bili prometna nesreča, nesreča z<br />
nevarno snovjo, požar v stanovanju,<br />
reševanje z višine itn.<br />
Kot nam je povedal vodja Gasilske<br />
šole Milan Dubravac, so kandidati<br />
poka<strong>za</strong>li zelo dobro znanje in v generaciji<br />
je bil le en kandidat neuspešen,<br />
<strong>za</strong>to ga jeseni čaka popravni izpit.<br />
Razlog <strong>za</strong> njegovo slabo oceno je<br />
banalen. Pri re<strong>za</strong>nju avtomobilske<br />
pločevine je kandidat namreč po<strong>za</strong>bil<br />
potegniti čez obraz <strong>za</strong>ščitni vizir.<br />
Povejmo še, da je šolanje vsakega<br />
kandidata stalo državo Slovenijo<br />
3500 evrov.<br />
31
sv <strong>11</strong><br />
podvigi<br />
Na Triglav z invalidskim vozičkom<br />
Besedilo: Slavko Perbil, organi<strong>za</strong>tor vzpona na Triglav<br />
Goran Todorović – Faca je bil že<br />
večkrat omenjen, mnogi ga poznajo,<br />
fant z zelo veliko energije in neverjetno<br />
voljo do življenja ter dober po<br />
srcu, vendar ga je usoda prikovala na<br />
voziček. Nekoč je bil gorski reševalec,<br />
tudi alpinist, osvojil je kar nekaj<br />
vrhov, od Mont Blanca do Elbrusa.<br />
Torej športnik po duši in rad je<br />
pomagal ljudem. Doživel je usodno<br />
nesrečo, ko se mu padalo ni odprlo<br />
tako, kot bi bilo treba, in še nekaj<br />
nesrečnih okoliščin in zgodilo se je<br />
tisto najhujše – preživel je, vendar je<br />
ostal na invalidskem vozičku.<br />
Začelo se je popolnoma drugačno<br />
življenje, ki ga poznajo vsi, ki so<br />
<strong>za</strong>radi različnih razlogov na vozičku<br />
in se borijo z vsakdanjimi težavami,<br />
ki jih ni malo, in se jih tisti, ki so<br />
lahko sami premikamo, mogoče premalo<br />
<strong>za</strong>vedamo. Goran se ni predal.<br />
Skrita želja po vzponu na Triglav je<br />
ostala, čeprav je stal že na bistveno<br />
višjih vrhovih. In tako je beseda dala<br />
besedo, <strong>za</strong>čeli smo malo kombinirati<br />
in spraševati in kmalu je bilo jasno,<br />
da mu bomo omogočili, da osvoji<br />
Triglav. Moči smo združili srbski in<br />
slovenski gorski reševalci, tako da<br />
smo se dogovorili, da Gorana s skupnimi<br />
močmi odnesemo do vrha, ko<br />
bo <strong>za</strong> to priložnost. Bilo je kar nekaj<br />
priprav, dogovorov in logistike, vendar<br />
je bila želja pomagati nekomu,<br />
ki si to srčno želi, velika. Predsednik<br />
Gorske reševalne službe Slovenije<br />
Igor Potočnik in vodja srbskih<br />
reševalcev Aleksander Miloševič sta<br />
združila moči in projekt je počasi dobival<br />
trdne temelje. Po nekaj mesecih<br />
priprav me je poklical Igor in rekel,<br />
da bi to lahko izvedli konec junija.<br />
Takoj smo se maksimalno <strong>za</strong>vzeli,<br />
telefoni so brneli, bilo je veliko elektronske<br />
pošte, klicev in usklajevanj.<br />
Vse je bilo pripravljeno, le ena <strong>za</strong>deva<br />
je bila kritična, in sicer kako Gorana<br />
prenesti iz doline do vrha. Zelo<br />
naporno in skoraj nemogoče, preveč<br />
naporno tudi <strong>za</strong>nj, vendar izvedljivo.<br />
Ko smo že skoraj obupali, se je poka<strong>za</strong>lo,<br />
kako dobri ljudje so tudi v naši<br />
Slovenski vojski. Vedeli smo, da sicer<br />
helikopter Slovenske vojske približno<br />
vsakih deset dni sodeluje pri menjavi<br />
meteorologov na Kredarici, vendar<br />
nismo upali pomisliti na to možnost.<br />
Kljub temu sem poklical poveljnika<br />
sil Slovenske vojske brigadirja<br />
Branimirja Furlana, ki je, ko sem mu<br />
povedal, <strong>za</strong> kaj gre, dovolil, da helikopter<br />
Slovenske vojske ob menjavi<br />
meteorologov na Kredarico prepelje<br />
tudi Gorana, tam pa ga pričakajo<br />
reševalci in ga odnesejo na vrh.<br />
Pooblastil je poveljnika 15. helikopterskega<br />
bataljona Slovenske vojske<br />
majorja Branka Reka, da uskladimo<br />
vse, da to izvedemo. Veselje v obeh<br />
taborih reševalcev je bilo nepopisno,<br />
saj smo vedeli, da bomo tako projekt<br />
lahko izvedli. In tako se je vsa ekipa<br />
28. junija zbrala na Pokljuki, kjer so<br />
fantje GSS iz Srbije prespali. Tudi<br />
pri tem moram poudariti pomoč<br />
Slovenske vojske, saj nam je komandant<br />
vojašnice na Pokljuki Brane<br />
Ambrožič omogočil prenočišče, da<br />
smo lahko prespali v vojašnici in tako<br />
bili zgodaj zjutraj pripravljeni ter<br />
spočiti <strong>za</strong> podvig.<br />
Helikopter je Gorana na Kredarico<br />
pripeljal malo po 9. uri 29. junija.<br />
Dan je bil čudovit, sončen in brez<br />
oblakov, kar je pomenilo, da smo<br />
imeli tudi z vremenom veliko srečo,<br />
saj je bilo ves dan sončno, kot da bi<br />
tudi vreme navijalo <strong>za</strong> to, da projekt<br />
izvedemo brezhibno. Vzpon je bil<br />
naporen in težak <strong>za</strong> vse, tako <strong>za</strong><br />
tiste, ki so Gorana nosili, kot <strong>za</strong> fante<br />
iz Gorske reševalne službe Slovenije,<br />
ki so skrbeli <strong>za</strong> varovanje. Najhujši so<br />
bili strmi deli, na katerih je možnost<br />
zdrsa velika že <strong>za</strong> posameznika, kaj<br />
šele <strong>za</strong> nekoga, ki nosi na hrbtu paraplegika,<br />
paziti pa je bilo treba tudi<br />
na njegove noge, saj jih ne čuti. Vmes<br />
smo imeli priložnost videti tudi nekaj<br />
čudovitih rož, predvsem planike so<br />
nas pričakale po poti in bilo jih je<br />
resnično lepo občudovati. Do Malega<br />
Triglava je šlo bolj počasi, potem<br />
pa so fantje dobili <strong>za</strong>gon in kmalu<br />
smo bili na vrhu. Goran se je lahko<br />
s sol<strong>za</strong>mi v očeh končno dotaknil<br />
Aljaževega stolpa in moram priznati,<br />
da ob takšnih trenutkih težko<br />
ostaneš ravnodušen in bilo nas je kar<br />
nekaj, ki smo to doživljali ter čutili z<br />
njim. Bilo je veliko veselja, seveda so<br />
sledile čestitke in nastalo je kar veliko<br />
fotografij. Po <strong>za</strong>dnjici so bili z vrvjo<br />
tepeni seveda vsi, ki so prvič prišli na<br />
Triglav, Igor pa ni prav nič skoparil z<br />
močjo udarca.<br />
Lahko bi trajalo, pa ni smelo. Gorana<br />
je bilo treba varno spraviti na<strong>za</strong>j, <strong>za</strong>to<br />
smo se po vseh običajih na vrhu kar<br />
hitro ponovno odpravili na pot, ki pa<br />
ni bila nič manj <strong>za</strong>htevna kot vzpon,<br />
saj vemo, da so včasih prav spusti<br />
bolj problematični. Ekipa je bila že<br />
uigrana od poti navzgor in Kredarica<br />
je bila kar hitro spet osvojena ter<br />
naša postojanka.<br />
Vidno utrujeni smo se zvečer zbrali<br />
ponovno na Pokljuki in veselje je bilo<br />
upravičeno, saj smo vse izvedli po<br />
načrtih in predvsem varno. Najlepše<br />
je bilo seveda videti Gorana, ki je sicer<br />
zelo utrujen še vedno podoživljal<br />
vzpon in spust ter trenutke na vrhu<br />
s solznimi očmi, ki so povedale same<br />
od sebe, koliko mu je ta vzpon pomenil.<br />
Sam pogosto pravi: »Trenutno<br />
sem le ustavljen v koraku časa, <strong>za</strong>to<br />
nikar ne obupajte vsi z enako usodo,<br />
saj se da s pravo ekipo dobrih ljudi, ki<br />
so še na tem svetu, doseči marsikaj.«<br />
Še enkrat se <strong>za</strong>hvaljujemo vsem, ki so<br />
pomagali pri projektu, in sicer so bili<br />
to BTC, Shark, Linde, Slovenska vojska<br />
ter drugi. Hvala izkušenim pilotom,<br />
mehanikom in drugemu vojaškemu<br />
osebju, osebju vojašnice na Pokljuki<br />
ter slovenskim in srbskim gorskim<br />
reševalcem, fantom, ki vedno tako<br />
pogumno in nesebično tvegajo svoja<br />
življenja, da bi rešili tuja. Hvala!<br />
32
v opomin<br />
sv <strong>11</strong><br />
Spominski skok<br />
v počastitev Hannah<br />
Besedilo: Nataša Oblak<br />
pomagal pri vrnitvi, hkrati pa bi<br />
predstavniki te organi<strong>za</strong>cije kot<br />
agentje judovske skupnosti pomagali<br />
pri reševanju Judov. Izbrali so<br />
37 judovskih prostovoljcev in med<br />
njimi je bila tudi dvaindvajsetletna<br />
Hannah, ki se je leta 1939 preselila<br />
iz rojstne Budimpešte v Palestino.<br />
Kot pričajo <strong>za</strong>pisi iz njenega dnevnika<br />
iz leta 1943, jo je skrbelo <strong>za</strong><br />
mater in brata ter druge Jude na<br />
Madžarskem in v Evropi, napisala<br />
pa je tudi, da stoji na križišču poti,<br />
kjer lahko izbere med iskanjem<br />
osebne sreče in <strong>za</strong>piranjem oči<br />
pred dogajanjem okoli sebe ali pa<br />
se neposredno vključi v vojno <strong>za</strong><br />
dobre in pravične stvari.<br />
Po večmesečnem urjenju je bilo<br />
32 kandidatov pripravljenih na<br />
nalogo. Iz Kaira so odleteli v Bari<br />
v Italiji, kjer je delovala enota <strong>za</strong><br />
reševanje ujetnikov. Jugoslavija je<br />
bila najbližja država, <strong>za</strong>to so pobegi<br />
in reševanje <strong>za</strong>veznikov potekali<br />
čez naše ozemlje. Trinajst izmed<br />
25 judovskih padalcev iz Palestine<br />
se je spustilo med jugoslovanske<br />
so jih pričakali in pospremili do<br />
glavnega štaba narodnoosvobodilne<br />
vojske in parti<strong>za</strong>nskih odredov<br />
Slovenije v Semiču.<br />
Dan pozneje po srečanju s članom<br />
vrhovnega plenuma OF in poslancem<br />
drugega Avnoja dr. Maksom<br />
Šnuderlom so odšli v Črnomelj.<br />
Srečali so se tudi s komandantom<br />
Francem Rozmanom Stanetom, ki<br />
jim je predlagal pot do hrvaških<br />
parti<strong>za</strong>nov, ki so nadzirali določene<br />
kraje ob madžarski meji. Skupaj<br />
s spremstvom so po dvanajstih<br />
dneh hoje minirali tračnice in<br />
nekaj mostov, na Hrvaškem pa so<br />
ostali skoraj tri mesece, dokler ni<br />
tja prispela skupina ubežnikov iz<br />
Madžarske.<br />
6. junija se je Hannah odpravila na<br />
Madžarsko, tam pa so jo madžarski<br />
žandarji kmalu po prečkanju meje<br />
prijeli in odpeljali v budimpeški<br />
<strong>za</strong>por. Obsodili so jo vohunstva in<br />
izdaje kot madžarsko državljanko.<br />
Hannah kljub mučenju ni izdala<br />
svoje naloge in tovarišev. Ustrelili<br />
so jo 7. novembra 1944, istega dne<br />
Na letališču Prilozje pri Metliki so 17. julija štirje izraelski<br />
padalci in štirje pripadniki Slovenske vojske izvedli<br />
spominski skok ob 90. obletnici rojstva izraelske narodne<br />
junakinje Hannah Senesh. Slovesnost je organiziral častni<br />
konzul Države Izrael v Republiki Sloveniji Roman Lisac<br />
v sodelovanju z ustanoviteljem The Mensch Foundation<br />
Stevenom Geigerjem. Spominski skok so izvedli v spomin<br />
na Hannah Senesh, ki je pred 67 leti skočila na slovensko<br />
osvobojeno ozemlje. Slovesnosti so se udeležili tudi<br />
Steven Geiger, Hannahin nečak Eitan Senesh, metliška<br />
županja Renata Brunskole in nekdanji obrambni minister<br />
Tit Turnšek.<br />
Slovenski in izraelski padalci z Etianom Seneshom (levo),<br />
županjo Renato Brunskole in Stevenom Geigerjem (desno spodaj)<br />
Slovesnost se je <strong>za</strong>čela z uvodom,<br />
ki je obiskovalce popeljal v čas druge<br />
svetovne vojne. Zgodba Hannah<br />
se <strong>za</strong>čne že veliko prej, preden so<br />
Britanci potrebovali padalce, da bi<br />
reševali letalske ekipe, ki so morale<br />
<strong>za</strong>pustiti svoja letala in se spustiti<br />
na sovražnikovo ozemlje. Hannah<br />
je izkusila antisemitizem v rojstni<br />
Budimpešti, v matični Palestini<br />
pa je živela v kibucu Sdot jam in v<br />
njem prevzemala vodilne naloge, v<br />
prostem času pa pisala pesmi.<br />
Konec leta 1943 in leta 1944 je<br />
dogovor med Hagano, judovsko<br />
paravojaško organi<strong>za</strong>cijo od leta<br />
1920 do 1948, ki je pozneje sestavljala<br />
jedro obrambnih sil Izraela,<br />
in Britanci omogočal reševanje<br />
vojnih ujetnikov ter britanskega<br />
vojaškega osebja, ki se je skrivalo<br />
na sovražnikovem ozemlju, jim<br />
parti<strong>za</strong>ne. Tako so oblečeni v britanske<br />
uniforme z všitim svilenim<br />
zemljevidom Jugoslavije 13. marca<br />
1944 ponoči iz Barija proti slovenskemu<br />
ozemlju leteli nizko nad<br />
Jadranskim morjem in se dvignili<br />
visoko nad Istro. Skupino je vodil<br />
kapitan Robert Eden, v njej pa so<br />
bili Hannah Senesh, Jona Rosen,<br />
Aba Berdichev in Ruven Dafni.<br />
Pristali so na snegu, parti<strong>za</strong>ni pa<br />
pa je umrl tudi komandant Franc<br />
Rozman Stane.<br />
Hannah je <strong>za</strong>pustila dnevnik in<br />
pesmi, med njimi tudi pesem Ašrej<br />
hagfrur, Blagoslovljena vžigalica,<br />
ki so jo prebrali na nedeljski<br />
slovesnosti na priloškem letališču.<br />
Hannah velja <strong>za</strong> simbol junaštva in<br />
vzor poguma, njene pesmi pa so<br />
ponarodele in nekatere uglasbene<br />
v Izraelu prepevajo še danes.<br />
33
Fotografija: štabni vodnik Mitja Močnik<br />
sv <strong>11</strong><br />
zgodilo se je<br />
Poroka na ladji Triglav ob prvi obletnici krsta<br />
Prvo mesto pripadnic 10. MOTB<br />
Pripadnice SV smo se udeležile Brajnikovega memoriala – pohod<br />
razuma, volje in moči ter osvojile 1. mesto med ženskimi ekipami. Ekipo<br />
<strong>za</strong> 10. MOTB smo sestavljale vojakinja Jerneja Mihevc, vojakinja Tina<br />
Krčel, poddesetnica Katja Kobentar in višja vodnica Valerija Lovrec<br />
ter letos doka<strong>za</strong>le, da zmoremo preživeti v najtežjih razmerah in da<br />
smo kos tudi naj<strong>za</strong>htevnejšim nalogam. Zmagala sta naša borbenost in<br />
razum, veliko pa so prispevali tudi smeh, medsebojno spodbujanje ob<br />
padcih in udarcih ter dobra volja.<br />
Besedilo: višja vodnica Valerija Lovrec<br />
V soboto, 2. julija, so pripadniki 430.<br />
mornariškega diviziona na glavnem<br />
pomolu v Bernardinu v Portorožu<br />
pripravili dan odprtih vrat na večnamenski<br />
ladji Triglav. Dogodek je bil<br />
posvečen prvi obletnici krsta ladje,<br />
<strong>za</strong>to je ob tej priložnosti posadka<br />
Triglava z vodenimi ogledi več kot<br />
500 radovednim obiskovalcem predstavila<br />
ladjo, njeno oborožitev in<br />
opremo. Še pred odprtjem ladje <strong>za</strong><br />
obiskovalce je na krmi ladje Triglav<br />
potekala poroka mornariškega častnika,<br />
namestnika poveljnika 430.<br />
mornariškega diviziona poročnika<br />
bojne ladje Valdija Pucerja. Ženina<br />
in nevesto je poročil poveljnik ladje<br />
Triglav poročnik fregate Andrej<br />
Pečar, pri poročnem obredu in špalirju<br />
pa je v slovesnih mornariških<br />
uniformah sodelovala tudi posadka<br />
ladje Triglav. MP<br />
Tekmovale smo v plavanju, kolesarjenju,<br />
gorskem pohodu, streljanju,<br />
psihofizičnih sposobnostih, obvladovanju<br />
specialnih veščin in znanja<br />
ter pomoči sočloveku. Športno<br />
tekmovanje je bilo zelo naporno,<br />
navzoči pa trma in borbenost.<br />
Združile smo vse te lastnosti, da<br />
smo traso, ki je bila razdeljena na<br />
dva dni, tudi uspešno premagale.<br />
Traso smo morale premagati skupaj<br />
kot ekipa, saj so bili na tekmi redki<br />
trenutki, ko je morala tekmovalka<br />
sama opraviti del naloge.<br />
Doka<strong>za</strong>le smo, da znamo biti eno,<br />
hočemo biti borbene in zmoremo<br />
še več in bolje. Kot vodja ekipe bi se<br />
rada <strong>za</strong>hvalila puncam <strong>za</strong> odlično<br />
skupinsko delo in motiviranost,<br />
ki nas je spremljala od <strong>za</strong>četka do<br />
konca, ekipam 17. BVP, 26. PP ter<br />
132. GORB <strong>za</strong> logistično pomoč in<br />
svetovanje pri treningih, poveljniku<br />
POVLOGČ ter poročniku Simonu<br />
Zupančiču <strong>za</strong> skrb in spodbujanje<br />
pri prijavi.<br />
Zmaga Mateje Rajterič<br />
V mestu Marburg v Nemčiji je 9. julija potekalo mednarodno<br />
tekmovanje v boksu. Tekmovanja sta se na povabilo organi<strong>za</strong>torja<br />
udeležila tudi dva slovenska kluba, in sicer DBŠ Combat Academy<br />
Ljubljana ter DBŠ Slovenska Bistrica. Mateja Rajterič iz 10. MOTB, Jaka<br />
Hlad, Dejan Perič in Aljaž Venko so dobili kar štiri zlate kolajne, Matic<br />
Samastur iz 74. MOTB pa je edini moral priznati premoč domačina.<br />
Kot sta povedala trenerja<br />
Rudolf Pavlin in Nejc Sušnik, je<br />
tekmovanje potekalo na visoki ravni,<br />
saj je v enem dnevu tekmovalo več<br />
starostnih skupin in kategorij. Na<br />
tekmi je Mateja Rajterič ponovno<br />
poka<strong>za</strong>la najboljšo pripravljenost in<br />
premagala prvakinjo iz Nemčije ter<br />
dobitnico bronaste kolajne na prvenstvu<br />
EU Sarah Bormann. Razglašena<br />
je bila tudi <strong>za</strong> najboljšega tekmovalca<br />
tekmovanja, Aljaž Venko pa<br />
je bil razglašen <strong>za</strong> tekmovalca z<br />
najboljšo prika<strong>za</strong>no tehniko. Mateja<br />
Rajterič tako nadaljuje po načrtu<br />
priprav <strong>za</strong> evropsko prvenstvo, ki bo<br />
oktobra na Nizozemskem. Po borbi<br />
je povedala, da se njena forma hitro<br />
izboljšuje pred odločilnimi tekmovanji,<br />
kot bo evropsko prvenstvo<br />
oktobra na Nizozemskem, <strong>za</strong>to upa<br />
na najboljše. NO<br />
34
iz naših enot<br />
sv <strong>11</strong><br />
Zmaga v 10. MOTB<br />
Besedilo: Nataša Oblak<br />
Fotografije: Nataša Oblak in desetnik Tadej Krese<br />
V sredo, 22. junija je ob<br />
dnevu poveljnika 1. brigade<br />
v organi<strong>za</strong>ciji 10. MOTB v<br />
Vojašnici Franca Rozmana<br />
Staneta prvič potekalo<br />
prvenstvo 1. brigade v<br />
premagovanju prostora<br />
in ovir. Sposobnost<br />
premagovanja ovir in prostora<br />
ima velik pomen <strong>za</strong> delovanje<br />
posameznika v vojni,<br />
naravnih nesrečah ali drugih<br />
nepredvidenih dogodkih, od<br />
uspešnosti premagovanja pa<br />
je pogosto odvisno tudi lastno<br />
in tuje življenje.<br />
Tokrat je tekmovalo 61 pripadnikov<br />
1. brigade, med njimi tudi 15<br />
pripadnic, morali pa premagati 240<br />
metrov dolg poligon z 18 različnimi<br />
ovirami. Med pripadniki je<br />
najboljši čas dosegel Žiga Karničar<br />
iz 10. MOTB, med ženskami pa<br />
Mojca Rapotec, prav tako iz 10.<br />
MOTB. Tekmovanje je slovesno odprl<br />
načelnik štaba 1. brigade major<br />
Igor Šepec.<br />
Tekmovalci so morali najprej<br />
pod žično mrežo, se pognati čez<br />
živo mejo in premagati visoko<br />
leseno pregrado. Čakali sta jih<br />
brv in dvovišinska naletna gred,<br />
naslednja ovira pa ni <strong>za</strong>htevala le<br />
moči, temveč tudi hitro preučitev<br />
premagovanja ple<strong>za</strong>lnika, ki mu<br />
pravijo tudi Tar<strong>za</strong>n. Kar nekaj<br />
tekmovalcev je končalo na tleh, saj<br />
so hoteli prehitro prečkati oviro,<br />
sledil pa je vodoravni letvenik. Po<br />
žični ograji so se morali vzpeti na<br />
drog in narediti premet, temu pa<br />
je sledil kombinirani ple<strong>za</strong>lnik, ki<br />
mu pravijo žirafa. Po visoki oviri so<br />
sledile nizke, in sicer prečni drogovi,<br />
okna, vrata ter predor, s skoki<br />
so premagali panje, švignili skozi<br />
hodnik in se znašli pred poševno<br />
pregrado. Do cilja sta jih ločila le<br />
še naletna gred in skok čez jarek.<br />
Vsi, ki smo spremljali tekmovanje,<br />
smo videli neizmerno pripravljenost<br />
<strong>za</strong> premagovanje ovir, ki so<br />
jih tekmovalci premagovali s hojo<br />
in tekom, poleg tega pa tudi s plazenjem,<br />
lazenjem, skoki, preskoki<br />
ter ple<strong>za</strong>njem. Še pred prvenstvom<br />
je potekalo tudi tekmovanje v<br />
potiskanju vozil. Najboljšim je priznanja<br />
in kolajne podelil poveljnik<br />
1. brigade brigadir David Humar.<br />
Naddesetnik Ivan Unger, 74. MOTB:<br />
Več kot 15 let tekmujem v vojaškem peteroboju, predvsem<br />
<strong>za</strong>to, ker je raznolik. Najtežji na današnjem tekmovanju je<br />
bil trenutek, ko sem padel s Tar<strong>za</strong>na. To je dobra ovira,<br />
saj moraš poleg moči uporabiti tudi pamet. V vnemi sem<br />
bil malo prehiter, tako da sem se z nogo <strong>za</strong>taknil <strong>za</strong> drog<br />
in končal sem v pesku. Tudi žirafa je <strong>za</strong>nimiva ovira, od tebe pa <strong>za</strong>hteva,<br />
da pravilno doskočiš z višine, najbolje je v telemark. Ko prideš na vrh, greš<br />
na trebuh, primeš prvo in drugo prečko ter se <strong>za</strong>držiš, to pa pomeni, da<br />
ne padeš s tako velike višine. Tekmovanje se je izka<strong>za</strong>lo <strong>za</strong> kar <strong>za</strong>htevno in<br />
upam, da bo naslednje leto več prijavljenih, ki bodo tekmovali s 44 let starim<br />
Ungerjem (smeh).<br />
V spomin<br />
Stojan Sedmak<br />
(1956–20<strong>11</strong>)<br />
V petek, 3. junija, smo se zbrali na pokopališču Juršče<br />
pri Pivki, da smo se še <strong>za</strong>dnjič poslovili od našega dragega<br />
in spoštovanega sodelavca, prijatelja ter sošolca<br />
podpolkovnika Stojana Sedmaka. Smrt je prišla prezgodaj<br />
in nepričakovano, saj je vedno izžareval življenjsko energijo in zdrav optimizem,<br />
<strong>za</strong>to nas je žalostna in tragična novica še toliko bolj pretresla.<br />
Minevajo dnevi, eden <strong>za</strong> drugim drsijo skozi čas, nič jih ne ustavi. Sonce nas obseva,<br />
enkrat močneje, pa spet čisto rahlo v naši rasti od rojstva do zrelosti, kakor leto od<br />
prebujajoče se pomladi do zrele jeseni. Utrnila se je zvezda in <strong>za</strong>vedno je <strong>za</strong>šlo sonce našemu<br />
Stojanu. Nenadoma in tako hitro te je kruta smrt iztrgala iz naše sredine. Otrpnili<br />
in ostali smo brez besed, ko smo tisti ponedeljkov popoldan slišali, da našega Stojana<br />
ni več med nami.<br />
Vemo, da mora sonce zvečer <strong>za</strong>iti. Vemo, da cvet oveni. Vemo, da se mora človek nekega<br />
dne posloviti, ne znamo pa se s tem sprijazniti in nehote se nam pred očmi vrstijo trenutki<br />
njegovega življenja, ki je bilo zelo razgibano in polno velikih načrtov.<br />
Po odsluženem vojaškem roku leta 1982 se je vključil v delo pri takratnem Občinskem<br />
štabu <strong>za</strong> TO Postojna kot rezervni častnik. Med osamosvojitveno vojno leta 1991 je bil<br />
na dolžnosti pomočnika <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cijsko-mobili<strong>za</strong>cijske <strong>za</strong>deve. Novembra 1991 se je<br />
aktivno <strong>za</strong>poslil v Teritorialni obrambi Republike Slovenije kot pomočnik <strong>za</strong> <strong>za</strong>ledje v<br />
Občinskem štabu <strong>za</strong> TO Ilirska Bistrica. Logistiki je ostal zvest do svojega odhoda na<br />
generalštabno šolanje v Poveljniško-štabno šolo septembra 2010.<br />
Pri opravljanju teh dolžnosti se je izka<strong>za</strong>l kot dober in sposoben častnik ter dober poveljnik<br />
s čutom do sodelavcev. Znal se je pošaliti, toda ko je bilo treba nastopiti resno, je<br />
poka<strong>za</strong>l vse vrline častnika. Skrbel je <strong>za</strong> oblikovanje kolektiva v enotah, ki jih je vodil, na<br />
podlagi sistema vrednot, izraženih v poštenosti, predanosti in ponosu ter tudi lojalnosti,<br />
disciplini, skromnosti in spoštovanju podrejenih ter enakovrednih in nadrejenih. Niso<br />
mu bile tuje vrednote delavnost, požrtvovalnost, odločnost, prodornost, odgovornost,<br />
nesebičnost in <strong>za</strong>nesljivost ter skrb <strong>za</strong> ljudi.<br />
Za svoje nesebično in požrtvovalno delo je prejel več pohval, nagrad in odlikovanj, med<br />
njimi bronasto medaljo generala Maistra ter srebrno in bronasto medaljo Slovenske<br />
vojske. V množici spominov bi našli še veliko lepega in tudi bolečega. Spomini so večni,<br />
ohranjeni so v srcih tvojih dragih in med nami vsemi. Mehko naj padajo kot drobni cvetni<br />
lističi ob pihljanju vetra na tvoj poslednji dom, naj občuti toplino zemlje, ki črna drsi<br />
skozi prste. Vsak človek ima svoje poslanstvo. Ko ga opravi, odide. Lepo se je spominjati<br />
in biti del tega, kar imajo veliki ljudje. Stojan, bil si velik človek in borec, <strong>za</strong>to te vsi, ki<br />
smo te poznali, ne bomo nikoli po<strong>za</strong>bili. Hvala <strong>za</strong> vse, kar si nas naučil. Počivaj v miru.<br />
Naj ti bo lahka primorska zemljica, v kateri boš sanjal svoj večni sen.<br />
Družini pokojnega in sorodnikom iskreno sožalje v imenu vseh sošolcev ter sodelavcev<br />
Poveljniško-štabne šole PDRIU Slovenske vojske<br />
35
sv <strong>11</strong><br />
razvedrilo<br />
Fotografija: Bruno Toič<br />
Reševalcem nagradne križanke<br />
Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke:<br />
ČESTITKE SLOVENIJI ZA DVAJSET LET.<br />
Nagrade prejmejo: Majdica Javernik, Pohorski<br />
odred 9, 2310 Slovenska Bistrica, Mitja Marenk,<br />
Selca 141, 4227 Selca, in Aleš Verdev, Andraž 63 d,<br />
3313 Polzela. Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve<br />
tokratne križanke nam pošljite do petka, 12. avgusta,<br />
na naslov: Uredništvo revije Slovenska vojska,<br />
Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana.<br />
Ime in priimek:.....................................................................................<br />
Naslov:.................................................................................................<br />
Pošta:...................................................................................................<br />
Rešitev gesla:.......................................................................................<br />
.............................................................................................................<br />
.............................................................................................................<br />
36
Change language