Letnik XIX/11 - Ministrstvo za obrambo

More documents

Recommendations

Info

sv 11 mednarodne operacije in misije Ostati ali oditi? V zadnjem času se je intenzivirala politična, strokovna in javna razprava o navzočnosti Slovenske vojske v Afganistanu. Pogledi so različni, nekateri zagovarjajo takojšen in popoln umik slovenskega vojaškega prispevka, drugi postopno zmanjševanje sil in preoblikovanje kontingenta v izvajanje tako imenovanih mehkejših oblik usposabljanja afganistanskih varnostnih sil (ANSF), tretji vsaj dokončanje sprejetih obveznosti z vodenjem operativne skupine za mentorstvo in povezave (OMLT) ali po možnosti njihovo nadaljevanje in nadgradnjo. Besedilo: Uroš Zorko Fotografija: Brane Petrovič Kot vemo, je vlada RS decembra 2009 sprejela odločitev o prevzemu vodenja OMLT za štiri rotacije oziroma dve leti. Pri tem in pozneje s pripravo Strategije delovanja RS v mednarodnih naporih za stabilizacijo Afganistana se je zavezala, da bo po letu dni delovanja OMLT opravila analizo učinkov tako slovenskih kot mednarodnih prizadevanj v Afganistanu, na njeni podlagi pa bo oblikovala elemente za odločitev o prihodnjem prispevku Slovenije, sprejeta pa naj bi bila v posvetovanju z državnim zborom in zaveznicami. Slovenska vojska je OMLT prevzela novembra 2010, torej se bliža čas, ko bo vprašanje, kako v Afganistanu naprej, dobilo bolj ali manj jasne odgovore. V tem kontekstu je delegacija Ministrstva za obrambo pod vodstvom državnega sekretarja mag. Borisa Balanta od 4. do 8. julija obiskala Afganistan, da bi se lahko osebno seznanila z razmerami na terenu, družbenopolitičnim napredkom v Afganistanu, z učinkom slovenskega prispevka, rezultati prizadevanj mednarodne skupnosti, stališči afganistanskih vojaških in političnih predstavnikov ter ocenami vojaških poveljnikov Isafa. Napredek na vojaškem področju Pomembna ugotovitev obiska je, da je napredek na področjih, na katerih deluje Slovenska vojska, viden in merljiv. Varnostne razmere in usposobljenost ANSF so se toliko izboljšale, da se konec julija lahko začne težko pričakovana tranzicija, v kateri bo odgovornost za varnost do konca leta 2014 postopno prenesena na afganistanske oblasti. Številčno stanje afganistanske nacionalne vojske (ANA) se povečuje skladno z načrti, enote so že sposobne samostojno načrtovati in izvajati preprostejše operacije, povečuje se število bataljonov, sposobnih samostojnega delovanja, dobro usposobljenost pa dosegajo specialne sile. Z vidika prihajajoče tranzicije bo pomembno to težnjo razvoja ANSF do konca leta 2014 vzdrževati in nadgrajevati, pozneje pa v primerni obliki podpirati. Vojaški prispevki mednarodne skupnosti se bodo zato v tem obdobju še bolj osredotočili na urjenje, usposabljanje in izobraževanje ANSF, predvsem v obliki OMLT in Natove misije za usposabljanje (NTM-A). Temu ne nazadnje pritrjujejo preoblikovanja prispevkov nekaterih zaveznic, ki so že umaknile ali pa začenjajo umik bojnih enot, hkrati pa krepijo svoj prispevek na področju usposabljanja, in sicer Nizozemska, Kanada, ZDA ter Združeno kraljestvo. Učinkovitost vojaških in inštruktorskih prizadevanj priznavajo tudi poveljujoči v ANSF, ki opažajo precejšen napredek v strokovnosti svojih enot, vključenih v koncept OMLT, pri čemer poudarjajo predvsem pomen tesnega stika mentorjev z afganistanskimi pripadniki v vseh segmentih načrtovanja in opravljanja nalog. Tako menijo tudi pripadniki slovenskega kontingenta, ki opažajo napredek enot afganistanske nacionalne vojske, s katerimi sodelujejo. K temu veliko prispeva prav vzpostavitev medsebojnega zaupanja in pristnih vezi, kar je pomembno tudi z varnostnega vidika usposabljanja. Prispevek Slovenske vojske Spodbuden je podatek, da je bataljon za bojno podporo v Heratu, ki ga mentorirajo pripadniki SV v italijansko vodenem OMLT, nedavno dobil najvišjo oceno usposobljenosti v 207. korpusu afganistanske nacionalne vojske. Pehotni bataljon v istem korpusu, katerega naloga je zagotavljanje varnosti na cestni povezavi med širšim območjem Šindanda in Bala Boluka, je po nekaj mesecih skupnega dela s slovenskim OMLT na omenjenem odseku zagotovil tudi za civilni promet prehodno komunikacijo, kar še pred letom dni zaradi slabih varnostnih razmer in pomanjkljivega nadzora ANSF ni bilo mogoče. Spoznanje, da je vzpostavitev zaupanja najpomembnejša za učinkovito in varno opravljanje nalog, slovenski pripadniki v Bala Boluku koristno uporabljajo tudi v navezovanju stikov z lokalnim prebivalstvom. Z njim so vzpostavili odprt dialog v obliki rednih srečanj oziroma tako imenovani šur, na katerem skupaj z afganistansko vojsko in policijo iščejo načine za večjo angažiranost Isafa in afganistanskih oblasti pri zadovoljevanju lokalnih potreb na področju varnosti, oskrbe, javnih storitev itn. Poleg tega v svojo zdravstveno postajo role 1 sprejemajo nujne primere zdravniške pomoči lokalnih civilistov. V zadnjih treh mesecih so jih oskrbeli več kot 90, med njimi tudi otroke, pri čemer so bile v večini primerov poškodbe, in sicer strelne rane, opekline, raztrganine, zlomi ali ureznine. Oskrbljeni pacienti so za pomoč zelo hvaležni, kar kažejo s spoštljivim in zaščitniškim odnosom do slovenskih pripadnikov, tudi tako, da jih opozarjajo na nevarnost delovanja upornikov. Tako je bilo v Bala Boluku odkritih več improviziranih eksplozivnih naprav, pri uničenju katerih pomagajo tudi pripadniki slovenskega OMLT, kot na primer pred nekaj tedni, ko so tako napravo odstranili z vaške tržnice. Poleg OMLT Slovenska vojska dva pripadnika prispeva v NTM-A, pri katerem gre za bolj institucionalen tip osnovnega vojaškega in policijskega usposabljanja, in sicer v hrvaško vodeno šolo za vojaške policiste afganistanske nacionalne vojske v Kabulu. Inštruktorje prispevajo še Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Črna gora, kar ima velik pomen tudi z vidika krepitve odnosov v naši regiji in promocije regionalnega pristopa k sodelovanju v mednarodnih operacijah in misijah. Šola je sicer začela delovati pred kratkim, vendar je že zaznati pozitivno težnjo na področju pridobivanja in opismenjevanja slušateljev. Na obisku smo se lahko prepričali, da je slovenski vojaški prispevek v Afganistanu pomemben. Učinkovitost in dobre rezultate nam priznavajo tako vojaški poveljniki v Isafu, ki posebej poudarjajo visoko stopnjo strokovnosti in motiviranosti slovenskih pripadnikov, kot poveljniki afganistanske nacionalne vojske, ki so zelo zadovoljni s komunikacijsko učinkovitostjo in človeškim odnosom slovenskih mentorjev. K vsemu sta precej prispevali kontinuiteta in sprotna nadgradnja slovenskega vojaškega prispevka. Razmislek o umiku Ne glede na dobro delo naših vojakov ima slovenska javnost precej odklonilno mnenje o njihovi navzočnosti v Afganistanu. K temu veliko prispevata dolgotrajnost operacije Isafa in počasnejši napredek od pričakovanega. Po desetih letih sta širša javnost in del politike že pozabila razloge za intervencijo mednarodne skupnosti ter njene cilje. Postala sta že tako naveličana, da ne sprejmeta nobene utemeljitve več. Civilne žrtve in koruptivnost afganistanskih oblasti takšno pozicijo le še krepijo, misel na možnost smrtnih žrtev med pripadniki Slovenske vojske pa prepriča še zadnje dvomljivce. Kdaj torej reči, da imamo dovolj, da smo v Afganistanu svoje opravili in da v mednarodni skupnosti tega bremena ne želimo več deliti? Ob začetku tranzicije ali med njo bi bilo to z vidika mednarodne odgovornosti gotovo lahko sporno. Uspeh je namreč zelo odvisen prav od učinkov OMLT in NTM-A, ali jim bo do konca leta 2014 uspelo toliko usposobiti ANSF, da 6
odo te na državni ravni sposobne prevzeti vse varnostne naloge. Kredibilnost v Natu nekaj šteje, mnogi pa celo menijo, da je v primeru Afganistana na kocki kredibilnost celotnega Severnoatlantskega zavezništva. Vlada RS je z odločitvijo o prevzemu OMLT tudi v Natu nekako jamčila, da bo Slovenska vojska to nalogo opravljala vsaj do konca leta 2012, vmes pa bi se na podlagi analize odločila, kakšen bo njen prispevek po tem obdobju. Analiza v osnovi torej ne pričakuje možnosti predčasne spremembe sedanjega prispevka. S takšno potezo bi med zaveznice gotovo vnesli nemir, kar bi lahko imelo širše posledice na zavezniško enotnost, s tem pa še najbolj na slovenske interese, ne le varnostne v smislu majanja sistema kolektivne obrambe, poznale bi se lahko tudi na drugih političnih področjih, predvsem v dvo- in večstranskih mednarodnih odnosih. Težko si je na primer predstavljati, da bi država, ki resno kandidira za mesto nestalne članice Varnostnega sveta OZN v obdobju 2012–2013, predčasno umaknila vse svoje sile iz za mednarodno skupnost tako pomembne operacije, kot je Isafova. Če bi bila s kandidaturo uspešna, bi tako predsedovala in delovala znotraj foruma z globalno avtoriteto pri zagotavljanju miru in varnosti, ki z resolucijami vsako leto poziva vse članice OZN, naj prispevajo sile v Isaf, sama pa te resolucije ne bi upoštevala. Če izvzamemo prej omenjeno kredibilnost, je v tem vsaj malo dvoličnosti, sploh glede na dejstvo, da se število držav, ki sodelujejo v Isafu, nenehno povečuje. Zdaj jih sodeluje že 48, samo lani se jih je pridružilo šest, nekaj dodatnih pa je napovedalo sodelovanje v bližnji prihodnosti. Gre torej za najobsežnejšo koalicijo držav v zgodovini, predstavlja pa jo več kot četrtina članic OZN. Ob referencah na države, ki v zadnjem času najavljajo umik svojih enot iz Afganistana, češ naj tudi Slovenija stori enako in umakne svoje sile, se je treba zavedati, da gre v teh primerih za umik bojnih enot, ki jih Slovenija v Afganistanu niti drugod nima, saj OMLT ni bojna misija. Ob umiku bojnih sil bodo te države krepile prav področje usposabljanja, na katerem Slovenija trenutno sodeluje. Kanada bo tako ob umiku bojnih sil napotila približno 1000 vojaških in policijskih inštruktorjev ter Nizozemska 550 mentorjev, mnoge članice pa ob tem navajajo, da bodo v določeni podporni oziroma svetovalni obliki tudi po letu 2014, in sicer Združeno kraljestvo s približno 2000 pripadniki, skladno z deklaracijo o dolgoročnem partnerstvu med Natom in Afganistanom, sprejeto na zadnjem Natovem vrhu v Lizboni novembra 2010. Če bi Slovenija vojake umaknila letos ali prihodnje leto, bi Do kdaj bo slovenska zastava še vihrala v državi pod Hindukušem? bilo to vsaj dve leti pred predvidenim koncem tranzicije, torej dve leti pred tem, ko bodo druge zaveznice navzoče izključno pri usposabljanju. Slovenija tako niti ne more soditi v kategorijo zdaj aktualnih umikov, saj nobena država ne umika inštruktorjev, v tem primeru pa bi morala počakati vsaj na leto 2015. Umik iz OMLT ali prevzem manj ambicioznih nalog bi bil za Slovensko vojsko velik korak nazaj tudi s transformacijskega vidika, podobno, kot smo to storili pred približno pol desetletja, ko smo slovenske kontingente opremili s številnimi nacionalnimi omejitvami, da so bili za operativne poveljnike na terenu skoraj neuporabni, sami pa so se pri opravljanju nalog vsak dan srečevali z negotovostjo. Lahko bi si upali trditi, da je prevzem OMLT bolj kot katerikoli drugi dosedanji prispevek v mednarodne operacije in misije prispeval k razvoju ne le Slovenske vojske, temveč celotnega obrambnega sistema. Tako zahtevnih nalog v tako kompleksnem in oddaljenem okolju naše enote še niso opravljale. Pridobljene izkušnje in naučene lekcije pri izvajanju postopkov, uporabi opreme in zagotavljanju podpore delovanju kontingenta so neprecenljive tako z vidika profesionalnega razvoja posameznih pripadnikov ter enot in širše vojaške ureditve. Ta namreč za potrebe samostojnega vodenja OMLT na precej višji ravni izvaja postopke usposabljanja, logistične oskrbe, transporta, zaščite sil in taktičnega sodelovanja z zaveznicami. V obrambnem resorju se krepi raven načrtovalnih procesov, nabavnih postopkov, obveščevalne podpore, civilno-razvojnih projektov, priprave normativnih aktov in odnosov z javnostmi, tako imenovane javne diplomacije. Zaradi slovenskega OMLT se razvija tudi praksa odločanja in upravljanja na nacionalni ravni. Spomnimo se, da je bil skoraj vse leto 2009 dolg postopek dvostopenjskega odločanja za prevzem OMLT precedenčen, vanj pa so bili vključeni Sekretariat za nacionalno varnost, predsednik republike in državni zbor. Od takrat na vladi RS poteka tedensko poročanje o razmerah v Afganistanu in o delovanju slovenskega kontingenta, na eno- do dvomesečni podlagi pa na to temo poteka poglobljena razprava v odborih za obrambo in zunanjo politiko državnega zbora. Če pogledamo še okrepljeno medresorsko sodelovanje in iz Strategije delovanja RS v Afganistanu izhajajoča redna usklajevanja pri pripravi komplementarnih nacionalnih prispevkov, bi lahko rekli, da se na primeru Afganistana v Sloveniji razvija celosten pristop sodelovanja države v mednarodnih operacijah in misijah. Ne nazadnje se je treba tudi zavedati, da umik ali zmanjševanje sil v Afganistanu pomeni povečanje navzočnosti na nekem drugem kriznem žarišču. Eno izmed temeljnih vodil oziroma transformacijskih orodij obrambnega načrtovanja v Natu je, da vsaka članica svoje oborožene sile razvija tako, da lahko deset odstotkov sil redno vzdržuje v operacijah, ne nujno Natovih. Slovenija je trenutno približno na sedmih odstotkih. Tudi v EU in OZN se pričakuje, da imajo države enak nabor sil, ki jih redno uporabljajo za krepitev miru in varnosti v svetu. Izvajanje operacij in misij se je namreč od konca hladne vojne že močno uveljavilo kot redna naloga sodobnih oboroženih sil, tudi nevtralnih držav. Slovenska vojska v zadnjih dveh letih tako v povprečju vzdržuje približno 450 pripadnikov v mednarodnih operacijah in misijah. Ob domnevi, da bi umaknila 90 vojakov iz Afganistana in ob pričakovanem zmanjševanju sil Kfor prihodnje leto, ko se bo posledično začel zmanjševati tudi slovenski kontingent na Kosovu, se postavlja vprašanje, kam se bo preusmeril presežek naših enot. Nato trenutno drugo najbolj pomembno operacijo izvaja v Libiji. Nanjo se že pripravljata EU in OZN, slednji pa te dni začenja novo misijo v Južnem Sudanu. Organizaciji sta precej aktivni tudi na Bližnjem vzhodu in v podsaharski Afriki. Nestabilne varnostne razmere v celotnem arabskem svetu ob južnem in vzhodnem Sredozemlju nakazujejo nova morebitna območja mednarodnega posredovanja. Ali so to bolj prijazna okolja za Slovensko vojsko, kot je Afganistan? 7
Page 1 and 2: evija slovenska vojska Ministrica n
Page 3 and 4: 9 771318 068006 Cena 0,21 € sprem
Page 5: mednarodna dejavnost sv 11 Ministri
Page 9 and 10: Za 90 odstotkov požarov v naravi k
Page 11 and 12: gasilska olimpijada sv 11 Prve olim
Page 13 and 14: in ameriška pisarna za obrambno so
Page 15 and 16: izkušenih inštruktorjev ameriške
Page 17 and 18: sv11 objave ministrstva za obrambo
Page 19 and 20: sv11 objave ministrstva za obrambo
Page 21 and 22: domovini za praznik sv 11 prizoriš
Page 23 and 24: iz vojaškega življenja sv 11 Gard
Page 25 and 26: Urili manevriranje, nadzor akvatori
Page 27 and 28: Slovesno v postojnski vojašnici Na
Page 29 and 30: je povedal štabni vodnik Kalan, »
Page 31 and 32: Boštjan Buser, Gasilska enota Cink
Page 33 and 34: v opomin sv 11 Spominski skok v po
Page 35 and 36: iz naših enot sv 11 Zmaga v 10. MO

Letnik XIX/11 - Ministrstvo za obrambo

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?