sv <strong>11</strong> intervju 8
Za 90 odstotkov požarov v naravi kriv človek Gozd je v Sloveniji bistveni del našega okolja, saj pokriva skoraj 60 odstotkov površine. Žal so slovenski gozdovi vedno bolj ogroženi <strong>za</strong>radi raznih dejavnikov, med katerimi so tudi požari, katerih povzročitelj je najpogosteje človek s svojimi aktivnostmi v naravnem okolju. V prvi polovici leta ni bilo večjih razlik pri povprečnem polletnem številu požarov v naravi v primerjavi s preteklimi leti, preseneča pa dejstvo, da so se požari pojavljali tudi maja in junija, kar <strong>za</strong>radi življenjskih procesov ter visoke vlage v rastlinah ni običajno. »Napoved <strong>za</strong> poletno sezono je zelo težka in nehvaležna,« je pojasnil visoki gasilski častnik I. stopnje Darko Muhič, vodja poklicnega jedra v PDG Postojna in poveljnik obalnokraške regije, kjer je naravna požarna ogroženost v Sloveniji tudi največja. »Daljših sušnih obdobij verjetno ne bo, <strong>za</strong>to se požari, ki sicer bodo, ne bodo širili na velike površine. Najbolj je namreč problematična izsušenost podtalnih plasti in večjih dreves,« je še dodal Muhič. Besedilo in fotografiji: Marko Pišlar Kakšno je bilo prvo polletje glede na število požarov v naravi na vašem območju? V prvem polletju je bilo v občini Postojna 83 požarov, od tega 50 v naravnem okolju, v občini Pivka pa 20 požarov, od tega <strong>11</strong> v naravi. Ugotavljamo, da je bilo v tem obdobju malo padavin. Požari so nastajali predvsem <strong>za</strong>radi aktivnosti ljudi na prostem in <strong>za</strong>radi okvar na transportnih sredstvih, niso pa se razvili v večje požare. Izstopa nekaj požarov, med njimi požara na vadiščih Poček in Bač marca. Koliko gasilcev deluje v vaši regiji in kako so organizirani? V občini Postojni deluje PGD Postojna s poklicnim jedrom, v katerem nas je <strong>za</strong>poslenih osem operativnih gasilcev. Poleg tega deluje v devetih prostovoljnih gasilskih društvih približno 200 prostovoljnih gasilcev, ki posredujejo v požarih in intervencijah. V občini Pivka v štirih prostovoljnih gasilskih društvih aktivno sodeluje v intervencijah približno 85 prostovoljnih gasilcev. Gasilci iz obeh občin sodelujejo v Gasilski zvezi Postojna in si med seboj pomagajo. Ali je glede na letno statistiko opazno povečevanje števila požarov v naravi? Število požarov se zelo spreminja in je odvisno od vremenskih razmer v zimski ter poletni sezoni. Dolgoletno povprečje kaže rahlo zmanjševanje števila požarov od leta 2003. Bistveno je, da se povprečna površina požara iz leta v leto manjša, kar kaže na učinkovitost gasilcev. Kaj je glavni povzročitelj požarov v naravi v Sloveniji in drugih evropskih državah? Ugotavljamo, da večino požarov v Sloveniji povzroči človek pri izvajanju različnih aktivnosti v naravi, največkrat <strong>za</strong>radi del na kmetijskih površinah pozimi. Na Primorskem so precej pogosti tudi požari ob železniških progah. V Sloveniji razmeroma malo požarov nastane <strong>za</strong>radi strel ali drugih naravnih pojavov, in sicer le dva odstotka gozdnih površin pogorita <strong>za</strong>radi naravnih pojavov. V Evropski uniji vsako leto zgori povprečno 500.000 hektarjev gozdov. V najbolj pri<strong>za</strong>detih državah članicah je lahko tudi do 50.000 požarov na leto. Glavni vzrok <strong>za</strong> gozdne požare je človek, saj jih povzroči kar 90 odstotkov. Število požarov se je v <strong>za</strong>dnjih desetih letih povečalo in se širi tudi zunaj Sredozemlja, tako da postaja to vprašanje splošni problem, ki <strong>za</strong>deva vso Evropo. Leta 2009 so hudi gozdni požari pri<strong>za</strong>deli Bolgarijo in Švedsko, poleti 2010 pa evropske gozdove tudi drugod. Kakšna je o<strong>za</strong>veščenost prebivalcev o nevarnosti požarov v naravi? Splošna o<strong>za</strong>veščenost je kar dobra, seveda pa ljudje še pogosto v neprimernih vremenskih okoliščinah kurijo v naravi. Pogosto se sežigajo tudi materiali, ki povzročajo onesnaženost z dimom in dimnimi plini. Oktober je mesec požarne varnosti. Takrat potekajo številne razprave, posveti in druge aktivnosti, s katerimi naj bi ljudi, predvsem mlade, opozorili na nevarnost požarov v naravi in drugje. Koliko te aktivnosti pripomorejo k splošni o<strong>za</strong>veščenosti ljudi o tej nevarnosti? Te dejavnosti so zelo koristne. Več kot jih je, več in bolj so tudi poučeni naši občani ter državljani. Letos bo v naši regiji v Kopru potekala prireditev Dnevi <strong>za</strong>ščite in reševanja, na kateri bo več posvetov, prikazov, vaj in drugih aktivnosti posvečenih tudi požarni varnosti. Načrtujejo se obiski mladine iz šol v regiji. V mesecu požarne varnosti po Sloveniji potekajo različne aktivnosti <strong>za</strong> o<strong>za</strong>veščanje prebivalcev in usposabljanja <strong>za</strong> <strong>za</strong>četno gašenje požarov. Julija poteka v Kočevju mladinska gasilska olimpijada. V osnovnih šolah se je <strong>za</strong>čelo izvajanje izbirnega predmeta varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. V veliko šolah gasilci sodelujejo z mladimi v krožku mladi gasilec. Kako dobro poznamo osnovne ukrepe ob morebitnem izbruhu požarov, kako <strong>za</strong>ščititi sebe in svojo lastnino? V Sloveniji še vedno premalo pozornosti namenjamo preventivi in <strong>za</strong>ščiti lastnine. Veliko objektov nima primernega varovalnega pasu. Nekateri objekti na Krasu imajo celo drevesne krošnje nad streho oziroma tik ob objektih. Ob gašenju velikih požarov v bližnji preteklosti smo <strong>za</strong>to morali varovati posamezne objekte na <strong>za</strong>htevo lastnikov in predstavnikov lokalnih oblasti. V Sloveniji žal še vedno ni natančnih navodil o pripravi varnostnih protipožarnih pasov v okolici hiš in objektov. Zadnji primer julijskega gozdnega požara v bližini ameriškega jedrskega laboratorija Los Alamos v zvezni državi Nova Mehika je znova poka<strong>za</strong>l na nujnost primerne ureditve prostora. Kako v praksi spoštujemo razglase o splošni požarni ogroženosti in prepoved uporabe odprtega ognja v naravnem okolju, predvsem v sušnem obdobju? Večinoma se spoštujejo navodila, objavljena v množičnih občilih. V obdobjih ogroženosti poteka poostreno opazovanje in po terenu krožijo požarne patrulje, ki opo<strong>za</strong>rjajo ali celo kaznujejo morebitne kršitelje. Kakšne so sankcije proti kršitelju? Za kršitve so predpisane kazni in obstaja možnost povračila intervencijskih stroškov. 9
Change language