Verodostojnost in kvaliteta spletno dostopnih informacij - Univerza v ...

Univerza v Ljubljani
Filozofska fakulteta
Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo
Verodostojnost in kvaliteta spletno dostopnih
informacij
Mentor: dr. Jure Dimec
Lea Očko
Katja Emeršič
December, 2008

Povzetek
Seminarska naloga se ukvarja s področjem preverjanja kvalitete in verodostojnosti spletnih
strani in informacij, ki se nahajajo na teh spletnih straneh. Na spletu se namreč nahaja
ogromno strani, katerih kvaliteta je lahko velikokrat vprašljiva. Zato so v nalogi predstavljeni
osnovni kriteriji, s katerimi si lahko pomagamo, kadar želimo ugotoviti, kako kvalitetna in
verodostojna je določena spletna stran. Ti kriteriji so: avtorstvo, veljavnost, objektivnost,
URL naslov, struktura in navigacija, vsebina in poznavanje literature, povezave in viri,
funkcija in namen. Poleg tega je narejen tudi pregled kriterijev po določenih tipih spletnih
strani: politične, poslovne, informacijske, osebne, spletne strani z novicami in spletne strani o
zdravju.
2

Kazalo
Uvod ....................................................................................................................................... 4
1. Preverjanje verodostojnosti in kvalitete spletnih strani.................................................. 5
2. Osnovni kriteriji ............................................................................................................. 5
2.1. Avtorstvo................................................................................................................ 5
2.2. Veljavnost............................................................................................................... 6
2.3. Objektivnost ........................................................................................................... 6
2.4. URL naslov ............................................................................................................ 7
2.5. Struktura in navigacija ........................................................................................... 7
2.6. Vsebina in poznavanje literature ............................................................................ 8
2.7. Povezave in viri...................................................................................................... 9
2.8. Funkcija in namen .................................................................................................. 9
3. Ocenjevanje verodostojnosti in kvalitete glede na tip spletnih strani ............................ 9
3.1. Politične spletne strani ........................................................................................... 9
3.2. Poslovne spletne strani ......................................................................................... 10
3.3. Spletne strani z novicami ..................................................................................... 11
3.4. Informacijske spletne strani ................................................................................. 12
3.5. Osebne spletne strani............................................................................................ 13
3.6. Spletne strani o zdravju ........................................................................................ 14
4. Zaključek.................................................................................................................. 16
Viri ................................................................................................................................... 17
Kazalo slik:
Slika 1: Politična spletna stran ................................................................................................. 10
Slika 2: Poslovna spletna stran................................................................................................. 11
Slika 3: Spletna stran z novicami ............................................................................................. 12
Slika 4: Informacijska spletna stran ......................................................................................... 13
Slika 5:Osebna spletna stran .................................................................................................... 14
Slika 6: Spletna stran o zdravju................................................................................................ 15
3

Uvod
Današnji tempo življenja nam ne omogoča, da bi vedno preverjali informacije ali da bi
poiskali najbolj relevantne vire, poiskali knjige v knjižnici ali pregledali znanstvene revije.
Velikokrat se pri iskanju podatkov in informacij zatečemo na svetovni splet. Ta nam ponuja
ogromne količine podatkov in informacij, ki pokrivajo najrazličnejša področja. Lahko iščemo
po bazah podatkov, po različnih znanstvenih revijah, lahko pa tudi najdemo nekvalitetne
spletne strani. Zato se moramo zavedati, da podatki niso vedno preverjeni in niso vedno
kvalitetni. Lahko so celo namerno zavajujoči. Kadar potrebujemo preverjene informacije
moramo zato nekaj pozornosti nameniti tudi oceni vira, kjer smo informacije našli (npr.
spletna stran) in oceni vsebine dokumenta. Posebej pri študijskem in znanstvenem delu
nepreverjene informacije ne morejo in ne smejo biti uporabljene.
Prav zato je v seminarski nalogi predstavljenih nekaj kriterijev, s pomočjo katerih lahko
preverimo, kako kvalitetna je določena spletna stran in predstavljene informacije na njej.
Predstavljeni so tudi posebni kriteriji za različne tipe spletnih strani, saj se spletne strani med
seboj lahko kar precej razlikujejo glede na področje, ki ga obravnavajo.
4

1. Preverjanje verodostojnosti in kvalitete spletnih strani
Internet je bil ustvarjen z namenom, da zagotavlja neomejeno izmenjavo informacij. Ne
obstajajo nobena pravila ali standardi, ki bi določali tip informacij ali določeno kvaliteto
informacij, ki se objavljajo na spletu. Spletne strani lahko vsebujejo resnične ali neresnične
podatke, mnenja, ideje, propagando in oglase. Vsakdo, ki zna ustvariti spletno stran ali
nekomu plača, da jo naredi, lahko objavi informacije na internetu. Vsakdo lahko izbere temo,
o kateri bo pisal ter tudi način, na katerega bo pisal o tej temi hkrati pa tudi obsežnost (Greer,
et.al, 1999). Zaradi tega se pojavi problem verodostojnosti in kvalitete teh informacij.
Poleg tega spletne strani niso podvržene nobenemu načinu preverjanja vsebine, kot je to
praksa pri informacijah, obljavljenih v knjigah. Knjige gredo skozi proces nabave v knjižnici,
kjer se ugotavlja, kako kakovstno je besedilo. Že pred tem se besedila ocenjuje in selekcionira
v založbi, kjer se odloča, kaj se bo sploh objavilo. Vsi ti mehanizmi naj bi omogočili, da v
javnost pridejo samo kvalitetne informacije (Greer, et.al, 1999).
Prav zaradi raznolikosti objav na spletu in ogromnega obsega informacij, je potrebno, da
znamo ugotoviti, katere informacije so kvalitetne in dovolj verodostojne, da jim lahko
zaupamo. Sploh kadar iščemo s spletnimi iskalniki ne moremo slepo zaupati njihovi izbiri
prvih nekaj zadetkov kot izbiri najkvalitetnejših informacij. V nadaljevanju so zato
predstavljeni določeni kriteriji, ki nam pomagajo oceniti, katerim spletnim stranem lahko
zaupamo.
2. Osnovni kriteriji
2.1. Avtorstvo
Avtorstvo je eden izmed glavnih kriterijev, ki se uporablja pri ocenjevanju kvalitete spletne
strani. Kadar želimo poiskati in uporabiti informacije z določeno mero kritičnosti, želimo
oz.moramo poznati iz kakšnega okolja izhaja avtor oz. če mu lahko zaupamo. Tako lahko
uporabimo naslednje filtre:
• Avtor je poznan in priznan na področju, s katerim se ukvarjamo
• V primeru, da avtorja ne poznamo, pogledamo naslednje:
• Avtorja pozitivno omenjajo drugi avtorji, ki jih poznamo oz. cenimo,
• Povezavo do določenega avtorja smo našli na spletni strani ali v dokumentu, ki mu
zaupamo,
• Na spletni strani, kjer se nahaja dokument, se nahajajo tudi biografski podatki o
avtorju, ki vključujejo njegov položaj in naslov ali pa se na tej spletni strani nahaja
5

povezava do te podatkov. S tem lahko preverimo, ali lahko temu avtorju zaupamo
(Kirk, 1996).
• V primeru, da avtor ni naveden, je potrebno pogledati, katera agencija ali organizacija
je odgovorna za vsebino spletne strani. Če je objavljen samo naslov elektronske pošte,
to ni dovolj, da bi lahko samo na podlagi tega zaupali vsebini (Evaluating..., 2008).
• Pomemben podatek je tudi to, kdo osvežuje vsebino spletne strani – ali to počne avtor
ali kdo drug,
• Preverimo lahko tudi, ali je določen avtor objavil ali izdal tudi še kaj drugega (Byrne,
2000).
2.2. Veljavnost
Veljavnost se nanaša na samo aktualnost informacij. V tiskanih dokumentih je datum objave
prvi pokazatelj aktualnosti. Za nekatere vrste informacij veljavnost ni vprašanje: avtorstvo ali
zgodovinska vrednost je pomembnejše. Za številne druge vrste podatkov pa je veljavnost
izjemno pomembna, prav tako je pomembno redno obnavljanje podatkov. Da ugotovimo
veljavnost moramo preveriti:
• Ali dokument vsebuje datume, kdaj so bile informacije zbrane,
• Ali se dokument sklicuje na datirane informacije,
• Ali dokument vsebuje podatke o tem, kdaj je bila spletna stran nazadnje osvežena oz.
kdaj so bile dodane nove informacije,
• Ali dokument vsebuje znak © in zraven datum oz. letnico (Kirk, 1996).
• Kljub temu, da je na spletni strani lahko novejši datum, je treba vseeno vedeti, da so
podatki na strani lahko starejši. Nazadnje so bile lahko osvežene tudi nepomembne
stvari. Drug način preverjanja aktualnosti je preverjanje povezav na strani – če je
veliko povezav neveljavnih, nam to nakaže, da je stran lahko zastarela (Evaluating...,
2007).
2.3. Objektivnost
Informacije so redko predstavljene nevtralno. Podatki so lahko predstavljeni na različne
načine, tako da predstavljajo različna mnenja. Vsak avtor žli dokazati svoj prav, zato podatke
predstavi na način, ki dokaže njegove trditve. Prav tukaj pa nastane problem saj je internet
lahko predstavlja mesto za širjenje socialno-političnih nazorov in oglaševanja. Prav ti dve
področji sta zelo dovzetni za različne interpretacije podatkov(Kirk, 1996).
Pristranske informacije niso vedno neuporabne ali slabe, vendar pa moramo vedeti, kdaj gre
za pristranske informacije, da jih lahko pravilno interpretiramo (Evaluating..., 2007). Tako je
potrebno preveriti:
6

• Če URL nakazuje, da gre za spletno stran določene organizacije, se moramo zavedati,
da bodo informacije prikazovale organizacijo v pozitivni luči, enako velja tudi za
spletne strani podjetij, ki promovirajo svoje izdelke,
• Če se dokumenti nahajajo na spletni strani organizacije s političnim ali filozofskim
poslanstvom, moramo biti previdni (če iščemo podatke o človeški genetiki, bi zaupali
spletni strani politične organizacije?) (Kirk, 1996).
• Potrebno je preveriti, katere informacije so podane, in katere manjkajo,
• Prav tako je potrebno pogledati, ali so vsi podatki pravilno citirani,
• Če je avtorjevo mnenje preveč čustveno obarvano ali ekstremno, tudi lahko nakazuje
na pristranskost. Na objektivnost lahko vpliva tudi konflikt v interesih. Tako mora biti
na strani oglaševanje jasno ločeno od vsebine (Evaluating..., 2007).
2.4. URL naslov
Preden pregledamo vsebino spletne strani je dobro, da nekaj pozornosti namenimo URL
naslovu spletne strani. Če naslov vsebuje ime, ki sledi znaku tide (~) to pomeni, da gre za
osebno spletno stran. To še ne pomeni, da so informacije na njej slabe, je pa priporočljivo
preveriti, za kakšnega avtorja gre. Pomembno je, kakšno domeno ima spletna stran
(izobraževalno, komercialno, vladno). Z njeno pomočjo preverimo, ali je spletna stran
primerna glede na vsebino, ki jo iščemo. Vendar pa danes domene niso več striktno
nadzorovane (npr. državne domene), tako da so lahko napačno uporabljene. Zelo pomembno
je tudi, kdo je objavil spletno stran (Evaluating..., 2008).
Tako preverimo, ali je na spletni strani jasno razvidno, katera organizacija je odgovorna za
vsebino spletne strani. Pomembno je tudi, ali ima spletna stran že določeno tradicijo, kakšne
cilje ima, kako ugledna je ipd. Na spletni strani naj bi bili tudi podatki o sami organizaciji in o
spletni strani (ponavadi pod oznako 'About') (Byrne, 2000). Če ti podatki niso podani,
preverimo, če obstaja kakšna povezava na takšno stran (povezava naj bi imela isti URL). Kot
drugo je pomembno, da organizacija deluje na področju, ki nas zanima. Preverimo lahko tudi
server, na katerem se nahaja vsebina spletne strani (Kirk, 1996). Pri tem nam lahko pomaga
naslednja spletna stran: http://whois.domaintools.com/ , z njeno pomočjo namreč pridobimo
podatke o spletni strani (naslov, metapodatke, obiskanost spletne strani, podatke o registraciji
in o serverju).
2.5. Struktura in navigacija
Če je spletna stran dobro organizirana in se uporabnik znajde na njej, že samo to dejstvo pove,
da je bil v nastanek spletne strani vložen določen trud. Dobro strukturo in navigacijo strani
ugotavljamo z naslednjimi dejavniki:
• Kako je stran organizirana – logično, enostavno ali morda preveč zapleteno,
7

• Stran je lahko še v izdelavi in tako še ni dodelana (če to traja predolgo, nakazuje na to,
da je nekaj narobe),
• Kakšni elementi so prisotni na strani (glava, telo, noga),
• Če se izgled strani spreminja od podstrani do podstrani, to ni dobro,
• Ali je vsebina dobro strukturirana in so naslovi dovolj opisni, da se uporabnik
enostavno znajde na strani,
• Navigacija mora biti pregledna in enostavna za uporabo. Priporočljivo je kazalo ali
vsaj predstavitev vsebine. Navigacijski meni naj bi bil prisoten na vseh podstraneh,
uporabnik pa naj bi se vedno zavedal, kje točno se nahaja na spletni strani,
• Vsaka podstran naj bi imela možnost vrnitve na prejšnjo stran in na prvo stran,
• Preveri se lahko, kako prijazna je spletna strran do uporabnika z vidika branja – ali so
odstavki primerno dolgi, kakšna je poravnava besedila, velikost besedila, oblika
besedila, dovolj kontrasta med ozadjem in barvo besedila...,
• V besedilu se lahko nahajajo tudi različne napake (tipografske, vsebinske) (Byrne,
2000).
2.6. Vsebina in poznavanje literature
Kadar beremo besedilo neznanega avtorja ali neznane organizacije, je zelo pomembno, kako
preverljiva je vsebina besedila in kakšno znanje poseduje avtor. Uporabljena literatura nam
pove, kaj avtor ve o svojem področju. S pregledom literature ugotovimo, v kakšnem
kontekstu je avtor pisal ter nam pomaga oceniti, kakšno izobrazbo ima avtor ter kakšen obseg
znanja ima o določenem področju. To dvoje ugotavljamo z naslednjimi kriteriji:
• Dokument vsebuje bibliografijo,
• Avtor nakazuje ali konkretno omeni poznavanje dokumentov s podobno vsebino,
• Avtor predstavi različne teorije, ideologije in različne metode, ki se običajno
uporabljajo na določenem področju in jih tudi opiše,
• Če avtor v svojem dokumentu predstavi novo teorijo ali metodo, predstavi prednosti in
ovire takšne teorije/metode,
• Če avtor kontroverzno obravnava določeno temo, to tudi omeni (Kirk, 1996).
• Pomembna je tudi razumljivost vsebine in širina in globina obravnavane teme,
• Ali je obravnavana tema predstavljena celostno ali je določen vidik spuščen,
• Delo je lahko primarno (originalno) ali pa temelji na drugih delih, pomembno je tudi,
ali se to enostavno ugotovi (Byrne, 2000)
• Če gre za raziskovalno delo, so uporabljene metode predstavljene in potek raziskave
razložen,
• Uporabljene metode so primerne za določen raziskovalni problem, prav tako pa je
raziskavo mogoče ponoviti (Kirk, 1996).
8

2.7. Povezave in viri
Kadar preverjamo raziskovalno ali znanstveno delo, morajo biti navedeni viri, katere je avtor
citiral ali uporabil pri nastanku besedila. Če so na spletni strani različne povezave na
uporabljena dela, jih lahko preverimo in tudi pri njih ugotovimo, kakšne vrste informacije
predstavljajo in ali so dovolj kvalitetna. Povezave, ki ne delujejo, vsekakor ne kažejo na
kvaliteto vira. S preverjanjem povezav lahko tudi ugotovimo, na kakšen način je bil nek vir
uporabljen – ali je v celoti prepisan, spremenjen, morda pa je celo napačno uporabljen. Če
povezava ne vodi do citiranega vira, je lahko vsebina nedovoljeno kopirana ali pa napačno
interpretirana (Evaluating..., 2008). Vendar pa lahko nedelujoča povezava pomeni tudi to, da
je bila vsebina te spletne strani prestavljena. V tem primeru, bi moral avtor besedila, ki je
ustvaril povezavo, ponovno najti tekst, ki ga je uporabil in osvežiti povezavo.
2.8. Funkcija in namen
Zelo pomemben je namen spletne strani. Spletna stran je lahko namenjena oglaševanju,
odvetništvu, zabavi, izobraževanju, novicam, obvestilom ipd. Prav tako je lahko namenjena
različnim tipom uporabnikov od akademskih uporabnikov do otrok, političnih ekstremistov
itd. (Evaluating..., 2007). Dobro je, če je namen predstavljen npr. v uvodu, da uporabnik takoj
vidi, o čem govori spletna stran. Vsebina je lahko pripravljena tako, da zahteva vnaprejšnje
znanje. Lahko vsebuje veliko grafičnih elementov in malo teksta, ali pa vsebuje veliko teksta
(Byrne, 2000).
3. Ocenjevanje verodostojnosti in kvalitete glede na tip spletnih
strani
Glede na zgoraj opisane kriterije za določanje verodostojnosti in kvalitete, ki veljajo splošno
na vseh tipih spletnih strani, bova predstavili še tiste značilnosti na katere moramo biti
pozorni, pri konkretnih spletnih straneh. Zavedati se moramo, da so posamezne spletne strani
ustvarjene z določenim namenom in pri katerih se lahko tudi predvideva določen tip
uporabnikov.
3.1. Politične spletne strani
Politične spletne strani so običajno sponzorirane s strani različnih organizacij, zato se URL
naslov pogosto konča z .org (organization). Na spletni strani mora biti razvidno, katera
organizacija je odgovorna za vsebino spletne strani. Vsebovati mora kontaktne podatke, saj
lahko na ta način preverimo legitimnost te organizacije. Biti mora jasno ali gre za spletno
stran nacionalne ali lokalne organizacije. Dejstva morajo biti jasno navedena in jih lahko
9

preverimo tudi v drugih virih. Prav tako mora biti navedena kakršnakoli pristranskost
organizacije. Oglaševanje na strani se mora razlikovati od informativne vsebine. Iz datumov
na strani mora biti razvidno: kdaj je bila spletna stran izdelana, kdaj je bila prvič predstavljena
na internetu, kdaj je bila stran nazadnje obnovljena. Prav tako mora biti razvidno, če je
vsebina še vedno aktualna. Obravnavana tema je predstavljena celostno in določeni vidiki
niso izpuščeni.
Primeri političnih spletnih strani:
• National Abortion and Reproductive Rights Action League, (http://www.naral.org/ )
• The National Right to Life Committee, (http://www.nrlc.org/ )
• The Democratic Party ,(http://www.democrats.org/ )
• The Republican Party, (http://www.rnc.org/ )
Slika 1: Politična spletna stran:Naral, Vir: Dostopno na URL:(http://www.naral.org), 2008
3.2. Poslovne spletne strani
Namen poslovnih spletnih strani je oglaševanje in prodaja trgovskih izdelkov. Sponzorirane
so s strani trgovskih podjetij. V URL naslovu imajo končnico .com.
Na spletni strani morajo imeti povezavo, kjer je opisano podjetje ter značilnosti njihovih
prodajnih izdelkov. Prav tako mora biti razvidno, če ima podjetje urejene avtorske pravice.
10

Spletna stran mora imeti povezave do drugih virov, kjer lahko preverimo trditve o izdelkih
(recenzija izdelkov). Jasno mora biti kakšna je motivacija podjetja, da postavi določeno
informacijo na internet. Pri opisovanju izdelkov mora stran vsebovati primerne podrobne
opise izdelkov ter dnevni cenik, ki se redno osvežuje. Enaka stopnja informacij mora biti
zagotovljena za vse oddelke podjetja.
Primer poslovnih strani:
• Adobe Systems, Inc., ( http://www.adobe.com/)
• The Coca Cola Company, (http://www.coca-cola.com/index.jsp)
Slika 2: Poslovna spletna stran: Adobe Systems, Inc, Vir: Dostopno na URL: (http://www.adobe.com/), 2008
3.3. Spletne strani z novicami
Spletne strani z novicami so tiste spletne strani, katerih osnovni namen je zagotavljanje
aktualnih informacij. URL naslov se običajno konča s .com (commercial).
Spletne strani z novicami imajo velikokrat tudi tiskano obliko vsebine. Pri tem mora biti jasno
navedeno, če dokument obstaja tudi v tiskani obliki. Ponudba virov na spletu se pogosto
razlikuje od ponudbe tiskanih virov, zato mora biti navedeno, če se spletna in tiskana verzija
razlikujeta, ter kako. Če stran vsebuje posamezne članke, mora biti naveden avtor članka ter
11

njegova usposobljenost za pisanje o tej temi. Biti mora dovolj jasno, kdo je dejansko
odgovoren za vsebino spletne strani. Zaradi aktualnost informacij, moramo biti posebej
pozorni na veljavnost informacij in datume.
Primeri spletnih strani z novicami:
• CNN ( http://edition.cnn.com/ )
• USA Today ( http://www.usatoday.com/ )
• 24 ur (http://24ur.com/ )
• DELO (http://www.delo.si/ )
Slika 3: Spletna stran z novicami: CNN, Vir: Dostopno na URL: ( http://edition.cnn.com/ ), 2008
3.4. Informacijske spletne strani
Informacijske spletne strani so tiste spletne strani, katerih namen je predstavitev dejstev in
dejanskih informacij. Sponzorirane so s strani izobraževalnih ustanov in vladnih agencij. URL
naslov se pogosto konča na .gov ali .edu.
Informacijske spletne strani pogosto vsebujejo lestvice, grafe in statistične podatke. Zato je
zelo pomembno, da tovrstni podatki vsebujejo dodatne obrazložitve. Pomembno je, da so
lestvice in grafi pregledni ter lahko razumljivi. Pri lestvicah in grafih mora biti navedeno kdaj
so bili podatki zbrani. Prav tako mora biti razvidno, da to niso informacije namenjene
12

oglaševanju. Informacijske spletne strani pogosto obstajajo tudi v tiskani obliki. Če obstaja
tiskana verzija vsebine na spletni strani mora biti označeno, kako se verziji razlikujeta (če je
celotno delo objavljeno na spletu ali samo izseki). Če so podatki objavljeni v različnih
izdajah, mora biti označeno iz katere izdaje so podatki.
Primer:Tezavri, slovarji, imeniki, statistični podatki in ostale informacije, kot so poročila,
predstavitve raziskav…
Slika 4: Informacijska spletna stran: Slovar, Vir: Dostopno na URL
(http://humanities.uchicago.edu/orgs/ARTFL/forms_unrest/webster.form.html), 2008
3.5. Osebne spletne strani
Osebne spletne strani objavljajo posamezniki, ki so ali niso povezani z raznimi podjetji ali
institucijami, zato lahko imajo različne domene (izobraževalno, komercialno, vladno).
Prepoznamo jih po imenu, ki sledi znaku tide (~) v URL naslovu. Na osebni spletni strani
mora biti naveden avtor, njegova strokovna usposobljenost za pisanje o določeni temi.
Zavedati se moramo avtorjeve pristranskosti ter njegovega osebnega mnenja. Pozorni moramo
biti na morebitne citate, povezave do drugih virov ter ažurnost.
Primer:
• osebna spletna stran prof. Jure Dimec (http://www1.mf.uni-lj.si/~jure/my-hp/index.html)
13

Slika 5:Osebna spletna stran: Jure Dimec, Vir: Dostopno na URL: (http://www1.mf.uni-lj.si/~jure/myhp/index.html),
2008
3.6. Spletne strani o zdravju
Spletne strani o zdravju so lahko izdelane s strani različnih organizacij (univerze, bolnišnice),
raznih podpornih skupin, dobrodelnih organizacij, vladne službe (Zavod za zdravstveno
varstvo), gospodarskih organizacij (zdravstveno varstvo, proizvodi, storitve) ali
posameznikov (medicinski raziskovalec, zdravstveni delavec, posamezniki z raznimi
boleznimi in pišejo o svojih izkušnjah…). Zato se razlikujejo tudi v namenu postavljenih
spletnih strani. Veliko spletnih strani je namenjenih zdravnikom, predavateljem,
raziskovalcem zato so napisana v medicinskem žargonu. Posebno previdni moramo biti pri
komercialnih spletnih straneh, saj je njihov glavni namen prodati ali promovirati izdelek. Prav
tako velja opozoriti na osebne spletne strani o zdravstvu, saj so posamezniki, ki jih ustvarijo
pogosto laiki, njihove informacije pa so lahko strokovno nepravilne in nepreverjene. Spletne
strani o javnih ustanovah (zdravstveni centri…) morajo vsebovati podrobne kontaktne
podatke: ime ustanove, telefonska številka, številka telefaksa, e-poštni naslov, lokacija
(zemljevid, podrobnosti o dostopnosti), odpiralni čas. Na verodostojnost take spletne strani
kaže tudi podatek o zaposlenih osebah, njihovi strokovni nazivi in kontaktni podatki.
(Judge,…2003)
Primer:
• Health on the Net foundation ( http://www.hon.ch/HONcode/Conduct.html )
14

Slika 6: Spletna stran o zdravju: HON, Vir: Dostopno na URL:(http://www.hon.ch/HONcode/Conduct.html ),
2008
15

4. Zaključek
Informacijska potreba je pogoj za iskanje informacij. Ne glede na to, kakšne vrste je ta
potreba in kakšne informacije potrebujemo, je pomembno, da znamo ločiti med dobrimi in
slabimi informacijami. Z vrednotenjem vsebine na spletnih straneh se ukvarja veliko
strokovnjakov, ki opozarjajo na pomembnost kritičnosti do informacij na internetu. Zaradi
hitrega porasta informacij na internetu ter posledično ogromnega obsega informacij je
ključnega pomena, da smo seznanjeni s kriteriji, ki nam pomagajo določiti verodostojnost in
kvaliteto informacij, ki jih iščemo. Moramo se zavedati, da se za objavami na svetovnem
spletu skrivajo najrazličnejši interesi (trženje, informiranje, promocija), cilji avtorjev oz.
sponzorjev pa so velikokrat nejasno opredeljeni ali namenoma prikriti. Ne glede na namen ali
tip spletne strani veljajo nekateri osnovni kriteriji, ki nam pomagajo določiti avtentičnost
spletnega dokumenta. Pri tem je zelo pomembno, da se teh kriterijev zavedamo in
poslužujemo. Dobro je, da našo pozornost namenimo tudi na navidez nepomembnim
malenkostim, ki nam velikokrat lahko pomagajo pri razumevanju namena spletne strani in
določanju verodostojnosti in kvalitete spletnih virov. Tako lahko s pomočjo URL naslova
določimo ali gre za osebno spletno stran ali spletno stran raznih organizacij, vladnih in
izobraževalnih ustanov, kar nam je lahko v veliko pomoč, saj tako lahko predvidevamo za
kakšen tip informacij bo šlo. Dodajmo še, da se različne spletne strani razlikujejo po namenu,
uporabnikih, avtorjih oz. organizacijah, ki vzdržujejo spletne strani in njihove vsebine.
Poznavanje značilnosti določene spletne strani nam omogoča, da lažje najdemo napake in
pomankljivosti, vendar se moramo zavedati tudi dobrih in kvalitetnih lastnosti.
16

Viri
Alexander, J., Tate, M. 1996-2005. Original Web evaluation materials. [online]. Widener
University.[Uporabljeno 2008-12-22]. Dostopno na URL:
http://www3.widener.edu/Academics/Libraries/Wolfgram_Memorial_Library/Evaluate_Web
_Pages/Original_Web_Evaluation_Materials/6160/
Byrne, E. 2000. WebSerch: the web research resource. [online]. [Uporabljeno 2008-12-20].
Dostopno na URL:http://www.clubi.ie/webserch/resources/source.htm
Evaluating Web Pages. 2007. [online]. Duke University Libraries. [Uporabljeno 2008-12-20].
Dostopno na URL:
http://library.duke.edu/services/instruction/libraryguide/evalwebpages.html#purpose
Evaluating Web Pages: Techniques to Apply & Questions to Ask. 2008. [online]. UC
Berkeley. [Uporabljeno 2008-12-20]. Dostopno na URL:
http://www.lib.berkeley.edu/TeachingLib/Guides/Internet/Evaluate.html
Greer, T., Holinga, D., Kindel, C., Netznik, M. 1999. An Educators' Guide to Credibility and
Web Evaluation. [online]. Springfield Public Schools. [Uporabljeno 2008-12-20]. Dostopno
na URL:
http://www.ed.uiuc.edu/wp/credibility/index.html
Judge: Web sites for health. 2003.[online]. Northumbria University. [Uporabljeno 2008-12-
22]. Dostopno na URL: http://www.judgehealth.org.uk/how_to_judge.htm
Kirk, E. E., 1996. Evaluating Information Found on the Internet. [online]. Sheridan Libraries.
[Uporabljeno 2008-12-20]. Dostopno na URL:
http://www.library.jhu.edu/researchhelp/general/evaluating/
17