Glasilo Vizita - št. 50 - Splošna bolnišnica Novo mesto

zdravje
Franc Novak
Tabletke so ženskam spremenile življenje
Anton
Brecelj
vornost družbene skupnosti za ustvarjanje
ustreznih življenjskih razmer, upoštevajoč
tudi potrebe načrtovanja družine, je slovenska
republiška ustava leta 1974 povzdignila
v ustavno načelo. Kljub temu je
bila vseskozi rdeča nit akcije naloga, da se
izboljša reproduktivno zdravje žensk, ki je
bilo ogroženo zlasti zaradi ilegalnih splavov.
Decentraliziran politični sistem, ki ga je
Slovenija za razliko od drugih socialističnih
dežel razvijala od šestdesetih let, je
omogočal dobro razvito mrežo primarnega
zdravstvenega varstva, ki je vključevala
tudi ginekologa. Slednji je načela akcije
»načrtovanja družine«, to je seznanjanje
žensk s kontracepcijo in škodljivostjo splava,
vključil v svoje vsakdanje delo. Pri tem procesu
sta bila odločilna zlasti dva nova momenta:
obvezen pregled med nosečnostjo
in porod v porodnišnici.
Proces zniževanja rodnosti je potekal
vzporedno z drugimi spremembami
na področju reprodukcije človeka od
spočetja do rojstva, kot so dostopnost
kontracepcije, legalizacija splava, obvezen
ginekološki pregled med nosečnostjo, porod
v porodnišnici, pravica do porodniškega
dopusta itn. Ženske so se na te spremembe
različno odzvale. Predvsem jih niso pasivno
sprejemale, temveč so jih sprejemale v
takšnem obsegu in izboru, ki se je ujemal z
interesi, stališči in vrednotami etnične in/ali
socialne skupnosti, kateri so pripadale.
V tem pogledu se situacija ni bistveno
spremenila, čeprav lahko rečemo, da je
bil glavni rezultat akcije dosežen – ženske
imajo dostop do kontracepcije, s katero po
svoji izbiri načrtujejo rojstva.
Sklep
Danes je kontracepcijska tabletka med
najpogosteje uporabljenimi metodami za
preprečevanje neželene nosečnosti. Še v
obdobju med obema svetovnima vojnama
je bila kontracepcija zaradi bojazni
pred »izumrtjem« slovenskega naroda
družbeno nezaželena.
V 30. letih 20. stoletja je gotovo vladala
nekakšna evforija nacionalne ogroženosti
zaradi hitrega zniževanja koeficienta natalitete
v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi
banovinami, ki so ga pripisovali
epidemiji ‘bele kuge’. Ali smemo predpostavljati,
da v 30. letih sploh ni šlo za demografski
problem, ampak prej za ‘moralni
prelom’? Evforijo t. i. demografskega problema
je iskati drugje, najbrž v prelomu vrste
družbenih in kulturnih mehanizmov, ki so
do takrat uravnavali spolno življenje in so
napovedovali spremembe, ki so se začele
udejanjati po 2. svetovni vojni: glasnim
spolnim prepovedim bo sledila spolna strpnost,
večja bo strpnost do predzakonskih
spolnih odnosov; ublažilo se bo kaznovanje
in obsojanje ‘perverznih’ (homoseksualnih,
detomorilk itn.); spone tabuirane otroške
in pubertetne spolnosti bodo popuščale;
rodno vedenje se uokviri v modni sistem
enega ali dveh, do treh otrok, splav in kontracepcija
postaneta pravica vseh žensk.
Boj žensk za odpravo prepovedi splava in
za pravico do kontracepcije pomeni tudi
začetek novega rodnega vedenja v novih
družbenih razmerah; skušale so razkriti
povezavo med družbenim vedenjem in
spolnostjo, problem je bil postavljen kot
vprašanje osebne izbire in ne biološke nuje
ali nacionalne obveznosti.
Pravica do izbire tako ženski da nekaj izjemno
dragocenega: zavest, da je svoboden človek,
ki zna in zmore sam odločati o lastni usodi.
Literatura:
Brecelj Anton
• 1923-24 Še en glas o umetnem splavu. Čas 18 (6):
295-307.
Potrč Jože
• 1935 Legalizacija splava in debata v »Slovencu«. Glas
naroda 1 (192): 3.
• 1935a Legalizacija splava in katoličan. Strahotno
dejstvo: Bela kuga zahteva pri nas 300.000 žrtev.
• Glas naroda 1 (206): 3.
• 1935b Socialne indikacije splava. Evgenika 1 (5):
70-73.
Rožman Irena
• 2001 Spolno življenje in kultura rojstva na Dolenjskem
od 2. polovice 19. stoletja do 2. svetovne vojne
: doktorska disertacija. Ljubljana: [I. Rožman], 2001.
437 f., ilustr., tabele.
• 2004 Peč se je podrla! : kultura rojstva na slovenskem
podeželju v 20. stoletju, (Knjižnica Glasnika Slovenskega
etnološkega društva, 36). Ljubljana: Slovensko
etnološko društvo, 2004. 171 str., ilustr.
Tuma Henrik
• 1933 Spolni problem. Svoboda 5 (6-7, 8): 273-278,
312-318.
Viri:
Zakonodaja, ki pravno ureja zdravstveno varstvo žensk in
njihovo pravico do izbire:
• Ustava (1991)“Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno”
• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju
• Zakon o zdravstveni dejavnosti
• Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice
do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (pravica
do kontracepcije, sterilizacije, umetne prekinitve
nosečnosti, ugotavljanja in zdravljenja neplodnosti)
• Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
• Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve
z biomedicinsko pomočjo (2000)
• Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega
varstva na primarni ravni(2002).
Internetni viri:
• http://en.wikipedia.org/wiki/Katharine_McCormick
• http://en.wikipedia.org/wiki/Margaret_Sanger
29