Glasilo Vizita - št. 50 - Splošna bolnišnica Novo mesto

prejeli smo
Če nisi previden, te lahko še kam odnese Vrh je osvojen Ajooooj, kakšna pot
varovalnimi pasovi, smo se s cepini v rokah
pripravili za vzpon. Ob treh ponoči je bila
trebanjska odprava popolna, oblikovali
smo dve navezi, ki sta čakali na Lojzovo
povelje.
Zaželeli smo si srečo in v temni noči so v
snegu zaškripale dereze, naveze pa so se
počasi vzpenjale proti nebu. Strmina na
začetku poti je bila še v temi. Že ob svitu
smo srečevali planince, ki so se zaradi
višinske bolezni ali utrujenosti vračali. Mi
smo vztrajali in v megli prišli do bivaka Vallot,
kjer smo si oddahnili in nabrali moči za
zadnji del vzpona. Ko smo se podali proti
grebenu gore, je veter pihal čez 60 km/h,
sunki pa so bili tako močni, da so vrtinčili
sneg in zakrivali vrh. Energije v nas je bilo
še vedno na pretek, adrenalina pa tudi in
odprava je bila trdno odločena, da osvoji
vrh.
Naposled so se oblaki razkadili. Še zadnji
greben, korak za korakom in gora je bila
premagana. Mont Blanc smo prvič osvojili
Marjeta Martinčič, Jasmina Mis, Boštjan
Mis, Grega Kovačič, Simon Murn, Roman
Perpar in Zvone Kastelic. Nagrajeni smo
bili z veličastnim razgledom na Švico,
Italijo, Francijo, na štiritisočake, v dolino
Chamonija, na Aiguille du Midi in prostranstva
mogočne bele gore.
Ampak treba je priti še dol...
Navzdol je šlo hitreje, vendar je bilo stalno
treba paziti na razpoke, zdrse in sunke vetra,
zato je bilo potrebno “nucati glavo” in
v roki trdno držati cepin. Opoldne smo
se utrujeni, a zadovoljni vrnili v kočo De
Gouter, kjer sta nas Majda in Ivica pričakali
z objemi in toplo juho. Na kratko smo si
odpočili, nato pa je bilo že treba v dolino.
Zapustili smo kočo in spet smo se znašli v
skalovju in v “zajlah.” Ponosno smo pogledovali
nazaj. Bela gora je bila osvojena. Po
treh urah hoje v dolino smo prišli do postaje,
od koder nas
je vlak odpeljal v
dolino Le Fayet, kjer
nas je na železniški
postaji že čakal
Rudi, s katerim smo
seveda najprej zavili
na pijačo, potem
pa še v kamp na
njegov golaž.
Naslednje jutro je
sledilo potepanje
po Chamonixu in
vzpon z gondolo na
3.842 m visoki Aiguille
de Midi, nato
pa smo zavili še na
ledenik Mer de Glace, v katerem je muzej
ledenih skulptur in kamnin.
Zadnji dan nas je pot proti domu peljala
tudi v Zermatt, smučarsko središče v
Švici, v katerem smo si od blizu ogledovali
Materhorn. Mogoče pa kdaj osvojimo tudi
tega!
Petdnevno popotovanje z osvojitvijo Mont
Blanca je bilo zares nepozabno doživetje.
Bele strmine
Fotografije: Simon Murn
41