Primerjalna analiza (pdf) - Ljudmila

48 Act no. 4, 1959.
49 Act no. 78, 1993.
50 Social Administration Act
(Act no. 3, 1993).
51 Act no. 82, 1997; no. 96, 1993;
no. 4, 1959.
52 M. Kotišová (2001), The Czech
Republic. V: Equality for Lesbians
and GayMen: A relevant Issue in
the EU Accession Process.
Brussels: ILGA-Europe;
I. Prochazka, SOHO, Praga (osebna
informacija, 2002).
53 M. Molnárová (2001), Slovakia.
V: Equality for Lesbians and
GayMen: A relevant Issue in the
EU Accession Process. Brussels:
ILGA-Europe.
54 A. Daučiková (2001), Slovakia:
still a long way to go. ILGA-
Europe Newsletter 1/2.
55 J.L. Lavrikovs (2000), Latvia
Partnership law presented to the
media and sent to parliament
(neobjavljen referat z mednarodne
konference ILGA-Europe, Bukarešta
2000); J.L. Lavrikovs (2001),
Latvia. V: Equality for Lesbians
and GayMen: A relevant Issue in
the EU Accession Process.
Brussels: ILGA-Europe.
Neporočena partnerja pridobita skupne premoženjske pravice, in sicer sorazmerno z vložkom. Za
razliko od zakoncev, ki imajo skupno premoženjsko pravico do dobička, nastalega na ločeni lastnini,
imajo neporočeni partnerji pravico do proporcionalnega deleža pri dobičku zgolj v primeru,
da so prispevali pri akumulaciji dobička. V primeru premoženjskega spora (glede delitve skupnega
premoženja) sta partnerja upravičena do sodne pomoči na enak način kot hetero pari.
Za urejanje neporočenih partnerskih skupnosti se uporabljajo določila iz različnih zakonov. Partnerja
lahko dedujeta preko oporoke, vendar ne sodita med zakonite dediče. 48 Partnerja lahko s soglasjem
lokalnih oblasti skupaj najameta družbeno stanovanje, vendar avtomatičnega prenosa najemnega
razmerja z enega partnerja na drugega (npr. v primeru smrti enega od partnerjev) ni. 49 Ker
neporočeni partnerji nimajo statusa svojca, niso obvezani do preživljanja šibkejšega partnerja.
Vendar pa sta partnerja po Zakonu o socialni upravi 50 definirana kot družinska člana in sta se pod
določenimi pogoji tudi obvezana vzajemno podpirati. Partnerji so upravičeni do nadomestila za nego
(v primeru skrbi za bolnega partnerja) in lahko postanejo upravičenci v državni ali zasebni pokojninski
shemi, v sistemu vzajemnega prostovoljnega zavarovanja ali drugih oblik zavarovanja. 51
Predlagani zakonski osnutek predvideva možnost legalnega urejanja istospolnih skupnosti v obliki
registracije. Latvijski predlog zakona je bil oblikovan po vzoru Danske, Norveške, Švedske,
Islandije in Nizozemske. Pogoji za registracijo, postopek registracije in prekinitev registrirane skup-
v
v
V. 2. Ceska
Leta 1998 je bil v češki parlament vložen Predlog zakona o partnerstvu oseb istega spola (Act on
the partership of same-sex persons), ki ga je spisala skupina poslank in poslancev različnih političnih
usmeritev v sodelovanju z nevladno LGBT organizacijo SOHO. 52 Predlog se zgleduje po skandinavskem
modelu. Marca 1999 je vlada soglasno potrdila zakonski predlog. Parlament republike
Češke je oktobra 2001 po treh branjih znova zavrnil predlog imenovanega zakona, ki je padel z razliko
le treh glasov.
v
V. 3. Slovaska
Na Slovaškem so se aktivnosti za uvedbo zakona o registriranem partnerstvu za istospolne pare
začele leta 1997, in sicer na pobudo nevladnih LGBT organizacij. 53 Okrepljene zahteve po zakonskih
spremembah so se pojavile leta 2000, ko so organizacije Museion, Ganymedes, Altera in
HaBiO na vlado naslovile nove zahteve za zakonsko ureditev statusa istospolnih parov. Leta 2001
je bila oblastem izročena že tretja zahteva za legalizacijo istospolnega partnerstva. Zadnji osnutek
zakona ureja starševske pravice bioloških staršev, ne pa tudi posvojiteljskih pravic. 54
V. 4. Latvija
Septembra 1999 je bil v Saeimo (parlament) republike Latvije vložen predlog zakona o registriranem
istospolnem partnerstvu. 55 Imenovani predlog je rezultat sodelovanja med latvijskim vladnim
Uradom za človekove pravice in nevladno organizacijo Homosexuality Information Center (HIC)
iz Rige, ki sta v letih 1998/1999 izvedla obsežno raziskavo "Analiza in pravni položaj lezbijk in gejev
v Latviji".
< 25