Primerjalna analiza (pdf) - Ljudmila

Inovacija z javnim učinkom in družbeni pomen javnega priznanja istospolnih skupnosti.
Zakonodajalec se z regulacijo alternativnih skupnosti odziva na realno stanje in potrebe v družbi,
s čimer neposredno uvaja načelo vključevalnosti, odpravlja zaviralni faktor stigmatizacije in predsodkovnega
dojemanja drugačnosti.
Družbena sprejemljivost in simbolni pomen. Sprememba družbenega odnosa do istospolno
usmerjenih. Pravne norme imajo nalogo, da ljudi usmerijo k oblikovanju vključevalnega odnosa do
sveta ter pozitivno vplivajo na javno mnenje. Dolgoročen učinek zakonske zaščite družbeno stigmatizirane
populacije je, da se ljudje ob novi pravni normi privadijo na novo pojmovanje določenega
statusa ali razmerja. Družba postopoma sprejme dejstvo, da dva človeka istega spola lahko živita
v trajnem razmerju.
Izpolnjevanje pogoja nevtralnosti države. Država naj bi spoštovala različne oblike življenjskih
skupnosti, ki obstajajo v okviru njene jurisdikcije.
Pravna ureditev skupnosti istega spola ne pomeni grožnje instituciji zakonske zveze. Zakonska
zveza je tradicionalna in ustaljena pravna oblika, zaščitena z ustavo in zakoni RS, ki bo ta privilegirani
status ohranila tudi po uvedbi registriranega partnerstva. Klasična poroka ne bo zaradi tega
nič manj zaželena in priljubljena oblika urejanja življenjskih skupnosti moškega in ženske. Med
zakonsko zvezo in registriranim partnerstvom obstajata pravna distanca in diferenciacija. Pravni
temelj zakonske zveze se ne spremeni; vse regulacije, ki dajejo zakonski zvezi pravni okvir in ta
institut opremijo s pravnimi posledicami, ostanejo, so neodvisne od tega zakona in nedotaknjene.
< 33
Tradicionalna poroka obdrži - ne glede na legalizacijo istospolnih partnerstev - simbolni pomen,
istočasno pa bi bila možna večja fleksibilnost in toleranca do različnih oblik ureditve zasebnega
življenja. Hkrati pa bi vztrajanje na ničelnem obsegu pravic za istospolne pare pomenilo negativne
posledice za državo, saj bi - poleg negativnih materialnih posledic - pripeljalo do stimuliranja negativne
zavesti istospolno usmerjenih o samih sebi kot 'neenakopravnih državljanih' in 'nevrednih'
enakih pravic in enake zaščite. Tovrstno zanikanje lastne identitete in osebnih okoliščin posledično
vodi v socialne stiske, ki so v breme države.
v
VI. 4. Cilji in nacela zakona
Temeljni cilj zakona je odprava diskriminacije in pravna ureditev življenjskih skupnosti istospolnih
parov.
Temeljna določila, ki ne dopuščajo nobene oblike diskriminacije, so vsebovana v Ustavi RS, v
poglavju o temeljnih pravicah in svoboščinah. Prva določba iz tega poglavja je enakost pred
zakonom, ki vsakomur zagotavlja enake pravice in temeljne svoboščine, ne glede na "narodnost,
raso, spol, vero, politično in drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj
ali katerokoli drugo osebno okoliščino". Kršitev prepovedi diskriminacije pomeni kršitev Ustave RS.
Kršitev tega načela je kazniva po 141. členu Kazenskega zakonika RS.
Oblikovanje pravne institucije za istospolne pare omogoča ustvarjanje možnosti za regulacijo življenja
v skladu z željami. Družbena sprejemljivost se manifestira skozi zakonodajo. Zato formalno priznavanje
v obliki eksplicitne zakonodaje izboljšuje možnosti za razvoj in obstoj trajnih in stabilnih