Primerjalna analiza (pdf) - Ljudmila

18 Law on Registered Partnership
(Lag om registrerat partnerskap),
SFS 1994: 1117.
Zakon o kohabitaciji regulira razmerje med partnerjema glede skupnega doma in skupne lastnine
predmetov gospodinjstva (ne pokriva pa lastništva nepremičnin, premičnin in bančnih računov). V
primeru prenehanja kohabitacije - zaradi smrti ali sporazumne odločitve enega od partnerjev - so
dom in predmeti iz skupnega gospodinjstva predmet delitve premoženja (vsak dobi polovico).
Možnosti dedovanja po partnerju ni, vendar je preživeli partner v primeru smrti upravičen od nujnega
deleža. To v praksi pomeni, da lahko preživeli partner pridobi več kot polovico skupnega
premoženja, sorodniki umrlega pa manj kot polovico.
Leta 1994 je Švedska sprejela Zakon o registriranem partnerstvu (Lag om registrerat partnerskap /
Law on Registered Partnership), 18 ki je stopil v veljavo leta 1995. Pogl. 1/ par. 1 navaja, da osebi
istega spola lahko zahtevata registracijo partnerstva. Ta zakon velja izključno za osebe istega
spola. Pogoj za sklenitev registracije je, da ima eden od partnerjev zadnji dve leti stalno bivališče
na Švedskem ali da je eden od partnerjev švedski državljan s stalnim bivališčem na Švedskem. Za
švedske državljane veljajo tudi državljani Danske, Norveške, Islandije in Nizozemske (pogl. 1 / par.
2). Pogl. 1 / par. 1/3-5 določa starostne in ostale pogoje za sklenitev registriranega partnerstva
(osebi ne smeta bi v sorodstvenih vezeh, veljavni zakonski zvezi ali registriranem partnerstvu).
Pogl. 1 / par. 6 določa, da se registracija sklene v navzočnosti prič, določen je podroben ceremonial
registracije (pogl. 1/ par. 7-8), ki ga opravi sodnik ali druga pooblaščena oseba. Pogl. 1 / par.
9 navaja na določila iz zakona o zakonski zvezi, ki veljajo tudi za zakon o registriranem partnerstvu.
Na odločbo o registraciji skupnosti je možna pritožba.
< 9
Pogl. 2 / par. 1 določa, da registrirano partnerstvo preneha s smrtjo enega od partnerjev ali z
odločbo sodišča. Pogl. 2 / par. 2 določa, da se za prenehanje istospolne skupnosti smiselno
uporablja 5. pogl. Zakona o zakonski zvezi. Pogl. 2 / par 3 določa, da se prenehanje skupnosti
istospolnih partnerjev izvrši na enak način kot razveza zakonske zveze. Pri ločitvi imata partnerja
pravico do delitve celotnega premoženja, ne le predmetov gospodinjstva in stanovanja. Pogl. 2 /
par. 4 pravi, da primere registriranega partnerstva lahko obravnava sodišče, če je bila registracija
izvršena po določilih tega zakona.
Poglavje 3 določa pravne posledice zakona o registriranem partnerstvu. Par. 1 navaja, da ima registrirana
skupnost enake pravne posledice kot zakonska zveza, z izjemo par. 2-4 istega poglavja.
Zakon o registriranem partnerstvu pozna dolžnost preživljanja šibkejšega partnerja, možnost skupnega
priimka, partnerja sta zakonita dediča.
Prvotna verzija zakona je uvedla sledeče izjeme (veljale so do leta 2002): registrirana partnerja ne
moreta skupaj ali individualno posvojiti otroka. Ravno tako ne moreta nastopati v vlogi skrbnika
mladoletnika. Zakon o umetni oploditvi se ne aplicira v okviru zakona o registriranem partnerstvu.
Določila, ki veljajo za zakonce in katerih uporaba pomeni posebno obravnavanje enega od zakoncev
glede na spol, za istospolne skupnosti ne veljajo. Določila in predpisi, nanašajoči se na nekatera
mednarodna pravna razmerja glede zakonske zveze, posvojitve in skrbništva, ne veljajo za registrirane
partnerje. Posebnost tovrstne pravne ureditve pa je, da je registrirani partner pod
določenimi pogoji kljub vsemu dolžan plačevati preživnino za otroka svojega partnerja.
Edina razlika obravnavanega zakona glede na zakonsko zvezo je bila, da registrirana partnerja ne
moreta posvojiti otroka, niti individualno niti skupno, ravno tako ni bilo možnosti skupnega skrbništva.
Možnost posvojitve ni obstajala do leta 2002. 5. junija 2002 je švedski parlament sprejel