Primerjalna analiza (pdf) - Ljudmila

76 Greif (2002), Otroci drugorazrednih
državljanov: istospolne
družine v pravu in praksi. Časopis
za kritiko znanosti 207-208; T.
Greif (2001), Nizki start: legalizacija
istospolnega partnerstva,
Lesbo 13/14.
77 Pisna pobuda ŠKUC-LL, z dne
21. 5. 2001.
78 N. Velikonja & T. Greif (2001),
Anketa o diskriminaciji na osnovi
spolne usmerjenosti (raziskava je
bila opravljena na neslučajnem
(snow ball) vzorcu: štev. 172).
Predlog zakona o registrirani istospolni skupnosti iz leta 1998 uvaja register istospolnih skupnosti,
določa pogoje in postopek za registracijo in prekinitev istospolne skupnosti, pogoje in formalni
postopek registracije ter pravne posledice le-te. Pravni posledici sta le dve: pravica in dolžnost
preživljanja socialno šibkejšega partnerja oz. partnerice ter ureditev medsebojnih premoženjskih
razmerij.
Glavna pomanjkljivost zakonskega predloga je, da ne ureja osnovnih zadev na področju socialnega
varstva, t.j. pravice do socialnega, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja po partnerju ali
partnerici. Predlog zakona prepušča ureditev pravnih posledic vsakemu posameznemu področju,
kar pomeni prelaganje vprašanja socialnih varščin na dolgoročni nivo. Skratka, iz predlagane pravne
ureditve partnerstva izhaja zgolj za državo razbremenilna legalizacija medsebojne dolžnosti preživljanja,
medtem ko nujno potrebne socialne varnosti partnerjev ne jamči. 76
Zakonski predlog iz leta 1998 popolnoma zaobide področje socialne varnosti - ravno to področje
pa je temeljnega pomena za stabilno in varno življenje ter enakopravno partnerstvo. Naloga zakonodajalca
je, da prednostno uredi zlasti to področje. Pravica do socialne varnosti je mednarodno
priznana kot človekova pravica in zavzema osrednje mesto v številnih mednarodnih dokumentih,
med drugim v Evropski socialni listini. Poleg zgornje pomanjkljivosti zakonskega predloga je predstavljala
neizogiben problem tudi diskriminatorna obravnava lezbijk in gejev v pravno-primerjalnem
besedilu ter obrazložitvi zakona, ki ga je izdelala Pravna fakulteta Maribor. Uporabljene formulacije
in termini so zaznamovani s slabšalnim pristopom ter številnimi netočnimi in zavajajočimi podatki.
Zaradi tega so LGBT organizacije besedilo ocenile kot nestrokovno in zatorej neprimerno za formalno
argumentacijo v zakonodajne namene.
< 31
Zaradi naštetih razlogov ter večletnega zastoja zakonskega osnutka iz leta 1998 na MDDSZ RS je
lezbična sekcija ŠKUC-LL maja 2001 naslovila na matično ministrstvo pobudo za dopolnitev
zakonskega predloga v smeri izboljšav, zlasti glede zagotavljanja socialnega varstva in drugih pravic
(status svojca, pravica do koriščenja bolniškega in porodniškega dopusta, dedovanjske pravice),
preden bi bil zakon posredovan v ustaljene usklajevalne postopke ter poslansko obravnavo. 77
Ministrstvo se je na pobudo pozitivno odzvalo in odprlo možnost dopolnitve. Kasneje, konec leta
2002, se je v okviru neformalne delovne skupine, sestavljene iz predstavnikov LGBT skupin (ŠKUC-
LL, Magnus, Roza klub in Legebitra) in Ministrstva za družino, izoblikovala možnost, da se izdela
nov osnutek zakona o istospolnih partnerskih skupnostih.
VI. 3. Utemeljitev
V Republiki Sloveniji živijo istospolni partnerji in partnerke v zakonskem vakuumu, brez vsakršne
pravne zaščite, kar prinaša negativne posledice zanje in za otroke, živeče v teh družinah. Pregled
stanja na področju zakonske zaščite istospolnih skupnosti in starševstva v evropskih pravnih praksah
podaja ogrodje za primerjavo in ovrednotenje stanja in potreb v Sloveniji.
Republika Slovenija šteje 2.000.000 prebivalcev, med katerimi je po standardnih socioloških ocenah
med 100.000 in 200.000 istospolno usmerjenih (5-10 % populacije). Med LGBT populacijo
obstaja artikulirana potreba po pravnem urejanju partnerskih razmerij. Leta 2001 je v sistematični
raziskavi skoraj 74 % anketirancev in anketirank izrazilo tovrstni interes, leta 2003 pa 77 %. 78
Stopnja izkazanega interesa obenem odraža tudi stopnjo diskriminacije na tem področju.