Osebno: Optimizem in volja do življenja / Kako ... - Naša lekarna
Osebno: Optimizem in volja do življenja / Kako ... - Naša lekarna
Osebno: Optimizem in volja do življenja / Kako ... - Naša lekarna
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
evija za zdrav življenjski slog | številka 29, letnik 03, januar 2009 | www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
<strong>Osebno</strong>: <strong>Optimizem</strong> <strong>in</strong> <strong>volja</strong> <strong>do</strong> življenja / <strong>Kako</strong> zdraviti: R<strong>in</strong>os<strong>in</strong>usitis otrok <strong>in</strong><br />
odraslih / Zdravilne rastl<strong>in</strong>e: Kava / Medic<strong>in</strong>sko zrcalo: Pri bolnikih z revmatoidnim<br />
artritisom je pomembna pozitivna naravnanost / Preudarno za zdravje: Vozniki,<br />
poznate vseb<strong>in</strong>o kompleta za prvo pomoč v svojem vozilu? / Sanjska kolumna:<br />
Kaj je narobe z današnjimi igračami
o<br />
ki,<br />
žen<br />
h<br />
1<br />
Ne zamudite velike priložnosti!<br />
Zbirajte nalepke Živčkov<br />
<strong>in</strong> izbirajte med izdelki Philips.<br />
ogočajo cenejše nakupe<br />
e, zberite 15 ali več nalepk Živčkov<br />
ivno kupili tudi <strong>do</strong> 50 % ceneje.<br />
šalnik, ml<strong>in</strong>ček za suho/<br />
i s pokrovom.<br />
kih proizvo<strong>do</strong>v<br />
ušenje z ioni preprečuje<br />
elektritev las<br />
gospod<strong>in</strong>jstvu ter izdelke, ki so<br />
lgim delovanjem,<br />
i element z <strong>in</strong>frardečo grelno<br />
dstranljiva zračna mreža za<br />
kujeta jih vrhunska kakovost<br />
ki jih prilepite na spodnji<br />
pu izdelkov oz. storitev,<br />
p predstavljenih izdelkov<br />
Ob vsakem nakupu za<br />
o nalepite na spodnji<br />
pripravo otroške<br />
ogreje vo<strong>do</strong><br />
40, 60, 80 ali<br />
iv, pralen<br />
h potrošniških<br />
m, ploščat<br />
dno tiho delovanje<br />
Ne zamudite<br />
velike priložnosti!<br />
ZBIRNI KUPONČEK<br />
1<br />
<br />
Zbirajte nalepke Živčkov <strong>in</strong><br />
izbirajte med izdelki Philips.<br />
Pokaži, kaj znaš!<br />
UVODNIK<br />
V trgov<strong>in</strong>ah Baby Center se trudimo svojim kupcem<br />
ponuditi le najboljše izdelke za najmlajše<br />
ž<strong>in</strong>o. Izdelki Philips<br />
no uporabo.<br />
o skladno z vašimi<br />
15<br />
člane druž<strong>in</strong>e. Z visoko kakovostjo priznanih<br />
blagovnih znamk vozičkov, varnostnih avtosedežev,<br />
pohištva, pripomočkov, oblačil <strong>in</strong> igrač<br />
želimo vzbuditi iskrico v očeh <strong>in</strong> širok nasmeh<br />
na licih naših malčkov.<br />
Za vašo zvestobo, bi se vam radi zahvalili. Zato<br />
poseben program zbiranja Živčkov.<br />
Mešalnik<br />
15 -50<br />
%<br />
Sušilnik las<br />
×<br />
20 -50<br />
%<br />
Grelnik vode<br />
25 -50<br />
%<br />
×<br />
25 -30,8<br />
%<br />
=<br />
×<br />
20 -50<br />
%<br />
Depilator<br />
=<br />
×<br />
Prenosni DVD predvajalnik<br />
=<br />
=<br />
×<br />
=<br />
Živčki vam pr<strong>in</strong>ašajo<br />
naslednje izdelke:<br />
redna cena: 32,90 €,<br />
za 15 Živčkov:<br />
16,45 €<br />
HR2860, moč 220w, 0,4l mešalnik, ml<strong>in</strong>ček za suho/<br />
mokro hrano, dve 0,2 posodici s pokrovom.<br />
redna cena: 56,90 €,<br />
za 20 Živčkov:<br />
28,45 €<br />
HP4992, moč 2000w, motor AC z <strong>do</strong>lgim delovanjem,<br />
6 nastavitev toplote/hitrosti keramični element z <strong>in</strong>frardečo grelno<br />
ploščo, ioni, zelo hladen zračen tok, odstranljiva zračna mreža za<br />
enostavno čiščenje.<br />
redna cena: 86,90 €,<br />
za 20 Živčkov:<br />
43,45 €<br />
HD4686, moč 2400w, nastavitev temperature 40, 60, 80 ali<br />
100 stop<strong>in</strong>j, funkcija ohranjanja toplote, snemljiv, pralen<br />
filter proti vodnemu kamnu s trojnim delovanjem, ploščat<br />
grelni element, 3 stopenjski zaščitni sistem.<br />
redna cena: 99,90 €,<br />
za 25 Živčkov:<br />
49,95 €<br />
HP6511, sistem keramičnih diskov, število točk<br />
oprijema 24, 2 nastavitvi hitrosti, visokofrekvenčna<br />
masaža, torbica za shranjevanje.<br />
redna cena: 129,99 €,<br />
za 25 Živčkov:<br />
89,90 €<br />
Poiščite letak z zbirnim<br />
i<br />
kupončkov v trgov<strong>in</strong>ah<br />
Baby Center.<br />
izredno tiho delovanje<br />
sušenje z ioni preprečuje<br />
naelektritev las<br />
odličen za pripravo otroške<br />
hrane, saj pogreje vo<strong>do</strong><br />
izjemno hitro<br />
pralni keramični diski,<br />
ki preprečujejo<br />
draženje kože<br />
prenosni<br />
predvajalnik primeren<br />
za gledanje filmov <strong>in</strong><br />
poslušanje glasbe<br />
PET716, predvajalnik medijev DVD±R/RW, CD-R/RW,<br />
formati dekodiranja MPEG1, MPEG2, MPEG4, Divx, JPEG, MP3, Dolby Digital,<br />
ločljivost zaslona 480 x 234, 7” protirefleksen TFT LCD zaslon, priložen<br />
dalj<strong>in</strong>ski upravljalnik, AV-kabel, 12V avtomobilski napajalnik.<br />
kupu<br />
h<br />
Centra<br />
er od<br />
čno<br />
o<br />
o<br />
olby Digital,<br />
1<br />
<br />
20 25<br />
smo za vse člane kluba Baby Center pripravili<br />
Zbirajte nalepke<br />
Živčkov <strong>in</strong><br />
izbirajte med<br />
izdelki Philips.<br />
15<br />
20 25<br />
<strong>in</strong><br />
Prejšnjo zimo me je prijatelj, zaljubljen v sneg <strong>in</strong> zimske športe, vprašal, kako<br />
prepoznaš Slovenca na smučišču v tuj<strong>in</strong>i. Saj poznate tovrstna vprašanja,<br />
največkrat zvenijo kot šala. V množici številnih možnih odgovorov, ki so se mi<br />
zapodili po glavi, sem se odločila za nevtralno možnost, da torej ne vem. <strong>Kako</strong><br />
torej, sem ga vprašala <strong>in</strong> pričakovala kakšno hu<strong>do</strong>mušno pojasnilo. »Po tem, da<br />
samo slovenski smučar mogoče še smuča na Elanovih smučeh.« Hm, torej ne<br />
gre za šalo, sem pomislila.<br />
In res. Letošnje praznike, ki so nam naklonili sneg <strong>in</strong> sonce, sem izkoristila<br />
za smučanje čez (nekdanjo) mejo <strong>in</strong> opazovala, kaj imajo smučarji na nogah.<br />
Zgodba mojega prijatelja se je (žal) potrdila. Ne samo, da tujci Elana ne poznajo<br />
več, tudi Slovenci smučamo v glavnem na drugih blagovnih znamkah. Sicer pa<br />
tudi ne more biti drugače, če se podjetje že nekaj let ukvarja predvsem samo s<br />
seboj namesto z razvojem, trženjem, oglaševanjem …, kar je seveda škoda, saj<br />
so Elanove smuči vedno slovele po <strong>do</strong>bri kakovosti.<br />
Ne gre za osamljen primer. Pomislite, koliko <strong>do</strong>brih, pravzaprav odličnih<br />
<strong>do</strong>mačih blagovnih znamk poznate, <strong>in</strong> jih poskusite napisati na kos papirja.<br />
Kakšnih pet se jih boste spomnili nemu<strong>do</strong>ma, za več pa boste zagotovo potrebovali<br />
nekoliko več časa. Preplavijo jih namreč agresivnejše, neredko celo manj<br />
kakovostne blagovne znamke, vendar spretno <strong>in</strong> pogosto oglaševane. Znano je<br />
<strong>in</strong> nedvomno drži, da se samo od sebe nič ne prodaja, pa če so izdelki ali storitve<br />
še tako kakovostne. Kupcem jih je treba predstaviti <strong>in</strong> jim jih približati.<br />
Žal so mnoga podjetja prav tukaj začela varčevati <strong>in</strong> s tem pognala začaran<br />
krog neuspeha. Namesto da bi oznanjali, kaj znajo <strong>in</strong> zmorejo, namesto da bi se<br />
pohvalili s storitvami ali izdelki, ki jih ponujajo trgu, raje stokajo, da jih nihče<br />
ne kupi.<br />
Pa če sem omenila že Elan, za katerega le malok<strong>do</strong> ve, da so celo <strong>in</strong>ovatorji<br />
smučke carv<strong>in</strong>g, ki je v svetu že nekaj let velika uspešnica, naj omenim še blagovno<br />
znamko Luna. Ta je lani presenetila s svež<strong>in</strong>o <strong>in</strong> kreativnostjo, za katero se<br />
je v svetu pralnih praškov <strong>in</strong> mil zdelo, da sploh ni več mogoča. Verjetno ni nikogar<br />
med nami, ki ne bi opazil njihovih <strong>do</strong>miselnih oglasov s simpatičnimi<br />
nastopajočimi z vseh vetrov <strong>in</strong> všečnim dizajnom izdelkov. Dokazali so, da<br />
lahko posežeš na še tako zasičen trg, če si pri tem utiraš samosvojo pot <strong>in</strong><br />
ustvariš drugačnost, ki preprosto deluje. Ne bi me presenetilo, če bo<strong>do</strong> ob koncu<br />
leta, ko bo, upajmo, največja kriza že mimo, dejali, da te sploh niso občutili.<br />
Bo<strong>do</strong> le eni med tistimi, ki bo<strong>do</strong> krizno ob<strong>do</strong>bje izkoristili sebi v prid – ker so<br />
drugačni, ustvarjalni, predvsem pa pogumni <strong>in</strong> pro<strong>do</strong>rni. Takšnih podjetij recesija<br />
zagotovo ne bo pretirano prizadela.<br />
Spremenimo klic na pomoč v sporočilo, kaj znamo, kaj delamo <strong>do</strong>bro, celo<br />
najboljše, <strong>in</strong> kaj lahko ponudimo zahtevnemu trgu. Če bomo pri tem ohranjali<br />
še kakovost <strong>in</strong> prijazen nasmeh, je uspeh zagotovljen.<br />
Še pojasnilo: ker smo v uredništvu revije Naše <strong>lekarna</strong> sami pozitivci <strong>in</strong> z veseljem<br />
poročamo o <strong>do</strong>brem <strong>in</strong> lepem okoli nas, vsem, ki ste pomislili, da so nam<br />
iz Elana ali Lune za pohvalne besede kaj plačali, sporočamo, da niso .<br />
Naša <strong>lekarna</strong> je<br />
poljudno strokovni<br />
vodič za uč<strong>in</strong>kovito<br />
<strong>in</strong> pravilno jemanje<br />
zdravil.<br />
Naša <strong>lekarna</strong> je<br />
revija za izboljšanje<br />
kakovosti zdravja <strong>in</strong><br />
življenja.<br />
Foto: Miha Krivic<br />
2 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 3
OSEBNO<br />
KAKO ZDRAVITI<br />
ZDRAVILNE RASTLINE<br />
MEDICINSKO ZRCALO<br />
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
SANJSKA KOLUMNA<br />
12<br />
<strong>Optimizem</strong><br />
<strong>in</strong> <strong>volja</strong> <strong>do</strong> življenja<br />
Pogovarjali smo se z Darjo Rojec,<br />
ki je prebolela raka obeh <strong>do</strong>jk <strong>in</strong><br />
prehodila <strong>do</strong>lgo ter naporno pot<br />
zdravljenja. Njene izkušnje so jo<br />
zaznamovale, niso pa prišle <strong>do</strong><br />
živega njeni pozitivni naravnanosti,<br />
topl<strong>in</strong>i, pogumu <strong>in</strong> volji <strong>do</strong> življenja.<br />
28<br />
R<strong>in</strong>os<strong>in</strong>usitis otrok<br />
<strong>in</strong> odraslih<br />
S<strong>in</strong>usitis je pogosta tema pogovorov, še<br />
posebno v času zamašenih nosov,<br />
prehla<strong>do</strong>v <strong>in</strong> glavobolov. Več<strong>in</strong>a ljudi pa<br />
kljub temu ne ve, kaj so to s<strong>in</strong>usi, koliko<br />
jih je ali kje so »<strong>do</strong>ma« …<br />
34<br />
Kava<br />
Sploh ni vprašanje »piti ali ne piti kave«,<br />
ampak »kdaj, kako <strong>in</strong> koliko«. Kava je<br />
tradicionalni napitek, ki poživlja.<br />
Priprava <strong>in</strong> pitje sta za pivce obred,<br />
redni uporabniki pa le stežka začnejo<br />
dan brez skodelice dišečega napitka.<br />
38<br />
Pri bolnikih z<br />
revmatoidnim artritisom<br />
je pomembna pozitivna<br />
naravnanost<br />
V Sloveniji je okoli 24.000 bolnikov z<br />
revmatičnimi obolenji. Skrb vzbujajoče<br />
je dejstvo, da je vedno več bolnikov<br />
med otroki. Stereotip o tem, da je to<br />
bolezen starejših ljudi, že zdavnaj ne<br />
drži več.<br />
44<br />
Vozniki, ali poznate<br />
vseb<strong>in</strong>o kompleta za prvo<br />
pomoč v svojem vozilu?<br />
Kdaj ste nazadnje pokukali v svoj<br />
komplet za prvo pomoč <strong>in</strong> preverili, ali<br />
je popoln <strong>in</strong> ali ima material v njem še<br />
veljaven rok uporabe? Ali sploh veste,<br />
kakšen komplet za prvo pomoč morate<br />
imeti v svojem avtomobilu <strong>in</strong> kaj vse<br />
<strong>do</strong>bite v njem?<br />
54<br />
Kaj je narobe<br />
z današnjimi igračami<br />
Otroške igrače so ena tistih stvari, ki<br />
vsakič znova neprijetno presenetijo<br />
prav zaradi pomanjkanja <strong>do</strong>mišljije. Za<br />
razvijanje <strong>do</strong>mišljije pa otroci ne<br />
potrebujejo drugega kot pesek <strong>in</strong><br />
vo<strong>do</strong>, kamenje <strong>in</strong> les, veter <strong>in</strong> sonce <strong>in</strong><br />
zemljo <strong>in</strong> nebo … <strong>in</strong> ČAS. Igrače,<br />
čeprav so v svoji barvitosti <strong>in</strong> pretirani<br />
popolnosti vabljive za otroške oči,<br />
vsega tega ne morejo na<strong>do</strong>mestiti.<br />
VSEBINA<br />
UVODNIK Pokaži, kaj znaš! 3<br />
ZA ZAČETEK Makroskop 6<br />
PO NASVET V LEKARNO Kažipot svetovanj v naših <strong>lekarna</strong>h 10<br />
OSEBNO <strong>Optimizem</strong> <strong>in</strong> <strong>volja</strong> <strong>do</strong> življenja 12<br />
AKTUALNO Recimo odvečnim kilogramom adijo! 16<br />
KAKO ZDRAVITI Prehlad ... joj, pa ne že spet! 22<br />
R<strong>in</strong>os<strong>in</strong>usitis otrok <strong>in</strong> odraslih 28<br />
ZDRAVILNE RASTLINE Kava 34<br />
MEDICINSKO ZRCALO<br />
Vprašajte strokovnjaka 36<br />
Pri bolnikih z revmatoidnim artritisom<br />
je pomembna pozitivna naravnanost 38<br />
MEDICINSKO ZRCALO K<strong>do</strong> pravi, da ne gre, se ne da? 42<br />
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
Vozniki, ali poznate vseb<strong>in</strong>o kompleta<br />
za prvo pomoč v vašem vozilu? 44<br />
WELLNESS KOTIČEK Prerojeno življenje v Termah Olimia 50<br />
KAKO DELUJE Postati mama 52<br />
SANJSKA KOLUMNA Kaj je narobe z današnjimi igračami 54<br />
PORTRET FARMACEVTA Sab<strong>in</strong>a Grm, mag. farm. 56<br />
ZA MIZO Ponovoletni post 58<br />
NAGRADNA IGRA Su<strong>do</strong>ku 62<br />
MESEČNI MOŽNAR Od decembra spet nekaj novih zdravil na listi 64<br />
NAŠA LEKARNA SVETUJE 66<br />
4 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 5
ZA ZAČETEK<br />
revija za<br />
zdrav življenjski slog<br />
Makroskop<br />
Pripravljata Eva Esih <strong>in</strong> Rok Petrič<br />
Januar 2009, letnik 3, št. 29<br />
Mesečnik, izhaja 1. petek v mesecu.<br />
Naklada: 51.000 izvo<strong>do</strong>v<br />
Vrednost izvoda: 3,67 €<br />
Letna naročn<strong>in</strong>a: 41,10 €<br />
Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o.,<br />
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />
E: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
UREDNIŠTVO<br />
Glavna urednica: Eva Esih, mag. farm.<br />
Odgovorna urednica:<br />
mag. Vanja Ba<strong>do</strong>v<strong>in</strong>ac, dipl. soc. del.<br />
Strokovna sodelavca uredništva:<br />
mag. Nada Tržan Herman, mag. farm. <strong>in</strong> Rok Petrič<br />
UREDNIŠKI ODBOR<br />
znanstv. sod. dr. Mart<strong>in</strong>a Brank, mag. farm.<br />
dr. Aleš Ml<strong>in</strong>arič, mag. farm.<br />
Monika Sonc, mag. farm., spec.<br />
Janez Špr<strong>in</strong>ger, mag. farm., spec.<br />
prof. dr. Ema Mušič, dr. med.<br />
Andreja Širca Čampa, univ. dipl. <strong>in</strong>g. živil. teh.<br />
prim. Peter Kapš, dr. med.<br />
mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje<br />
prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med.<br />
Erv<strong>in</strong> Strbad, dr. med.<br />
Oblikovanje celostne po<strong>do</strong>be: IODG<br />
Oblikovanje <strong>in</strong> prelom:<br />
: Vojko Plevel <strong>in</strong> Aleš Zupančič<br />
Lektura: Darka Tep<strong>in</strong>a Podgoršek<br />
Fotografije: Žiga Koritnik, Shutterstock, iStockphoto<br />
Uvodnik izraža stališča avtorja <strong>in</strong> ne nujno<br />
vsega uredništva.<br />
Tisk: Schwarz d.o.o., Koprska 106 d, 1000 Ljubljana<br />
Oglasno trženje:<br />
Entrapharm, d.o.o.,<br />
Mojca Lah, univ. dipl. ekon.<br />
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />
T: 01 5611 893, Faks: 01 5611 342<br />
E: market<strong>in</strong>g@entrapharm.com<br />
Naša <strong>lekarna</strong> je mesečnik, ki je brezplačno<br />
na voljo v <strong>lekarna</strong>h po Sloveniji <strong>in</strong> izbranih<br />
trgov<strong>in</strong>ah Baby Centra.<br />
Vse pravice pridržane. Celoto ali posamezne dele<br />
je mogoče ponatisniti le s pisnim privoljenjem<br />
izdajatelja.<br />
Za članke, v katerih je obravnavano delovanje uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong> <strong>in</strong> zdravil, ki<br />
se izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo M<strong>in</strong>istrstva za zdravje:<br />
M<strong>in</strong>istrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se<br />
sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo<br />
pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik.<br />
Dodatne <strong>in</strong>formacije <strong>do</strong>bite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.<br />
Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni<br />
izključno splošnemu <strong>in</strong>formiranju <strong>in</strong> ne morejo na<strong>do</strong>mestiti osebnega<br />
obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da<br />
potrebujete zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali<br />
farmacevta, ki sta ed<strong>in</strong>a poklicana za pravilno presojo <strong>in</strong> zdravstvene<br />
nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro <strong>in</strong> nač<strong>in</strong><br />
jemanja zdravil.<br />
Za življenje!<br />
Decembra so prostovoljci na<br />
različnih lokacijah v Ljubljani<br />
predstavljali projekt Za življenje!,<br />
obenem pa so mimoi<strong>do</strong>če<br />
opozarjali o pomembnosti rednega<br />
obnavljanja znanja prve pomoči.<br />
Projekt Za življenje! že drugo<br />
leto zapored poteka pod okriljem<br />
Društva študentov medic<strong>in</strong>e<br />
Slovenije (DŠMS). Pri izvedbi<br />
projekta prostovoljno sodeluje že<br />
več kot sto študentov medic<strong>in</strong>e<br />
<strong>in</strong> številni zunanji sodelavci. Cilj<br />
projekta je ozaveščanje širše<br />
javnosti o problematiki prve<br />
pomoči <strong>in</strong> povečati odzivnost<br />
očividcev pri nezgodah <strong>in</strong> nenadnih<br />
obolenjih. Znano je, da v Sloveniji<br />
vsako leto za posledicami srčnega<br />
<strong>in</strong>farkta umre kar 2000 ljudi, v<br />
prometnih nesrečah pa 400.<br />
Mednarodne raziskave kažejo, da<br />
so v 90 % nesreč navzoči očividci,<br />
vendar le eden od desetih tudi<br />
v resnici priskoči na pomoč. Od<br />
hitre <strong>in</strong> pravilne prve pomoči pa je<br />
odvisno, ali bo ponesrečeni živel<br />
ali pa bo zaradi neodločnosti <strong>in</strong><br />
neznanja očividcev umrl oz. utrpel<br />
trajne posledice. Pri projektu Za<br />
življenje se problema zavedajo,<br />
zato si zelo prizadevajo, da bi<br />
razmere obrnili na bolje. Zato<br />
organizirajo brezplačne tečaje<br />
prve pomoči za posameznike<br />
<strong>in</strong> organizirane skup<strong>in</strong>e (skavti,<br />
učitelji, dijaki idr.) po vsej Sloveniji.<br />
Tečaji so večkrat mesečno<br />
organizirani v Ljubljani <strong>in</strong> Mariboru,<br />
datumi pa so redno objavljeni na<br />
spletni strani<br />
www.zazivljenje.org, kjer se<br />
lahko na tečaj prijavite, najdete pa<br />
še veliko koristnih <strong>in</strong>formacij.<br />
Novi <strong>do</strong>sežki na področju<br />
zdravljenja pljučnega raka<br />
Pljučni rak je eno najpogostejših<br />
malignih obolenj v svetu <strong>in</strong> tudi pri<br />
nas. V Sloveniji letno zboli več kot<br />
1100 ljudi. Najpogostejša oblika<br />
pljučnega raka je nedrobnocelični<br />
rak pljuč, ki ga glede na lastnosti<br />
tumorja lahko razdelimo še na<br />
posamezne podtipe. Smrtnost je<br />
predvsem zaradi nespecifičnih<br />
znakov <strong>in</strong> poznega odkrivanja<br />
bolezni visoka, zato so vsi novi<br />
<strong>do</strong>sežki na tem področju izjemnega<br />
pomena. Konec leta 2008 so<br />
objavili rezultate kl<strong>in</strong>ične raziskave<br />
z biološkim zdravilom bevacizumab<br />
(avast<strong>in</strong>), ki napovedujejo boljše<br />
možnosti preživetja za bolnike z<br />
nedrobnoceličnim rakom pljuč.<br />
Rak glave <strong>in</strong> vratu<br />
V Evropi letno odkrijejo 143.000<br />
primerov raka glave <strong>in</strong> vratu.<br />
Zaradi te bolezni vsako leto<br />
umre 68.000 bolnikov. Okoli 40<br />
odstotkov bolnikov ima ponovljeno<br />
<strong>in</strong>/ali metastatsko bolezen. Rak<br />
glave <strong>in</strong> vratu je na svetovni ravni<br />
na šestem mestu po pogostosti<br />
<strong>in</strong> vključuje tumorje na naslednjih<br />
lokacijah: jezik, ustna votl<strong>in</strong>a, žrelo,<br />
grlo <strong>in</strong> drugih lokacijah na področju<br />
glave <strong>in</strong> vratu. Evropska agencija<br />
za zdravila (EMEA) je o<strong>do</strong>brila<br />
uporabo zdravila cetuksimab<br />
(erbitux) v prvi l<strong>in</strong>iji zdravljenja<br />
bolnikov z rakom glave <strong>in</strong> vratu.<br />
Podlaga za o<strong>do</strong>britev so ugotovitve<br />
raziskave EXTREME, objavljene<br />
letos septembra v New England<br />
Journal of Medic<strong>in</strong>e. Po 30 letih<br />
je to prvo zdravilo, ki je <strong>do</strong>dano<br />
standardni kemoterapiji <strong>in</strong> značilno<br />
podaljša preživetje bolnikov s<br />
ponovljenim <strong>in</strong>/ali metastatskim<br />
rakom skvamoznih celic glave <strong>in</strong><br />
vratu.<br />
Prenovljena l<strong>in</strong>ija izdelkov Eucer<strong>in</strong> ® za nečisto kožo<br />
Neprijetnosti, kot so mastna<br />
koža, nečistoče <strong>in</strong> akne, lahko<br />
<strong>do</strong>letijo kogar koli, ne glede<br />
na spol <strong>in</strong> starost. Strokovnjaki<br />
Eucer<strong>in</strong>a so razvili l<strong>in</strong>ijo izdelkov,<br />
ki popolnoma za<strong>do</strong>stijo posebnim<br />
potrebam vsakodnevne nege,<br />
preprečevanja <strong>in</strong> zdravljenja nečiste<br />
kože, nagnjene k aknam. Izdelki iz<br />
l<strong>in</strong>ije Eucer<strong>in</strong> ® DermoPURIFYER z<br />
ed<strong>in</strong>stvenim sistemom delovanja na<br />
folikle <strong>do</strong>vajajo blago, a uč<strong>in</strong>kovito<br />
mlečno kisl<strong>in</strong>o neposredno v pore,<br />
kjer nečistoče nastajajo. Kl<strong>in</strong>ične <strong>in</strong><br />
dermatološke raziskave <strong>do</strong>kazujejo,<br />
da koža izdelke izjemno <strong>do</strong>bro<br />
prenaša. Priporočajo jih kot <strong>do</strong>datno<br />
nego pri osebah z nečisto <strong>in</strong> k aknam<br />
nagnjeno kožo.<br />
Prenovljena l<strong>in</strong>ija DermoPURIFYER<br />
vsebuje: gel <strong>in</strong> pil<strong>in</strong>g za čiščenje<br />
kože, tonik, ki odmaši pore <strong>in</strong> odstrani<br />
odvečni sebum, kremni gel, ki kožo<br />
navlaži, ter prekrivni stik za prekrivanje<br />
nepravilnosti na koži.<br />
Za mehko <strong>in</strong> svežo kožo tudi v zimskih dneh<br />
L’Occitanova kolekcija izdelkov<br />
za nego telesa zlata oljčna<br />
vejica z negovalnimi izvlečki<br />
oljke nahrani <strong>in</strong> mehča kožo,<br />
organska oljčna voda ščiti pred<br />
prostimi radikali <strong>in</strong> vrača koži<br />
zdrav sij, organski izvleček listov<br />
pa vzdržuje <strong>do</strong>lgotrajno vlažnost<br />
kože. V kolekciji so krema za<br />
prhanje, lepotilna krema za telo<br />
s hranilnim oljčnim maslom,<br />
mleko za telo ter toaletno milo.<br />
Za mehko <strong>in</strong> navlaženo kožo tudi<br />
v hladnih zimskih dneh.<br />
6 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 7
ZA ZAČETEK<br />
Česen za zdravje<br />
Česen izvira iz srednje Azije, o<br />
njem pa obstaja kar precej legend.<br />
Najbolj znana je gotovo ta, da<br />
odganja vampirje. Česen so častili<br />
že stari Egipčani, ki so v grobnice<br />
umrlih kraljev postavljali gl<strong>in</strong>ene<br />
modele česnovih gomoljev. Sprva<br />
se je česen uporabljal le kot<br />
začimba, pozneje pa so ugotovili<br />
številne zdravilne uč<strong>in</strong>ke, ki jih<br />
preučujejo še danes. Česen deluje<br />
antibiotično, antibakterijsko,<br />
znižuje lipide v krvi ter zavira<br />
zlepljanje krvnih ploščic <strong>in</strong><br />
nastanek krvnih strdkov. Vpliva<br />
tudi na imunski sistem, saj zvišuje<br />
odpornost proti okužbam. Česen<br />
je tako zelo uč<strong>in</strong>kovito sredstvo za<br />
ohranjanje telesnega <strong>in</strong> duševnega<br />
zdravja.<br />
31. januar svetovni dan boja<br />
proti kajenju<br />
V cigaretnem dimu je okoli 4000<br />
različnih kemijskih spoj<strong>in</strong>, med<br />
katerimi so najbolj znane nikot<strong>in</strong>,<br />
katran <strong>in</strong> ogljikov monoksid.<br />
Nikot<strong>in</strong> v cigaretnem dimu pa<br />
je glavni krivec, da postanemo<br />
Seksikon<br />
Seksikon se bolje kot več<strong>in</strong>a<br />
knjig o najstniškem seksu<br />
posveča zorenju tega sladkega<br />
sadu. Avtorja Irena Duša Draž<br />
<strong>in</strong> Izar Lunaček lovita <strong>in</strong> pleteta<br />
prva <strong>do</strong>živetja – postopoma, od<br />
zadrege <strong>do</strong> zadrege <strong>in</strong> od pojma<br />
<strong>do</strong> pojma. In ker je ona Punca <strong>in</strong><br />
on Fant, se okoli vsakega novega<br />
pojma naberejo čisto drugačna<br />
pričakovanja, bojazni, veselja <strong>in</strong><br />
užitki.<br />
Odraščanje ni preprosta reč.<br />
Odraščanje v seks pa je sploh<br />
toliko zapletenejše, kolikor bolj<br />
se zdi, da je preprosto. Ne<br />
zaradi prepovedi, ki jih ni<br />
več, ampak zaradi pravil, ki<br />
odvisni od cigaret. Število<br />
kadilcev se v razvitem svetu v<br />
zadnjih letih zmanjšuje, vendar<br />
so podatki o porabi cigaret še<br />
vedno skrb vzbujajoči. Še posebno<br />
skrb vzbujajoča je čedalje nižja<br />
starost otrok, ko se prvič srečajo<br />
s cigareto. Številne akcije <strong>in</strong><br />
prizadevanja mnogih, da bi se<br />
jih nikoli ne bo. Plus, revija za<br />
mlade, je dva letnika poučevala<br />
<strong>in</strong> – kot so pokazali odzivi –<br />
tudi razveseljevala bralce s<br />
Seksikonom za fante <strong>in</strong> punce<br />
med iztekom osnovne šole<br />
<strong>in</strong> prvimi gimnazijskimi leti.<br />
Nastal je priročnik, v katerem<br />
lahko fantje pokukajo na drugo<br />
polovico strani, dekleta pa, z<br />
malo <strong>do</strong>mišljije, prevedejo<br />
nemogoče vedenje svojih<br />
lepotcev v razumljive formule,<br />
kakor jih opisuje Izar na<br />
fantovskem delu.<br />
Knjižna izdaja na 300 straneh<br />
obdela 47 pojmov, od tako<br />
krhkih, kot sta sramežljivost <strong>in</strong><br />
romantika, <strong>do</strong> zelo konkretnih<br />
erogenih con, orgazma <strong>in</strong> varanja<br />
ter praktičnih, recimo higiene<br />
ali poraščenosti. Duhovita<br />
začimba so ilustracije Izarja<br />
Lunačka. Seksikon se ne ustavlja<br />
pri mečkanju <strong>in</strong> »tistem naprej«,<br />
ampak gradi <strong>in</strong> zorí celovito<br />
razmerje z osebnostnega,<br />
telesnega, erotičnega vidika.<br />
Seks jemlje kot pomemben <strong>in</strong><br />
predvi<strong>do</strong>ma lep del vstopanja<br />
odraslega življenja v konec<br />
otroštva. Kot tak je enako<br />
zanimiv staršem kot njihovim<br />
odraščajočim najstnikom. Tako<br />
rekoč druž<strong>in</strong>ska knjiga.<br />
število kadilcev zmanjšalo, le<br />
počasi pr<strong>in</strong>ašajo uspehe.<br />
Ušivost<br />
Konec lanskega leta so z Zavoda<br />
za zdravstveno varstvo Celje<br />
sporočili, da so v več celjskih šolah<br />
<strong>in</strong> vrtcih zasledili problem ušivosti.<br />
Naglavne uši se v skup<strong>in</strong>ah<br />
vselej precej hitro širijo, zato je<br />
potrebno nemu<strong>do</strong>ma ukrepati. Z<br />
rednimi pregledi lasišča lahko<br />
preprečimo razvoj bolezni <strong>in</strong><br />
nadaljnje širjenje. V primerih, ko<br />
otrok že ima uši, morajo starši<br />
pristopiti k razuševanju odgovorno<br />
<strong>in</strong> temeljito, sicer problema ne<br />
bo<strong>do</strong> odpravili. Uši so namreč<br />
zelo trpežni <strong>in</strong> nadležni <strong>in</strong>sekti.<br />
Na ušivost nakazuje neprestano<br />
srbenje kože. S pazljivim<br />
pregle<strong>do</strong>m lasišča lahko najdemo<br />
rjavkaste uši, ki se ponavadi<br />
živahno premikajo. Najpogosteje<br />
jih najdemo na zatilju <strong>in</strong> za ušesi,<br />
lahko pa se naselijo tudi na obrveh,<br />
trepalnicah <strong>in</strong> moški bradi. Še lažje<br />
kot uši opazimo belkaste gnide, ki<br />
so velike približno en milimeter <strong>in</strong><br />
močno prilepljene na lase. Starši<br />
morajo upoštevati priporočilo, da<br />
otrok, ki ima uši, ne sme hoditi na<br />
javna mesta, torej v vrtec, šolo,<br />
k<strong>in</strong>o… Otrok mora ostati <strong>do</strong>ma,<br />
<strong>do</strong>kler tveganje za prenos okužbe<br />
ne m<strong>in</strong>e. Če otroci, okuženi z ušmi,<br />
kljub temu prihajajo v varstvo ali<br />
k pouku, imajo v vrtcu ali šoli vso<br />
pravico, da otroka pošljejo <strong>do</strong>mov.<br />
Starši, ki odkrijejo uši pri svojem<br />
otroku, so <strong>do</strong>lžni obvestiti vodstvo<br />
vrtca ali šole, ki nato obvesti vse<br />
starše v prizadetih skup<strong>in</strong>ah (ZZV<br />
Celje).<br />
Imunoglukan – pomoč pri virusnih <strong>in</strong> bakterijskih okužbah<br />
Imunoglukan je novost na slovenskem trgu, ki na <strong>in</strong>ovativen nač<strong>in</strong><br />
pomaga povečevati telesno odpornost <strong>in</strong> tako pomaga pri hitrejšem <strong>in</strong><br />
uč<strong>in</strong>kovitejšem zdravljenju bakterijskih <strong>in</strong> virusnih okužb. Dobro<strong>do</strong>šla<br />
je tudi njegova podpora pri zdravljenju z antibiotiki, kemoterapiji ali<br />
radioterapiji. Imunoglukan je ed<strong>in</strong>o prehransko <strong>do</strong>polnilo, ki vsebuje<br />
čisti beta-(1,3/1,6)-D-glukan, obogaten z vitam<strong>in</strong>om C <strong>in</strong> s c<strong>in</strong>kom, ki v<br />
črevesju spodbuja delovanje naših imunskih celic <strong>in</strong> nam tako pomaga<br />
k večji telesni odpornosti. Imunoglukan je ed<strong>in</strong>i beta-glukan pri nas,<br />
ki je <strong>do</strong>stopen tudi v obliki sirupa. Imunoglukan je naraven, v telesu<br />
se ne absorbira ter je primeren za otroke <strong>in</strong> odrasle. Na voljo je brez<br />
recepta v vseh <strong>lekarna</strong>h <strong>in</strong> specializiranih trgov<strong>in</strong>ah.<br />
Celjska podružnica vabi vse člane Slovenskega farmacevtskega<br />
društva na strokovno-rekreacijski <strong>do</strong>godek, ki bo v soboto, 7. februarja<br />
2009, na smučišču Rogla. Dobimo se v hotelu Planja na Rogli, ob 8.30.<br />
Kotizacija za člane SFD znaša 30 €, za študente pa 20 €.<br />
8 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 9
PO NASVET V LEKARNO<br />
Kažipot svetovanj<br />
v naših <strong>lekarna</strong>h<br />
Promocije urgo obližev<br />
V laboratorijih Urgo so na podlagi svojega bogatega znanja <strong>in</strong> izkušenj razvili<br />
vrhunske hidtrokoloidne obliže, ki na <strong>in</strong>ovativen nač<strong>in</strong> zaščitijo rano, ublažijo<br />
boleč<strong>in</strong>o <strong>in</strong> spodbujajo proces celjenja.<br />
"Dan svetovanj" ali brezplačna meritev kazalnikov prekomerne teže<br />
Dnevi svetovanj bo<strong>do</strong> v januarju potekali v naslednjih <strong>lekarna</strong>h:<br />
Datum<br />
12. <strong>in</strong> 13. januar<br />
od 10 h <strong>do</strong> 18 h<br />
15. <strong>in</strong> 16. januar<br />
od 09 h <strong>do</strong> 17 h<br />
17. januar<br />
od 8 h <strong>do</strong> 12 h<br />
19. <strong>in</strong> 20. januar<br />
od 10 h <strong>do</strong> 18 h<br />
19. <strong>in</strong> 20. januar<br />
od 10 h <strong>do</strong> 18 h<br />
21. <strong>in</strong> 22. januar<br />
od 10 h <strong>do</strong> 18 h<br />
21. <strong>in</strong> 22. januar<br />
od 10 h <strong>do</strong> 18 h<br />
Lekarna<br />
Lekarna Mlaka,<br />
Golniška 105, Kranj / tel.: 04/ 204 91 70<br />
Lekarna Slovenska Bistrica,<br />
Partizanska 1, Slovenska Bistrica / tel: 02/ 843 04 45<br />
Lekarna Arnica Montana,<br />
Knafelčeva 31, Maribor / tel: 02/ 332 65 34<br />
Lekarna Žalec,<br />
Prešernova 6, Žalec / tel: 03/ 712 02 50<br />
Lekarna Vodnikova Velenje,<br />
Vodnikova 1, Velenje / tel: 03/ 898 18 80<br />
Lekarna Bitenc,<br />
Cesta ljubljanske brigade 33, Ljubljana / tel: 01/ 519 20 89<br />
Lekarna Bud<strong>in</strong>a,<br />
Ormoška cesta 15, Ptuj / tel: 02/ 748 18 66<br />
24. januar od 10 h <strong>do</strong> 18 h<br />
Lekarna Planet,<br />
26. januar od 10 h <strong>do</strong> 18 h Mariborska 128, Celje / tel: 03/ 490 31 56<br />
24. januar od 8 h <strong>do</strong> 13 h<br />
Lekarna v Europarku,<br />
26. januar od 10 h <strong>do</strong> 18 h Pobreška cesta 18, Maribor / tel.: 02/ 320 40 56<br />
27. <strong>in</strong> 28. januar<br />
od 10 h <strong>do</strong> 18 h<br />
29. <strong>in</strong> 30. januar<br />
od 10 h <strong>do</strong> 18 h<br />
Debelost ali prekomerna telesna teža sta bolezni s številnimi neželenimi uč<strong>in</strong>ki.<br />
Farmacevtsko podjetje Abbott skupaj s podjetjem Entrapharm organizira<br />
brezplačna merjenja krvnega tlaka, ravni sladkorja v krvi, telesne teže, obsega<br />
pasu <strong>in</strong> <strong>in</strong>deksa telesne mase po <strong>lekarna</strong>h v Sloveniji. Ob meritvah svetujejo,<br />
kako izgubiti telesno maso. Če se tudi vi spoprijemate s prekomerno telesno<br />
težo, obiščite lekarno, kjer bo svetovanje potekalo.<br />
Zaželeno je, da se za meritve predhodno prijavite v lekarni ali po telefonu.<br />
Za več <strong>in</strong>formacij, se lahko obrnete na Abbott Laboratories d.o.o.,<br />
Dolenjska cesta 242c, Ljubljana, ga. Tamara Šišić, tel.: 01/23 63 178.<br />
Lekarna Top-lek,<br />
Potrčeva 23, Ptuj / tel: 02/ 787 84 80<br />
Lekarna Slovenj Gradec,<br />
Glavni trg 28, Slovenj Gradec / tel: 02/ 881 27 73<br />
Svetovalci vam bo<strong>do</strong> <strong>in</strong>ovativne izdelke predstavili v naslednjih <strong>lekarna</strong>h:<br />
Datum<br />
10. januar<br />
od 8 h <strong>do</strong> 14 h<br />
12. <strong>in</strong> 13. januar<br />
od 10 h <strong>do</strong> 16 h<br />
12. januar<br />
od 10 h <strong>do</strong> 16 h<br />
14. <strong>in</strong> 15. januar<br />
od 10 h <strong>do</strong> 16 h<br />
14. <strong>in</strong> 15. januar<br />
od 9 h <strong>do</strong> 15 h<br />
Lekarna<br />
Lekarna v City parku,<br />
Šmart<strong>in</strong>ska 152g, Ljubljana / tel.: 01/ 520 48 83<br />
Lekarna Miklošič,<br />
Miklošičeva c. 24, Ljubljana / tel.: 01/ 230 62 52<br />
Lekarna Bavarski dvor,<br />
Slovenska c. 55, Ljubljana / tel.: 01/ 230 62 82<br />
Lekarna pri Polikl<strong>in</strong>iki,<br />
Prisojna ulica 7, Ljubljana / tel.: 01/ 320 62 32<br />
Lekarna Bežigrajski dvor,<br />
Kržičeva ulica 9, Ljubljana / tel.: 01/ 230 62 62<br />
16. januar od 9 h <strong>do</strong> 15 h<br />
17. januar od 8 h <strong>do</strong> 13 h Lekarna Šiška,<br />
Celovška cesta 83, Ljubljana / tel.: 01/ 500 04 22<br />
19. <strong>in</strong> 20. januar<br />
od 10 h <strong>do</strong> 16 h<br />
19. <strong>in</strong> 20. januar<br />
od 10 h <strong>do</strong> 16 h<br />
20. <strong>in</strong> 21. januar<br />
od 10 h <strong>do</strong> 16 h<br />
21. <strong>in</strong> 22. januar<br />
od 13 h <strong>do</strong> 19 h<br />
22. <strong>in</strong> 23. januar<br />
od 12 h <strong>do</strong> 18 h<br />
22. <strong>in</strong> 23. januar<br />
od 11 h <strong>do</strong> 17 h<br />
26. <strong>in</strong> 27. januar<br />
od 13 h <strong>do</strong> 19 h<br />
27. <strong>in</strong> 28. januar<br />
od 11 h <strong>do</strong> 17 h<br />
28. <strong>in</strong> 29. januar<br />
od 11 h <strong>do</strong> 17 h<br />
29. <strong>in</strong> 30. januar<br />
od 10 h <strong>do</strong> 16 h<br />
Centralna <strong>lekarna</strong> Ljubljana,<br />
Prešernov trg 5, Ljubljana / tel.: 01/ 244 23 66<br />
Lekarna Rakovnik,<br />
Dolenjska cesta 43, Ljubljana / tel.: 01/ 280 86 72<br />
Lekarna Črnuče,<br />
Primožičeva 2, Ljubljana / tel.: 01/ 530 07 22<br />
Lekarna Moste,<br />
Rojčeva ulica 22, Ljubljana / tel.: 01/ 520 48 72<br />
Lekarna Koseze,<br />
Ulica Bratov Učakar 58, Ljubljana / tel.: 01/ 500 04 32<br />
Lekarna Fuž<strong>in</strong>e,<br />
Preglov trg 4, Ljubljana / tel.: 01/ 520 48 52<br />
Lekarna Nove Jarše,<br />
Kvedrova cesta 20, Ljubljana / tel.: 01/ 520 48 62<br />
Lekarna Šentvid,<br />
Prušnikova ulica 45, Šentvid pri Ljubljani / tel.: 01/ 500 96 52<br />
Lekarna Vrhnika,<br />
Cesta 6. maja 1, Vrhnika / tel.: 01/ 750 66 62<br />
Lekarna Medvode, Donova 1, Medvode<br />
tel.: 01/ 362 57 62<br />
29. januar od 13 h <strong>do</strong> 19 h<br />
30. januar od 10 h <strong>do</strong> 16 h Lekarna Polje,<br />
Cesta 30. avgusta 2, Ljubljana Polje / tel.: 01/ 520 48 82<br />
10 NAŠA LEKARNA<br />
Izvajalec promocij <strong>in</strong> svetovanj v <strong>lekarna</strong>h je podjetje Entrapharm d.o.o.,<br />
Pot k sejmiπËu 30, Ljubljana, tel.: 01 561 13 41, <strong>in</strong>fo@entrapharm.com.<br />
NAŠA LEKARNA 11
OSEBNO<br />
<strong>Optimizem</strong> <strong>in</strong> <strong>volja</strong><br />
<strong>do</strong> življenja<br />
Pogovor z gospo Darjo Rojec, ki je prebolela raka obeh <strong>do</strong>jk.<br />
Pogovarjala se je Vanja Ba<strong>do</strong>v<strong>in</strong>ac.<br />
R ak <strong>do</strong>jke je skorajda povsem ozdravljiv, če je le odkrit <strong>do</strong>volj zgodaj. Čeprav se<br />
vsaki ženski, ko sliši diagnozo rak <strong>do</strong>jke, na začetku sesuje svet, upanja ne gre<br />
izgubiti. To nam je za našo revijo že povedala gospa Mojca Senčar, pogovor z<br />
gospo Darjo Rojec pa nam je to samo še potrdil.<br />
D<br />
arja Rojec je prebolela raka obeh<br />
<strong>do</strong>jk <strong>in</strong> prehodila <strong>do</strong>lgo ter naporno<br />
pot zdravljenja. Njene izkušnje so jo<br />
sicer zaznamovale <strong>in</strong> obrnile tok<br />
njenega življenja, niso pa prišle <strong>do</strong> živega njeni<br />
pozitivni naravnanosti, topl<strong>in</strong>i, pogumu <strong>in</strong> volji<br />
<strong>do</strong> življenja. Darja je zelo aktivna članica slovenskega<br />
združenja proti raku <strong>do</strong>jk Europa Donna<br />
<strong>in</strong> svoje izkušnje je opisala tudi v knjigi Pa jo<br />
imam. Konec leta 2008 je prejela Svetovno roza<br />
pentljo z natisnjeno bese<strong>do</strong> hvala v mnogih<br />
svetovnih jezikih, ki jo najpogumnejšim, najbolj<br />
optimističnim ter najdejavnejšim predstavnicam<br />
držav po svetu od leta 2005 podeljuje kozmetična<br />
družba Avon.<br />
<strong>Kako</strong> človek sprejme tako težko diagnozo? Na<br />
pregled ste šli nič hudega sluteč zaradi bul ice,<br />
ki se je na koncu izkazala za maligno.<br />
Sprva je bilo res zelo težko. Ko mi je zdravnik<br />
potrdil, da je rak, prihodnosti ni bilo več videti,<br />
pa tudi preteklost je bila popolnoma nejasna.<br />
Oblile so me solze <strong>in</strong> grozna vroč<strong>in</strong>a. Vse,<br />
kar sem v tistem trenutku videla, sta bila moja<br />
dva otroka. Drugi šok je bil povedati možu, ker<br />
se mu nisem hotela smiliti. Že kar takoj sem mu<br />
rekla, naj gre stran, ker nočem, da je z mano iz<br />
usmiljenja. Jasno, rekel je, naj ne govorim traparij,<br />
da bomo skupaj to prestali. In smo res.<br />
Ampak velikokrat je ravno obratno. Moški<br />
pogosto odidejo.<br />
Velikokrat se zgodi, da moški ne prenesejo<br />
stresa <strong>in</strong> težav, ki jih pr<strong>in</strong>ese bolezen. Žensko zapustijo<br />
<strong>in</strong> v najobčutljivejših trenutkih, ko potrebuje<br />
bliž<strong>in</strong>o, nežnost <strong>in</strong> podporo moža, ostane<br />
sama. To je najhujše.<br />
<strong>Kako</strong> se ženske spoprimejo s tem, ko ostanejo<br />
same?<br />
Zelo težko. Najprej izve za bolezen, nato jo<br />
zapusti mož, navadno je še v f<strong>in</strong>ančni stiski <strong>in</strong><br />
velikokrat so vpleteni tudi otroci. Resnično se<br />
znajde v nezavidljivem položaju. Zelo veliko pomeni,<br />
da se v teh trenutkih lahko na koga obrne.<br />
V Europi Donni se združujemo na raznih delavnicah,<br />
aktivnostih <strong>in</strong> tečajih. Tukaj si med sebi<br />
enakimi, lahko si zaupamo <strong>in</strong> z medsebojno<br />
pomočjo prebrodimo krizo.<br />
Kaj pa druga okolica, prijatelji? Ostanejo<br />
ali gre<strong>do</strong>?<br />
Prijatelj ni tisti, ki te pride samo enkrat obiskat,<br />
samo pogledat, ali si še živ. To zame ni prava<br />
pomoč. Prijatelj je tisti, ki te zna poslušati, ki<br />
ti nastavi ramo, da se lahko zjokaš. Iz svojih<br />
izkušenj vem, da je včasih težko poslušati, ampak<br />
človeku v stiski moraš prisluhniti.<br />
Ali imate občutek, da ljudje, ki so v okolici<br />
bolnika z rakom, največkrat ne ve<strong>do</strong>, kako<br />
bi pristopili, <strong>in</strong> odidejo zato, ker ne ve<strong>do</strong>,<br />
kaj narediti?<br />
Natanko to. Veliko ljudi ne ve, kako pristopiti<br />
k bolniku, ne ve<strong>do</strong>, kaj reči. Sama nikoli ne<br />
rečem »saj bo«, ker tega ne moremo vedeti. Raje<br />
rečem »potrudi se, zberi vso energijo, bojuj se,<br />
saj vidiš, koliko nas je, ki smo šli skozi to, pa nam<br />
je uspelo«.<br />
Ko ste se spopadli z boleznijo, sta bila otroka<br />
še majhna. Možu ste povedali naravnost,<br />
brez olepševanja. <strong>Kako</strong> pa tako novico<br />
sporočiš otrokom?<br />
Mislim, da je tudi otrokom treba povedati<br />
resnico. Čeprav mogoče ne izrečeš tiste najhujše<br />
besede – rak. Jaz sem rekla otrokoma, da imam<br />
tumor <strong>in</strong> da moram na operacijo, če se hočem<br />
pozdraviti.<br />
Vi ste bili <strong>do</strong>lgo odsotni od <strong>do</strong>ma, kajne?<br />
Da, pet mesecev <strong>in</strong> pol. Otrokoma sem povedala,<br />
da moram v bolnišnico <strong>in</strong> da bo vse v redu.<br />
Potem se je to zavleklo <strong>in</strong> otrok <strong>do</strong>lgo časa ni<br />
12 NAŠA LEKARNA<br />
NAŠA LEKARNA 13
OSEBNO<br />
sem videla, ker je bilo<br />
moje stanje tako slabo.<br />
Res je bilo hu<strong>do</strong>.<br />
Mislim, da se jima je<br />
to poznalo še <strong>do</strong>lga<br />
leta.<br />
Bolezen se vam je<br />
lani ponovila še na<br />
drugi <strong>do</strong>jki. Glede na to, da ste že imeli<br />
izkušnje, kako ste to <strong>do</strong>življali?<br />
Seveda sem reagirala čisto drugače. Tumor<br />
je bil netipen <strong>in</strong> zelo majhen. Vseeno sem se<br />
odločila, da <strong>do</strong>jko odstranimo. Takoj sem se pogovorila<br />
z dr. Ahčanom na plastični kirurgiji <strong>in</strong><br />
tudi on mi je vlil voljo. Ne bom rekla, da me ni<br />
prizadelo, ker me je. Po 13 letih spet slišati diagnozo<br />
rak je velik pretres. Bila sem zelo besna <strong>in</strong><br />
razočarana, saj tega res nisem več pričakovala.<br />
Ampak vdali se pa niste?<br />
Ne, sploh ne. Če vsem svojim sotrp<strong>in</strong>kam<br />
govorim, da morajo biti močne, da se morajo<br />
držati, ne smem sama početi obratno. Močna<br />
moram biti zase, za druž<strong>in</strong>o <strong>in</strong> tudi za druge.<br />
Štiri ali pet dni sem jokala, bila žalostna <strong>in</strong><br />
razočarana. Potem pa sem si rekla, <strong>do</strong>volj je, gremo<br />
naprej, <strong>in</strong> v tistem trenutku, ko sem se to<br />
odločila, sem videla samo še pot, ki sem si jo<br />
začrtala: grem na operacijo, dam <strong>do</strong>jko stran,<br />
naredijo mi rekonstrukcijo <strong>in</strong> gremo naprej. In<br />
potem sem čez tri tedne šla s svojimi puncami<br />
na Azurno obalo.<br />
Omenili ste, da morate biti močni tudi za<br />
druge; najbrž pri tem mislite na članice<br />
Europe Donne, kjer ste zelo dejavni <strong>in</strong> delate<br />
kot prostovoljka. Vem, da hodite na izlete,<br />
se družite, imate tudi strokovna srečanja.<br />
Slišala sem, da je bila ustanovljena tudi<br />
skup<strong>in</strong>a mlajših bolnic. Ali se starostna<br />
meja pri raku <strong>do</strong>jke pomika navz<strong>do</strong>l?<br />
Raziskave kažejo, da se ta meja ne pomika<br />
tako zelo, čeprav se mi zdi, da srečujemo čedalje<br />
več mladih žensk. Razlog je verjetno tudi ta, da<br />
ženske niso več tiho, ampak pridejo <strong>in</strong> pove<strong>do</strong>.<br />
Nekatere starejše ženske se zaprejo vase <strong>in</strong> o bolezni<br />
ne govorijo. Vesela sem, da je bila ustanovljena<br />
skup<strong>in</strong>a za mlade. Ženske, ki so stare nekaj<br />
čez 20 let, imajo drugačne probleme kot me<br />
ali kot ženske nad 50. Mlade ženske si ustvarjajo<br />
druž<strong>in</strong>o, imajo majhne otroke <strong>in</strong> kariero. Ko se<br />
po prestani bolezni vrnejo v službo, nastanejo<br />
drugačni problemi kot pri starejših ženskah, ki<br />
so že na koncu službene kariere ali v pokoju.<br />
Koliko je teh mlajših žensk?<br />
V skup<strong>in</strong>i jih je sedaj nekaj čez 40. Vodja<br />
sekcije je Mojca Miklavčič, naša mlada kolegica,<br />
ki je tudi sama prebolela raka <strong>in</strong> ločitev <strong>in</strong> ima<br />
dva majhna otroka. Sama se je srečala z vsemi<br />
tegobami <strong>in</strong> je prava za vodjo te sekcije.<br />
Ali mlade ženske pogosteje ostanejo brez<br />
partnerja kot starejše?<br />
Glede na opažanja v skup<strong>in</strong>i <strong>in</strong> tudi sicer, da.<br />
Mlajši moški ne prenesejo, da ima ženska eno<br />
<strong>do</strong>jko, ne prenesejo vseh teh stresov, ki jih bolezen<br />
pr<strong>in</strong>ese zraven. Preprosto gre<strong>do</strong> <strong>in</strong> za sabo<br />
pustijo opustošenje ženski, ki se mora ukvarjati<br />
z boleznijo, z mislijo, da je ostala sama z otroki,<br />
ki so tudi zelo prizadeti – mama je bolna, očeta<br />
pa ni.<br />
<strong>Kako</strong> deluje Europa Donna?<br />
Europa Donna je zelo dejavna organizacija.<br />
Prirejamo razne sem<strong>in</strong>arje, na katerih predavajo<br />
zdravniki specialisti. Zadnjega smo imeli v<br />
Dobrni, kjer je bil odziv bolnic, predvsem mladih,<br />
zelo velik. Udeležujemo se raznih delavnic:<br />
keramika, nakit, slikanje, kjer ženske ustvarjajo<br />
<strong>in</strong> izdelke potem tudi predstavijo. Pred kratkim<br />
smo imeli na onkološkem <strong>in</strong>štitutu razstavo slik.<br />
Vsako leto organiziramo tudi tek <strong>in</strong> na njem zbi<br />
ramo denar za aparature za onkološki <strong>in</strong>štitut.<br />
Organiziramo izlete, kjer se lahko bolj sproščeno<br />
pogovarjamo. Naše pravilo je, da se o bolezni ne<br />
pogovarjamo, ampak poskušamo uživati.<br />
Kje lahko ženske, ki se spopadajo z diagnozo<br />
<strong>in</strong> vsem, kar ta potegne za sabo, poiščejo<br />
psihološko pomoč? Ali je v Sloveniji psihiater,<br />
psiholog, ki bi se ukvarjal prav s tem<br />
področjem?<br />
V društvu onkoloških bolnikov predsednica<br />
dr. Marija Vegel Pirc včasih opravlja razgovore z<br />
bolniki. Tovrstna pomoč deluje tudi na onkološkem<br />
<strong>in</strong>štitutu. Bolnice pa se lahko kadar koli<br />
obrnejo tudi na Europo Donno, kjer delujemo<br />
prostovoljke, ki z veseljem delimo svoje izkušnje<br />
<strong>in</strong> prisluhnemo težavam. Zato so ta druženja<br />
tako zelo pomembna za nas. Tukaj si izmenjamo<br />
telefonske številke, da se lahko pokličemo <strong>in</strong> izmenjamo<br />
izkušnje. Za strokovni del je odgovoren<br />
zdravnik, vse drugo, občutke, izkušnje, pa<br />
lahko povem. In to je najpomembnejše.<br />
Ali je delovanje Europe Donne aktivno po<br />
vsej Sloveniji ali velja le za Ljubljano?<br />
Sedež združenja je v Ljubljani, članice pa so<br />
iz vse Slovenije. Tudi delavnice potekajo po vsej<br />
Sloveniji.<br />
Letos ste izdali knjigo z naslovom Pa jo<br />
imam, v kateri opisujete potek bolezni,<br />
vaša občutja ob rekonstrukciji … Knjiga<br />
kljub težki bolezni izžareva pozitivno naravnanost<br />
<strong>in</strong> energijo. Knjigo ste napisali z<br />
namenom, da bo izkupiček prodaje šel v<br />
<strong>do</strong>brodelne namene. <strong>Kako</strong> poteka prodaja<br />
knjige? Kakšni so odzivi na njo <strong>in</strong> kam ste<br />
namenili denar od prodaje knjig?<br />
Avgusta 2007 sem imela rekonstrukcijo <strong>do</strong>jke;<br />
kot sem napisala v knjigi, sem takrat spoznala<br />
neko gospo. Ker ji drugače nisem znala pomagati,<br />
sem ji povedala svojo zgodbo <strong>in</strong> gospa je<br />
uvidela, da imajo ljudje še <strong>do</strong>sti hujše probleme.<br />
Tako sem ji pomagala <strong>in</strong> tisti trenutek sem se<br />
odločila, da bom napisala svojo zgodbo, ki bo<br />
mogoče pomagala še komu. Ne samo bolnim,<br />
tudi zdravim, ki včasih ne vejo, kaj pomeni biti<br />
zdrav. Takoj v bolnišnici sem začela pisati knjigo.<br />
Desetega julija 2008 je zagledala luč sveta. V<br />
začetni nakladi 800 izvo<strong>do</strong>v je bila v rekordnem<br />
času prodana. Oktobra smo jo ponatisnili. Zelo<br />
sem bila vesela, ker je knjiga takoj pošla <strong>in</strong> tudi,<br />
ker sem <strong>do</strong>bila zelo <strong>do</strong>bre povratne <strong>in</strong>formacije.<br />
Z denarjem od prodaje knjig sem na oddelku<br />
za plastično kirurgijo, seveda s pomočjo sponzorja<br />
podjetja Gorenje, kupila lcd televizor <strong>in</strong><br />
dvd predvajalnik. Europa Donna je kupila<br />
pripomočke, ki jih uporabljajo pri rekonstrukciji<br />
<strong>do</strong>jk. Podjetje Avon pa je opremilo sobo, v kateri<br />
poteka prikaz vseh protez <strong>in</strong> postopkov, ki potekajo<br />
na kl<strong>in</strong>iki, lahko se v miru usedejo <strong>in</strong> pogovorijo.<br />
Ženske, ki pridejo tja, tako vidijo, da niso<br />
pozabljene <strong>in</strong> da je to normalen del celostnega<br />
zdravljenja po bolezni raka <strong>do</strong>jke. <br />
14 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 15
AKTUALNO<br />
Recimo<br />
odvečnim kilogramom<br />
a d i j o !<br />
Veliko ljudi je pred novim letom sprejelo novoletne zaobljube.<br />
Zelo pogosta zaobljuba je tudi, da bomo – letos pa res! –<br />
izgubili odvečne kilograme. Eni tiste, ki se nabirajo že kar<br />
nekaj let, drugi pa tiste, ki so jih pri<strong>do</strong>bili med decembrskim<br />
uživanjem. Za vsak izgubljen kilogram je potrebno veliko<br />
močne volje. Pogovarjali smo se s strokovnjakom, <strong>do</strong>c. dr.<br />
Andrejem Janežem, dr. med., specialistom diabetologom<br />
iz Kl<strong>in</strong>ičnega oddelka za en<strong>do</strong>kr<strong>in</strong>ologijo, diabetes <strong>in</strong><br />
presnovne bolezni Univerzitetnega kl<strong>in</strong>ičnega centra<br />
Ljubljana, ki se v svoji praksi vsakodnevno srečuje z ljudmi s<br />
čezmerno telesno težo.<br />
Pogovarjala se je Eva Esih.<br />
V današnjem času so merila glede telesne<br />
teže zelo stroga. Najvidneje je to v modni<br />
<strong>in</strong>dustriji, veliko ljudi pa lepoto <strong>in</strong> uspešnost<br />
povezuje z vitkostjo. Kakšno je vaše<br />
mnenje o tem? Ali mislite, da so vitki ljudje<br />
lahko tudi uspešnejši?<br />
Mislim, da je primerna telesna teža zagotovo<br />
povezana z večjo vitalnostjo. Primerna teža ne<br />
pomeni samo vitkosti, ampak to, da sta človekova<br />
viš<strong>in</strong>a <strong>in</strong> teža sorazmerni, ter tudi, da je nek<strong>do</strong><br />
normalno hranjen <strong>in</strong> ni čezmerno težek. Prav<br />
gotovo je tak človek bistveno bolj zdrav, vitalnejši<br />
<strong>in</strong> ima več energije. Meja med pretirano vitkostjo<br />
<strong>in</strong> zdravo telesno težo pa je včasih zelo tanka.<br />
Posebno dekleta z <strong>in</strong>deksom telesne mase<br />
(itm), manjšim od 18, imajo lahko težave, lahko<br />
izgubijo menstruacijo <strong>in</strong> imajo hormonske<br />
težave. Str<strong>in</strong>jam se, da je splošno boljše počutje<br />
odvisno od zdrave telesne teže.<br />
<strong>Kako</strong> vi kot zdravnik opredelite nekoga kot<br />
malo bolj polnega, čezmerno težkega ali<br />
debelega?<br />
Pomagamo si z <strong>in</strong>deksom telesne mase (itm),<br />
ki pa nam pove samo en del zgodbe. Eden od<br />
dejavnikov je tudi obseg pasu, ki kaže na t. i. visceralno<br />
debelost. Visceralno maščevje je presnovno<br />
aktivno. Pri presnovnih obolenjih velik<br />
itm ni primarni dejavnik tveganja, ampak je to<br />
obseg pasu (pri moških je nad 94 centimetrov,<br />
pri ženskah pa nad 80 centimetrov) v komb<strong>in</strong>aciji<br />
še z dvema dejavnikoma tveganja (povišan<br />
krvni tlak, povišana raven maščob <strong>in</strong>/ali glukoze<br />
v krvi). Skupek tega napoveduje večje tveganje<br />
za srčno-žilna obolenja <strong>in</strong> sladkorno bolezen.<br />
Ta def<strong>in</strong>icija ne ločuje samo po spolu, ampak<br />
tudi po etnični pripadnosti. Američani, denimo,<br />
imajo višje vrednosti, 102 centimetra za moške<br />
<strong>in</strong> 88 centimetrov za žensko. Če se kot Evropejec<br />
<strong>do</strong>c. dr. Andrej Janež, dr. med.<br />
preselim v Ameriko, zame veljajo evropske tabele.<br />
Pri dveh osebah z enakim itm se lahko<br />
maščoba drugače prerazporeja, zato pri nekom<br />
obstaja večje tveganje za srčno-žilne zaplete <strong>in</strong><br />
sladkorno bolezen kot pri drugem. Obseg pasu<br />
je torej ključnega pomena. Kot sem omenil, je<br />
visceralno maščevje presnovno aktivno. Izloča<br />
različne snovi, ki so dejavniki pri nastanku<br />
odpornosti proti <strong>in</strong>zul<strong>in</strong>u. Zaradi debelosti obstaja<br />
tudi večje tveganje za nekatere rakaste<br />
tvorbe, še posebno pri kadilkah.<br />
<strong>Kako</strong> obravnavate bolnike s čezmerno telesno<br />
težo v praksi?<br />
V svoji praksi se srečujem predvsem s čezmerno<br />
težo pri sladkornih bolnikih. Pri njih je<br />
izguba telesne teže še večji problem, saj imajo<br />
zaradi regulacije sladkorja <strong>do</strong>ločeno terapijo, kate<br />
re neželeni uč<strong>in</strong>ek je tudi čezmerna teža. Mislim,<br />
da je prehrana ključnega pomena. Zelo pomembna<br />
je tudi fizična aktivnost. Je pa res, da<br />
moramo za starejšega bolnika, ki ni mobilen, izbrati<br />
realno vadbo glede na zaplete, ki jih ima, <strong>in</strong><br />
glede na to, česa je sploh zmožen. Tukaj je potrebna<br />
<strong>in</strong>dividualna obravnava. Velik uspeh je<br />
lahko že, da gre vsak dan na sprehod za pol ure<br />
ali uro. V nekaterih okolišč<strong>in</strong>ah pa uporabimo<br />
tudi farmakološke uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong>e, ki lahko pomagajo<br />
pri znižanju telesne teže, da ljudje <strong>do</strong>bijo<br />
voljo. Vendar poudarjam, da ne moremo pričakovati,<br />
da bo<strong>do</strong> z jemanjem tablet kar shujšali. V<br />
procesu zdravljenja ga moramo voditi. Vsekakor<br />
pa je prehrana ključna.<br />
16 NAŠA LEKARNA<br />
NAŠA LEKARNA 17
AKTUALNO<br />
Nekoč ste za našo revijo že povedali, da kot<br />
pomoč pri izgubi teže obstaja tudi farmakološko<br />
zdravljenje. Ali v zadnjem času<br />
opažate, da so ljudje bolj ozaveščeni? Vas<br />
večkrat prosijo za nasvet tudi v tej smeri?<br />
Veliko revij piše o zdravem nač<strong>in</strong>u življenja,<br />
zdravi prehrani, o nevarnostih čezmerne teže, a<br />
so ljudje še vedno pretežki. Zdrava hrana je danes<br />
draga hrana, zanjo porabimo tudi več časa<br />
za pripravo. Ključno je, da dan začnemo z zajtrkom.<br />
Američani so naredili zelo zanimivo raziskavo,<br />
v kateri so ugotovili, da so ljudje, ki ne zajtrkujejo,<br />
v povprečju težji kot ljudje, ki zjutraj<br />
poje<strong>do</strong> zajtrk.<br />
Ali ljudje pridejo na posvet k vam, ko se<br />
odločijo za izgubo telesne teže ali najprej<br />
poskusijo sami?<br />
V procesu zdravljenja sladkorne bolezni ves<br />
čas spodbujamo bolnike k nefarmakološkim<br />
ukrepom za znižanje telesne teže (prehrana,<br />
fizična aktivnost). Za veliko podporo pri tem<br />
so se pokazale tudi terapevtske skup<strong>in</strong>e. Zaradi<br />
pomanj kanja denarja smo program v<br />
specialističnih ambu lantah uk<strong>in</strong>ili <strong>in</strong> to se je<br />
vrnilo na primarno zdravstveno raven, v zdravstvene<br />
<strong>do</strong>move. V specialističnih ambulantah<br />
imamo toliko res nih bolezenskih stanj <strong>in</strong> bolj<br />
specifičnih obravnav, da ne moremo obravnavati<br />
ljudi samo s čezmerno težo <strong>in</strong><br />
preddiabetičnim stanjem. Svo je bolnike spodbujamo<br />
predvsem k zmanj šanju telesne mase<br />
<strong>in</strong> tukaj smo bolj ali manj neuspešni. Včasih<br />
svetujemo tudi farmakološke uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong>e, če<br />
seveda ni kontra<strong>in</strong>dikacij. Ne glede na<br />
farmakološko terapijo pri izgubi teže je pravilna<br />
prehrana še vedno 80 odstotkov uspeha. Pomembna<br />
je tudi fizična dejavnost, ampak vnos<br />
hrane mora biti reguliran <strong>in</strong> bistveno manjši.<br />
Razlaga nekaterih izrazov<br />
Farmakološka terapija:<br />
kot pomoč pri hujšanju lahko zdravnik v <strong>do</strong>ločenih primerih, ko za to ni kontra<strong>in</strong>dikacij,<br />
predpiše zdravilo. Pri nas sta registrirani dve zdravilni uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong>i, ki ju predpiše zdravnik na<br />
beli recept (samoplačniško). To sta sibutram<strong>in</strong> (reductil) <strong>in</strong> orlistat (xenical).<br />
ITM (<strong>in</strong>deks telesne mase):<br />
kazalnik prehranjenosti za moške <strong>in</strong> ženske<br />
v starosti od 20 <strong>do</strong> 65 let, ne pa za otroke,<br />
mla<strong>do</strong>stnike <strong>in</strong> starejše, saj je delež mišičja<br />
pri njih drugačen. It m izračunamo tako, da<br />
delimo telesno težo v kilogramih s<br />
kvadratom telesne viš<strong>in</strong>e v metrih.<br />
Koristne povezave:<br />
www.c<strong>in</strong>di-slovenija.net | |<br />
ITM (kg/m 2 ), klasifikacija<br />
< 18.5 podhranjenost<br />
18,5–24,9 normalna prehranjenost<br />
25,0–29,9 preddebelost<br />
30,0–34,9 debelost 1. stopnje<br />
35,0–39,9 debelost 2. stopnje<br />
> 40 debelost 3. stopnje<br />
18 NAŠA LEKARNA<br />
NAŠA LEKARNA 19
AKTUALNO<br />
Zdravo hujšanje<br />
s pomočjo medic<strong>in</strong>e<br />
Tomaž Grilc se je <strong>do</strong>lga leta bojeval z odvečnimi kilogrami. Tule je njegova zgodba.<br />
Kot predšolski otrok sem bil normalne postave, lahko sem jedel vse. Ko pa sem začel hoditi v prvi razred, so<br />
se začele težave. Zbolel sem za astmo, s tem pa so bile povezane tudi težave s kilogrami. Prebolel sem nekaj<br />
astmatičnih napa<strong>do</strong>v, potem pa se je astma umirila. Toda vso osnovno šolo so se mi kopičili kilogrami.<br />
Stvari sem vzel v svoje roke<br />
Kljub odvečnim kilogramom nisem imel nobenih zdravstvenih težav. Vendar si nisem mogel kupiti nobenih<br />
modernejših stvari, zato sem hodil v precej raztegljivih trenirkah. Sredi srednje šole sem se odločil, da bom<br />
začel hujšati. Poskušal sem shujšati s čajem, ki je bil takrat zelo priljubljen. Odrekel sem se sladkarijam, kruhu<br />
<strong>in</strong> svoji najljubši majonezi. Jedel sem polovične obroke <strong>in</strong> začel izgubljati kilograme. Ko sem izgubil nekaj<br />
kilogramov, sem se začel ukvarjati tudi s fitnesom.<br />
Znova so se nakopičili kilogrami<br />
Do konca srednje šole sem ostal kar vitek, ko pa sem nastopil v službo v treh izmenah, se mi je porušil ves<br />
bioritem. V službi smo imeli precej težek obrok, najpogosteje »na žlico« ter cvrtje, <strong>in</strong> kilogrami so se kar kopičili.<br />
Začel sem jesti enkrat na dan, pa ni nič pomagalo. Moja teža je bila čedalje večja. Potem sem opustil malico,<br />
jedel sem samo <strong>do</strong>ma, pa ni bilo nobenega uč<strong>in</strong>ka. Večkrat sem bil bolan, ker se mi je imunski sistem<br />
popolnoma porušil. Zdravnica mi je predlagala zdravilo reductil, ki bi mi pomagalo pri hujšanju.<br />
Nov, svež začetek<br />
Prvi pomemben korak je bil, da sem zamenjal službo, kjer sem delal samo <strong>do</strong>poldne, <strong>in</strong> sem si hrano lahko<br />
pripravil tudi sam. Zdaj za zajtrk pojem kosmiče, ki imajo veliko vitam<strong>in</strong>ov, <strong>in</strong> precej sadja. Za kosilo pojem<br />
perutn<strong>in</strong>o, hrenovke <strong>in</strong> solato. Tudi na večerjo ne pozabim, pojem kakšen jogurt <strong>in</strong> seveda tudi še vmes kakšno<br />
sadje. Reductil mi je res pomagal narediti prvi korak, zmanjšal mi je obroke hrane, dal energijo <strong>in</strong> voljo <strong>do</strong><br />
hujšanja. Če si že naložim na krožnik malo več, ne morem pojesti vsega, ker je želja po hrani veliko manjša. V<br />
štirih mesecih sem shujšal 25 kilogramov, ker pa mi jih je še kar nekaj ostalo, nameravam shujšati še za 10 <strong>do</strong><br />
15 kilogramov. Že zdaj se veliko bolje počutim, sem gibčnejši <strong>in</strong> seveda sem najbolj vesel, da lahko oblečem<br />
kavbojke, ki jih prej že veliko let nisem nosil. Spet sem se začel ukvarjati s fitnesom. Reductil je pri meni res<br />
uč<strong>in</strong>koval <strong>in</strong> mi pomagal pri hujšanju ter spremembi prehranjevalnih navad. Prepričan sem, da mi bo z<br />
reductilom uspelo shujšati še nekaj kilogramov <strong>in</strong> bom tako lahko normalno zaživel z normalno telesno težo. ■<br />
Torej je prevelika količ<strong>in</strong>a hrana glavni<br />
vzrok za debelost?<br />
Tako je. Majhen odstotek pomenijo hormonske<br />
motnje. Največkrat pa je problem prevelik<br />
energijski vnos, veliko maščob <strong>in</strong> ogromno<br />
preveč ogljikovih hidratov.<br />
Katere skup<strong>in</strong>e ljudi so najbolj ogrožene, ko<br />
se pogovarjamo o čezmerni telesni teži?<br />
Na splošno so ogroženi čezmerno težki bolniki<br />
s kroničnimi boleznimi (bolniki s srčnožilnimi<br />
boleznimi <strong>in</strong> sladkorni bolniki). Danes je<br />
tudi že zelo veliko čezmerno težkih otrok, ki <strong>do</strong><br />
bivajo starostno obliko sladkorne bolezni. Predstavljajte<br />
si, da v otroštvu <strong>do</strong>bijo starostno obliko<br />
bolezni zaradi teže. To je tudi pri nas že pogosto.<br />
Ali bolniki s čezmerno telesno težo sploh<br />
poiščejo zdravniško pomoč? Ali ve<strong>do</strong>, da se<br />
lahko obrnejo na svojega zdravnika?<br />
V okviru programa C<strong>in</strong>di potekajo posvetovalnice<br />
za hujšanje. V centrih C<strong>in</strong>di ali v zdravstvenih<br />
<strong>do</strong>movih medic<strong>in</strong>ske sestre poučujejo<br />
ljudi o dejavnikih tveganja, zdravi prehrani,<br />
zdravem hujšanju … Žal je tega premalo, je pa<br />
<strong>do</strong>stopno. Vsi ti programi so skup<strong>in</strong>ski <strong>in</strong> temeljijo<br />
na rednih obiskih, psihoterapiji, fizični aktivnosti,<br />
izdelavi jedilnika <strong>in</strong> pogostih obiskih.<br />
Opažamo, da je skup<strong>in</strong>ska obravnava zelo<br />
uspešna, saj so ljudje bolj motivirani.<br />
Kaj pa brezplačne telefonske številke, kamor<br />
lahko ljudje pokličejo za nasvet o zdravem<br />
hujšanju? Če se ne motim, tudi vi odgovarjate<br />
na modri številki?<br />
Tukaj dajemo predvsem nasvete glede<br />
farmakološkega zdravljenja pa tudi splošne nasvete.<br />
Kaj bi na koncu sporočili našim bralcem<br />
sporočili? Še posebno zdaj po novem letu,<br />
ko nas je več<strong>in</strong>a <strong>do</strong>bro <strong>in</strong> veliko jedla?<br />
Rekel bi, naj sprejmejo novoletno zaobljubo,<br />
da bo<strong>do</strong> v tem letu kaj naredili za svoje zdravje.<br />
Pri vseh čezmerno težkih bi bilo za začetek pomembno<br />
spremeniti nač<strong>in</strong> prehrane <strong>in</strong> pogledati,<br />
kaj dajejo v nakupovalne vozičke. Zaobljuba<br />
naj vsebuje tudi vsaj trikrat tedensko po pol ure<br />
fizične aktivnost. Priporočam, da poskusijo nekaj<br />
mesecev, <strong>in</strong> videli bo<strong>do</strong>, da je vitalnost večja<br />
<strong>in</strong> storilnost boljša, s tem pa je izboljšano tudi<br />
splošno počutje. <br />
<br />
20 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 21
KAKO ZDRAVITI<br />
Prehlad …<br />
joj, pa ne že spet!<br />
Rok Petrič, absolvent fakultete za farmacijo<br />
Prehladi <strong>in</strong> gripa so na žalost še vedno aktualni <strong>in</strong> bo<strong>do</strong> zagotovo še nekaj<br />
mesecev. Ker vemo, da niste vsi tako pridni, da bi shranjevali stare številke revije<br />
Naša <strong>lekarna</strong>, v katerih se že skriva mnogo nasvetov o tem, kako <strong>in</strong> kaj v primeru<br />
prehlada <strong>in</strong> gripe, vam bomo tudi tokrat priskočili na pomoč s kratkimi opisi<br />
bolezni, nasveti <strong>in</strong> zanimivostmi. Ob začetku leta vam želimo čim manj<br />
zdravstvenih preglavic <strong>in</strong> čim več zdravja.<br />
22 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 23
KAKO ZDRAVITI<br />
<br />
KAKO ZDRAVITI<br />
Prehladimo se zaradi<br />
okužbe z virusi <strong>in</strong> ne<br />
zato, ker nas zebe.<br />
P<br />
rehlad<br />
je akutno obolenje dihal, ki je največkrat posledica virusne,<br />
lahko pa tudi bakterijske okužbe sluznice žrela, nosu <strong>in</strong> obnosnih<br />
votl<strong>in</strong>. Prehlad povzroča več kot dvesto različnih vrst virusov.<br />
Znaki prehlada so boleč<strong>in</strong>e v žrelu, zamašen nos, obilen izcedek iz<br />
nosu, kihanje, včasih tudi glavobol, boleč<strong>in</strong>e v mišicah, kašelj <strong>in</strong> splošna<br />
utrujenost.<br />
Zdravljenje<br />
Zdravljenje prehlada <strong>in</strong> gripe je simptomatsko. Zdravnika obiščemo le,<br />
ko je to nujno potrebno (ko simptomi trajajo dlje kot sedem <strong>do</strong> deset dni<br />
ali se v tem času še poslabšajo, kadar hripavost, vnetje žrela <strong>in</strong> kašelj trajajo<br />
dlje kot 14 dni, ko je telesna temperatura nad 38 °C, če so prisotne<br />
boleč<strong>in</strong>e v ušesih, kri ali gnoj v smrklju).<br />
Obisk pri zdravniku se lahko sprevrže v <strong>do</strong>lgo čakanje v čakalnici, polni<br />
bolnih ljudi. In ko končno pridemo <strong>do</strong> zdravnika, nas ta pošlje <strong>do</strong>mov<br />
počivat v družbi čajčkov <strong>in</strong> limone. Nikar se ne jezite. To je največ, kar<br />
lahko stori. Pri teh težavah vam ne bi pomagali nobeni antibiotiki.<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Simptomi<br />
Izcedek iz nosu je značilen znak nahoda. Poznamo veliko različnih<br />
vrst nahoda, naj po gos tejši je prehladni nahod, ki se pojavi pri navadnem<br />
prehladu. Izcedek iz nosu lahko zmanj šamo z nosnimi dekongestivi.<br />
Kašelj je simptom mnogih bolezni <strong>in</strong> je za razliko od nahoda pogostejši<br />
pri gripi kot pri prehladu. Glede na izkašljevanje delimo kašelj na neproduktivnega<br />
<strong>in</strong> produktivnega. Neproduktivni kašelj je suh, pri produktivnem<br />
pa izkašljamo izmeček. Suh kašelj pomirjamo z antitusiki, ekspektoransi<br />
pa nam olajšajo izkaš lje vanje pri produktivnem kašlju.<br />
Čeprav pravimo, da nas boli grlo, gre veči no ma za vnetje sluznice<br />
žrela. Vnetje žrela je lahko posledica virusne ali bakterijske okužbe.<br />
Povzro čitelji vnetega žrela so v 90 odstotkih virusi, ki povzročajo prehlad<br />
<strong>in</strong> gripo. Tudi za lajšanje boleč<strong>in</strong> v žrelu je v <strong>lekarna</strong>h na voljo kar nekaj<br />
pripravkov. Saj veste, posvet s farmacev tom tudi tukaj ni odveč.<br />
Glavobol <strong>in</strong> povišano telesno temperaturo lahko lajšamo s šibkimi<br />
analgetiki <strong>in</strong> antipiretiki. To so zdravila za lajšanje boleč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> vnetja.<br />
Splošni nasvet, ko se nas loti virusna nadloga, je torej veliko počitka <strong>in</strong><br />
tekoč<strong>in</strong>e. Pomagamo si lahko tudi z zdravili za samozdravljenje <strong>in</strong> raznimi<br />
prehranskimi <strong>do</strong>datki, ki so na voljo v <strong>lekarna</strong>h. Nujno pa se v lekarni<br />
posvetujte s svojim farmacevtom, ki vam bo znal najboljše svetovati, kaj<br />
vzeti, kdaj <strong>in</strong> zakaj.<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
24 NAŠA LEKARNA<br />
<br />
<br />
<br />
NAŠA LEKARNA 25
KAKO ZDRAVITI<br />
Gripa spada med<br />
kapljične okužbe <strong>in</strong> je<br />
akutna virusna<br />
bolezen dihal, ki se<br />
zelo hitro širi.<br />
Gripo povzročajo<br />
druge vrste virusi kot<br />
prehlad. Spremljajo jo<br />
visoka telesna<br />
temperatura,<br />
mrazenje, boleč<strong>in</strong>e v<br />
mišicah <strong>in</strong> sklepih,<br />
glavobol, utrujenost,<br />
suh kašelj <strong>in</strong> boleče<br />
žrelo.<br />
Lajša lokalizirano boleč<strong>in</strong>o <strong>in</strong><br />
otekl<strong>in</strong>o pri vnetju v ustih <strong>in</strong> žrelu!<br />
Nekaj zanimivosti<br />
- Prehlad povzroča več kot 200 različnih vrst virusov.<br />
- V življenju prebolimo povprečno 200 prehla<strong>do</strong>v.<br />
- Prehlad povzroči pogostejšo odsotnost z dela <strong>in</strong> od pouka kot vse druge bolezni skupaj.<br />
- Verjetnost, da zbolimo za prehla<strong>do</strong>m ali gripo, je pri duševnih obremenitvah dvakrat večja kot sicer. Stalen<br />
stres slabi imunski sistem <strong>in</strong> telo se težje brani pred virusi.<br />
- Med prehla<strong>do</strong>m se moramo izogibati fizičnim <strong>in</strong> psihičnim naporom.<br />
- Iz navadnega prehlada se lahko razvijejo tudi resne bolezni, kot sta bronhitis <strong>in</strong> pljučnica.<br />
- Odrasli prebolijo povprečno dva <strong>do</strong> štiri prehlade na leto, otroci pa šest <strong>do</strong> osem. Število prehla<strong>do</strong>v se s<br />
starostjo zmanjša.<br />
- Virusi na predmetih, kot so sv<strong>in</strong>čniki, knjige ali skodelice, lahko preživijo tudi po nekaj ur.<br />
- Kadilci prehladne simptome slabše prenašajo.<br />
- Pa še ena ljudska modrost: prehlad traja sedem dni, če ga zdravimo, <strong>in</strong> en teden, če ga ne.<br />
V teh dneh nam torej ne preostane drugega, kot da se čim več gibamo na<br />
svežem zraku, jemo uravnoteženo prehrano, se izogibamo pretiranemu pitju<br />
alkohola <strong>in</strong> kajenju (kar po veselem decembru verjetno tako ali tako ne<br />
bo problem), se izogibamo zaprtim prostorom, v katerih se zadržuje veliko<br />
ljudi, <strong>in</strong> si pogosto umivamo roke, saj se z njimi <strong>do</strong>tikamo sluznic nosu <strong>in</strong><br />
oči ter tako prenašamo okužbo. Če se vseeno okužimo s kakšnim virusom,<br />
moramo nekaj dni odležati; v tem času se poskušamo čim bolj razvajati s<br />
kakšnim <strong>do</strong>brim čajem, toplo kopeljo <strong>in</strong> <strong>do</strong>bro knjigo. <br />
BLAŽI ZNAKE VNETJA<br />
Zmanjšuje otekl<strong>in</strong>o<br />
HITRO UMIRI BOLEČINO<br />
Zmanjšuje težave pri požiranju<br />
TANTUM VERDE<br />
uč<strong>in</strong>kovit <strong>in</strong> enostaven za uporabo ter varen;<br />
brez sladkorja, primeren tudi za diabetike;<br />
primeren za otroke, starejše od 6 let.<br />
TANTUM ® VERDE se izdaja brez recepta v <strong>lekarna</strong>h! Dodatne <strong>in</strong>formacije <strong>do</strong>bite pri<br />
imetniku <strong>do</strong>voljenja za promet.<br />
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju <strong>in</strong><br />
neželenih uč<strong>in</strong>kih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.<br />
26 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 27
KAKO ZDRAVITI<br />
R<strong>in</strong>os<strong>in</strong>usitis<br />
otrok<br />
<strong>in</strong> odraslih<br />
Štefan Spudič, dr. med., specialist otor<strong>in</strong>olar<strong>in</strong>golog,<br />
Splošna bolnišnica Novo mesto<br />
S<strong>in</strong>usitis: pogosta tema pogovorov v času<br />
zamašenih nosov, prehla<strong>do</strong>v <strong>in</strong> glavobolov.<br />
»S<strong>in</strong>usi«: jasna stvar, vsak<strong>do</strong> jih je že<br />
kdaj »imel«. Toda ko pripove<strong>do</strong>valca<br />
štorije o problemih s s<strong>in</strong>usi previdno<br />
vprašaš, kaj je to s<strong>in</strong>us ali kaj so s<strong>in</strong>usi,<br />
koliko jih je ali kje so »<strong>do</strong>ma« … – molk<br />
<strong>in</strong> zadrega, pri izkušenem govorcu pa<br />
hiter preskok na drugo temo. O <strong>do</strong>ločenih<br />
stvareh pač vsi vse vemo, v glavnem pa se<br />
pokaže, da brez dvomov poslušamo <strong>in</strong><br />
širimo nepravilne <strong>do</strong>gme.<br />
Kaj so s<strong>in</strong>usi?<br />
S<strong>in</strong>us je ime svetovno znanemu motorno-jadralnemu letalu<br />
slovenske izdelave. Vendar danes ne bomo govorili o tem s<strong>in</strong>usu.<br />
S<strong>in</strong>usi, o katerih teče beseda, so z zrakom izpolnjene obnosne<br />
votl<strong>in</strong>e v kosteh obraznega dela glave. S<strong>in</strong>usi so oblečeni v dihalno<br />
sluznico, po<strong>do</strong>bno nosni, ki neprek<strong>in</strong>jeno povezuje nosno <strong>in</strong><br />
obnosne votl<strong>in</strong>e. Celice, ki jo tvorijo, imajo na površ<strong>in</strong>i migetalke,<br />
ki z usklajenimi gibi čistijo vseb<strong>in</strong>o s<strong>in</strong>usov.<br />
Ali imajo s<strong>in</strong>usi kakšno nalogo ali so tam kar tako?<br />
Provokativno vprašanje! Nobena stvar ni tam kar tako. Če ne<br />
vemo, zakaj obstaja, pomeni, da smo nevedni. Če mislimo, da je<br />
tam kar tako, smo še prevzetni. O vlogi s<strong>in</strong>usov nekaj vendarle<br />
vemo, nikakor pa ne vsega. S<strong>in</strong>usi so namreč povezani z ozkimi<br />
hodniki z nosno votl<strong>in</strong>o, kar je pomembno pri dihanju. Pri vdihu<br />
<strong>in</strong> izdihu prihaja <strong>do</strong> hitrih sprememb smeri <strong>in</strong> hitrosti zračnega<br />
toka skozi nos <strong>in</strong> <strong>do</strong> še večjih nihanj zračnega tlaka. S<strong>in</strong>usi te hitre<br />
spremembe blažijo. Če bi bili »tr<strong>do</strong>bučneži« <strong>in</strong> bi bila naša<br />
glava iz polne kosti, je niti dvigniti ne bi mogli. Če težo glave<br />
več<strong>in</strong>oma predstavljajo možgani, jo lahko zaradi prezračenih s<strong>in</strong>usov<br />
ponosno vzravnano nosimo. Prezračeni s<strong>in</strong>usi opravijo<br />
tudi vlogo resonatorja pri govoru <strong>in</strong> še posebno petju. Imajo pa še<br />
eno funkcijo, radi se »prehladijo«, vnamejo <strong>in</strong> nam povzročajo<br />
težave.<br />
<strong>Kako</strong> se s<strong>in</strong>usi vnamejo?<br />
Akutni s<strong>in</strong>usitis nastane s širjenjem r<strong>in</strong>itisa, se pravi vnetja<br />
nosne sluznice. Zato govorimo o vnetju nosu <strong>in</strong> s<strong>in</strong>usov – r<strong>in</strong>os<strong>in</strong>usitis.<br />
Navadni obliki s<strong>in</strong>usitisa sta kataralni (virusni) <strong>in</strong> gnojni<br />
(bakterijski). Pri virusnem vnetju nosne sluznice otečejo sluznica<br />
nosu <strong>in</strong> ozke sluznične špranje med nosom <strong>in</strong> s<strong>in</strong>usi. Poleg otekl<strong>in</strong>e<br />
je odločilnega pomena tudi motnja transporta sluzi <strong>in</strong> bakterij<br />
s pomočjo migetalk iz s<strong>in</strong>usov. Kataralni s<strong>in</strong>usitis nastane, če je<br />
otekl<strong>in</strong>a <strong>do</strong>volj izrazita, da prehode zapre, transport iz s<strong>in</strong>usa v<br />
nos pa je ničen. Če se nekaj ur ali celo dni s<strong>in</strong>us ne zrači <strong>in</strong> čisti,<br />
nastane toplo, vlažno <strong>in</strong> nesnažno okolje, ki ga bakterije ljubijo,<br />
zato se namnožijo <strong>in</strong> nastane gnojni s<strong>in</strong>usitis.<br />
Koliko s<strong>in</strong>usov imamo?<br />
Že majhni otroci imajo dve<br />
majhni čeljustni votl<strong>in</strong>ici, v<br />
katerih so zametki zgornjih<br />
zob, <strong>in</strong> parne sitk<strong>in</strong>e celice, ki<br />
izpolnjujejo prostor med<br />
obema očesoma. Pri<br />
odraščanju se z vraščanjem<br />
sluznice v čelno kost postopoma<br />
razvijeta še parna čelna<br />
s<strong>in</strong>usa, v zadnjem delu sitk<strong>in</strong>ih<br />
celic pa z rastjo nazaj proti<br />
središču glave nastaneta še dva<br />
sfenoidna s<strong>in</strong>usa, za katerima<br />
ležijo hipofiza <strong>in</strong> možgani.<br />
Otroci imajo torej manj<br />
s<strong>in</strong>usov kot odrasli, pa tudi<br />
manjši so.<br />
28 NAŠA LEKARNA<br />
NAŠA LEKARNA 29
KAKO ZDRAVITI<br />
V drugo skup<strong>in</strong>o pa spadajo ljudje z izrazito otečeno sluznico nosnih<br />
školjk, ki je lahko povezana z alergijo ali pa tudi ne.<br />
Kakšne težave spremljajo s<strong>in</strong>usitis?<br />
Klasični akutni s<strong>in</strong>usitis spremlja zamašen nos, boleč<strong>in</strong>e v<br />
zgornji čeljusti, za očmi, v čelu. Lahko so boleči zgornji zobje.<br />
Boleč<strong>in</strong>e so hujše ob napenjanju, kihanju, brisanju oziroma<br />
izpihanju nosu, predklonu. Po navadi je zvišana telesna temperatura,<br />
bolnik se slabo počuti, ne more izpihati nosu, po dekongestivnih<br />
kapljicah lažje izpiha rumenozelen smrkelj. Večkrat ima<br />
polno zgornje žrelo goste sluzi, ki se le s težavo izpljune, imamo<br />
pa kaj videti, včasih tudi vohati.<br />
Torej s<strong>in</strong>usitisa ni težko prepoznati?<br />
Bolniki, ki so večkrat preboleli s<strong>in</strong>usitis, sami zase natančno<br />
ve<strong>do</strong>, kdaj ga imajo ali kdaj se k njemu pripravlja. Navadno pa so<br />
Klasični akutni s<strong>in</strong>usitis<br />
spremlja zamašen nos, boleč<strong>in</strong>e<br />
v zgornji čeljusti, za očmi, v čelu.<br />
Lahko so boleči zgornji zobje.<br />
Boleč<strong>in</strong>e so hujše ob napenjanju,<br />
kihanju, brisanju oziroma<br />
izpihanju nosu, predklonu.<br />
<br />
<br />
Torej je s<strong>in</strong>usitis stopnjevanje oz. komplikacija prehlada?<br />
Pogosto, vendar ne izključno, je vnetje s<strong>in</strong>usov stopnjevanje<br />
oziroma zaplet prehladnega obolenja. Včasih s<strong>in</strong>usitis nastane<br />
tudi brez pred hodnega vnetja nosne sluznice.<br />
Nekateri ljudje pa s s<strong>in</strong>usi nimajo težav …<br />
Nekateri ljudje imajo s<strong>in</strong>usitis pogosteje. Navadno gre za dve<br />
večji skup<strong>in</strong>i bolnikov. Skupni imenovalec obeh skup<strong>in</strong> je slabša<br />
sposobnost čiščenja <strong>in</strong> zračenja s<strong>in</strong>usov, pri prvi skup<strong>in</strong>i zaradi<br />
zvite nosne pregrade, prevelikih nosnih školjk ali nosnih polipov.<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
30 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 31
KAKO ZDRAVITI<br />
Pri otrocih poznamo pogosto<br />
obliko vnetja s<strong>in</strong>usov, to je<br />
akutni etmoiditis, ki se kaže z<br />
otekl<strong>in</strong>o <strong>in</strong> rdeč<strong>in</strong>o ene ali obeh<br />
očesnih vek; otrok včasih sploh<br />
ne more odpreti očesa. Tako<br />
bolni otroci večkrat pridejo na<br />
pregled k okulistu, čeprav gre<br />
za izrazito bolezen otor<strong>in</strong>olar<strong>in</strong>gologije<br />
(orl). Pozdravijo se<br />
z zdravili, izjemoma je<br />
potreben operativni poseg.<br />
znaki gnojnega s<strong>in</strong>usitisa vsaj v prvi fazi tako neizraziti, da ga<br />
zdravniki brez <strong>do</strong>datnih diagnostičnih pri po moč kov samo na<br />
osnovi pripovedi <strong>in</strong> kl<strong>in</strong>ične slike težko prepoznamo, oziroma ne<br />
moremo ločiti kataralnega od gnojnega r<strong>in</strong>os<strong>in</strong>usitisa. V pomoč<br />
so nam laboratorijski kazalniki vnetja, ki ločijo virusno od bakterijskega<br />
vnetja, pomagamo si z rentgenskimi <strong>in</strong> CT-slikami s<strong>in</strong>usov<br />
ter en<strong>do</strong>skopskim pregle<strong>do</strong>m nosu <strong>in</strong> s<strong>in</strong>usov. Redko, če sploh,<br />
nam je v pomoč bris sluznice.<br />
<strong>Kako</strong> se s<strong>in</strong>usitis kaže pri otroku?<br />
Otroci celostno reagirajo na vnetje zgornjih dihal, tako da je<br />
večkrat nemogoče trditi, ali gre bolj za akutno vnetje žrelnice<br />
(adenoiditis) ali bolj za s<strong>in</strong>usitis. Po navadi pa je vnetje tako v<br />
žrelu <strong>in</strong> nosu kot tudi v s<strong>in</strong>usih <strong>in</strong> srednjem ušesu. Otrok je slaboten,<br />
ima vroč<strong>in</strong>o, glavobol, zamašen <strong>in</strong> smrkav nos z zelenim<br />
izcedkom, lahko bruha … Natančna <strong>do</strong>ločitev mesta največje prizadetosti<br />
je bolj ali manj akademskega značaja, saj se vnet je z antibiotikom,<br />
dekongestivnimi kapljicami <strong>in</strong> antipiretikom pri<br />
imunsko sposobnem otroku izboljša <strong>in</strong> otrok ozdravi. Pri otrocih<br />
poznamo pogosto obliko vnetja s<strong>in</strong>usov, to je akutni etmoiditis,<br />
ki se kaže z otekl<strong>in</strong>o <strong>in</strong> rdeč<strong>in</strong>o ene ali obeh očesnih vek; otrok<br />
včasih sploh ne more odpreti očesa. Tako bolni otroci večkrat pridejo<br />
na pregled k okulistu, čeprav gre za izrazito bolezen otor<strong>in</strong>olar<strong>in</strong>gologije<br />
(orl). Pozdravijo se z zdravili, izjemoma je potreben<br />
operativni poseg.<br />
<strong>Kako</strong> lahko bolezen zdravimo?<br />
Glede na dejstvo, da približno poznamo nači ne nastanka bolezni,<br />
jo lahko v obratni smeri pre pre čujemo <strong>in</strong> zdravimo. Prvi<br />
orl-ukrep zdrav ljenja gnojnega r<strong>in</strong>os<strong>in</strong>usitisa je vzpostavitev<br />
čiščenja <strong>in</strong> zračenja s<strong>in</strong>usa z zmanjšanjem otekl<strong>in</strong>e (kongestije,<br />
edema) nosne sluznice. Drugi cilj je uničenje bakterij ali vsaj<br />
tolikšno zmanjšanje njihovega števila, da lahko imunske celice s<br />
po moč niki potolčejo napadalce, pospravijo ostanke na bojišču <strong>in</strong><br />
si vsiljivce zapomnijo. Prvo nalogo pomagajo telesu opraviti sedemdnevna<br />
uporaba nosnega dekongestiva (zdravila v obliki kapljic<br />
ali pršila za zmanjšanje otekl<strong>in</strong>e nosne sluznice), jemanje nosnega<br />
kortikosteroida (zdravila za lokalno lajšanje vnetja) <strong>in</strong><br />
čiščenje nosu s fiziološko raztop<strong>in</strong>o. Drugo nalogo navadno<br />
odlično opravi sedem- <strong>do</strong> desetdnevna terapija širokospektralnega<br />
antibiotika.<br />
<strong>Kako</strong> lahko težave preprečimo?<br />
Bolniki z <strong>do</strong>lgoletnimi težavami s s<strong>in</strong>usi ali »s<strong>in</strong>usitični veterani«<br />
ve<strong>do</strong> povedati, da lahko zmanjšajo probleme z zamašenim<br />
nosom <strong>in</strong> preprečijo razvoj s<strong>in</strong>usitisa, če takoj na začetku nahoda<br />
večkrat dnevno začnejo uporabljati zdravilo za lajšanje nosne<br />
otekl<strong>in</strong>e (dekongestiv). Poleg večje verjetnosti, da se s<strong>in</strong>usitis ne<br />
bo razvil, seveda lahko tudi normalneje dihajo skozi nos, ta pa<br />
tudi normalneje opravi nalogo »air condition«. Prav tako<br />
preprečuje razvoj s<strong>in</strong>usitisa uporaba nosnih kortikosteroi<strong>do</strong>v, ki<br />
zmanjšajo otekl<strong>in</strong>o nosne sluznice pri obolelih, še posebno pri<br />
alergikih.<br />
Ali je recept za preprečevanje s<strong>in</strong>usitisa zanesljiv?<br />
Kaj bi bilo, če ne bi bilo, je težko z gotovostjo trditi, vendar pa<br />
kl<strong>in</strong>ična praksa, <strong>do</strong>lgoletne izkuš nje starejših kolegov <strong>in</strong> osebne<br />
izkušnje nedvo m no govorijo v prid koristnosti nosnih dekongestivov.<br />
Uspeha seveda ne moremo zagotoviti pri bolnikih, ki imajo<br />
izrazite anatomske deformacije pret<strong>in</strong>a, školjk <strong>in</strong> polipe; pri teh<br />
ljudeh je namreč prej ali slej v mirni fazi potrebna operacija, ki<br />
normalizira anatomijo <strong>in</strong> omogoči normalno funkcijo migetalk<br />
<strong>in</strong> vseh oblik obrambe.<br />
Težave nastanejo tudi pri zdravljenju kakor koli imunsko<br />
slabše sposobnih ljudi.<br />
Kakšni zapleti lahko nastanejo?<br />
Nezdravljen s<strong>in</strong>usitis lahko privede <strong>do</strong> trajnega kroničnega<br />
vnetja. Lahko pa nastanejo tudi zapleti na področju okolnih struktur,<br />
to je v očesni votl<strong>in</strong>i, na kosteh, v najslabšem primeru pa<br />
smrtno nevarni zapleti v možganih, ki tudi po ozdravitvi lahko<br />
puščajo trajne posledice.<br />
Za konec: kako se torej lahko izognemo r<strong>in</strong>os<strong>in</strong>usitisu?<br />
Vsestransko polno življenje je prvi pogoj odpornosti. V času<br />
prehla<strong>do</strong>v se je skoraj nemo goče izogniti okužbi, pa vendar poskusiti<br />
ni greh. Če pa smo za prehla<strong>do</strong>m že oboleli, lahko preprečimo<br />
širjenje vnetja iz nosu na s<strong>in</strong>use pa tudi na srednje uho s<br />
čimprejšnjo redno uporabo nosnih dekongestivnih kapljic ali<br />
pršila, kot je npr. Operil. Edem zmanjšajo tudi nosni kortikosteroidi,<br />
migetalkam pomaga fiziološka raztop<strong>in</strong>a.<br />
Pa čim manj smrkanja <strong>in</strong> srečno! <br />
Razvoj s<strong>in</strong>usitisa lahko<br />
preprečimo, če začne bolnik<br />
takoj na začetku nahoda<br />
večkrat dnevno uporabljati<br />
zdravilo za lajšanje nosne<br />
otekl<strong>in</strong>e (dekongestiv).<br />
32 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 33
ZDRAVILNE RASTLINE<br />
ZDRAVILNE RASTLINE<br />
Kava<br />
Janez Špr<strong>in</strong>ger, mag. farm., spec.<br />
Kava (lat<strong>in</strong>sko Coffea) je <strong>do</strong>ma v gorah jugovzhodne Etiopije. Prvi so jo začeli gojiti<br />
Arabci, kot napitek pa so jo povzdignili derviši, ki so jo pili, da ne bi zaspali med<br />
nočno molitvijo. V Evropo so jo pr<strong>in</strong>esli beneški trgovci leta 1615. V prvih kavarnah<br />
v Carigradu so brali pesmi, igrali šah <strong>in</strong> razpravljali, v drugi polovici 17. stoletja so<br />
se razširile po vsej krščanski Evropi, na Angleškem so se iz njih razvili klubi.<br />
R<br />
azlični <strong>in</strong>teresi so ovirali vzpon kave:<br />
za zdravnike je kvarila zdravje <strong>in</strong> za<br />
duhovnike zavajala dušo, ženam speljala<br />
može z <strong>do</strong>ma, vladam zapeljala<br />
ljudi v nevarno mišljenje, v<strong>in</strong>skim trgovcem jemala<br />
zaslužek, pruski kralj Friderik Viljem I.<br />
(1688–1740) pa bi najraje videl, da bi vsi njegovi<br />
podaniki tako kot on pili pivo.<br />
Čeprav je kava brez izrazitih prednosti pred<br />
drugimi pijačami, se je vseeno uveljavila, odvrnitev<br />
ljudi od pijančevanja pa je bil <strong>do</strong>bro<strong>do</strong>šel<br />
<strong>do</strong>daten uč<strong>in</strong>ek, kot pravi skand<strong>in</strong>avski pisec komedij<br />
Holberg: »Naše žene <strong>in</strong> hčere lahko poslej<br />
opravijo v enem <strong>do</strong>poldnevu<br />
po deset obiskov, pa<br />
prihajajo <strong>do</strong>mov<br />
vendarle popolnoma<br />
trezne.«<br />
Arabci so ščitili monopol nad pridelavo s<br />
prodajo toplotno obdelanih (sterilnih) zrn, vendar<br />
se je nekaj rastl<strong>in</strong> le posrečilo prenesti drugam<br />
po svetu, kjer so pozneje vzgojili še druge<br />
vrste. Največ kave danes pridela Brazilija. V to<br />
državo je rastl<strong>in</strong>a prispela v šopku cvetja, ki ga<br />
je žena guvernerja Francoske Gvajane v znak<br />
ljubezni poklonila nekemu uradniku.<br />
Droga so posušena jedra zrelih semen,<br />
praženih <strong>do</strong> temno rjave barve <strong>in</strong> značilno prijetnega<br />
vonja. Vsebuje od 1 <strong>do</strong> 2 odstotka kofe<strong>in</strong>a,<br />
zaradi katerega je poživilo. Največ se ga<br />
izluži v turški kavi (okrog 100 mg v 100 ml), pol<br />
manj iz <strong>in</strong>stant kave.<br />
Farmakološke uč<strong>in</strong>ke<br />
kofe<strong>in</strong>a imajo tudi<br />
poparki pravega<br />
čaja, čaja<br />
mate<br />
<strong>in</strong> gvarane, osvežilni napitki kole, nekoliko<br />
čokolada <strong>in</strong> kakav, povsem brez kofe<strong>in</strong>a pa ni niti<br />
brezkofe<strong>in</strong>ska kava. Primernost kave za zdrave<br />
ljudi najbolje ponazori kl<strong>in</strong>ični poskus, izveden<br />
na zahtevo švedskega kralja Gustava III. (1742–<br />
1792), ki je rešil življenji na smrt obsojenih<br />
dvojčkov: v zameno za kazen sta morala vsak dan<br />
piti kavo oziroma čaj; preživela sta sodnike, zdravnike<br />
<strong>in</strong> kralja, saj sta oba <strong>do</strong>čakala visoko starost,<br />
83 let.<br />
Farmakološko delovanje kofe<strong>in</strong>a je <strong>do</strong>bro<br />
proučeno. V običajnih odmerkih to poživilo naredi<br />
človeka miselno <strong>in</strong> čustveno budnega, razpoloženega<br />
ter prijaznega, zgovornega <strong>in</strong> živahnega.<br />
Krepi umske sposobnosti, zatrte od<br />
utru je nosti <strong>in</strong> naveličanosti, ter odloži nastop<br />
nezbra nosti <strong>in</strong> zaspanosti. Olajša tudi mišično<br />
delo <strong>in</strong> dihanje. Velike so razlike v uč<strong>in</strong>ku na posamezne<br />
ljudi ali celo pri istih posameznikih v<br />
različnih življenjskih ob<strong>do</strong>bjih <strong>in</strong> okolišč<strong>in</strong>ah.<br />
Razvajen pivec ali pivka kave, ki popije pet skodelic<br />
kave na dan, zaužije glede na drogo <strong>in</strong> svoj okus<br />
od petsto <strong>do</strong> osemsto miligramov kofe<strong>in</strong>a. Ta se<br />
hitro razširi po telesu, preide tudi v mater<strong>in</strong>o<br />
mleko <strong>in</strong> plod. Odrasli ga hitro presnovijo <strong>in</strong><br />
izločijo iz telesa, kadilci <strong>in</strong> telesno dejavni<br />
ljudje še hitreje, jetrni bolniki <strong>in</strong><br />
nosečnice počasneje, <strong>do</strong>jenčki pa<br />
zelo počasi, zato jih lahko že<br />
majhna količ<strong>in</strong>a kofe<strong>in</strong>a v<br />
mleku vznemiri <strong>in</strong> moti spanje.<br />
Tudi nekatere uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong>e<br />
ga zadržijo v telesu, na primer<br />
hormonska kontracepcijska<br />
sredstva. Ob <strong>do</strong>lgotrajnem pitju<br />
lahko izostanejo nekateri<br />
fiziološki uč<strong>in</strong>ki, prek<strong>in</strong>itev pitja<br />
pa izzove glavobol.<br />
Seveda kofe<strong>in</strong>ski napitki<br />
ne ustvarijo niti telesne niti<br />
duševne moči, marveč nam<br />
jo pomagajo sprostiti <strong>in</strong> so <strong>do</strong>bro<strong>do</strong>šli le v tem<br />
smislu. Niso primerni za obvla<strong>do</strong>vanje hude<br />
utrujenosti <strong>in</strong> zaspanosti ter za vzdrževanje<br />
budnosti pri opravilih, kjer se zahteva posebna<br />
pozornost, denimo ko vozimo ali upravljamo<br />
stroje, saj zmanjšajo preudarnost <strong>in</strong> odzivno<br />
sposobnost; ko se potroši telesna moč, pa se<br />
pojavita nasprotna uč<strong>in</strong>ka, nenadna zaspanost<br />
<strong>in</strong> neurejen krvni tlak, kar lahko privede <strong>do</strong> nezgode.<br />
Sploh ni vprašanje »piti ali ne piti kave«, ampak<br />
»kdaj, kako <strong>in</strong> koliko«. Če vas tare ne spečnost,<br />
preverite, ali morda zvečer pijete kavo;<br />
nosečnice <strong>in</strong> <strong>do</strong>ječe matere pomislite, da jo bo<br />
moral z vami piti tudi k<strong>do</strong>, ki je sploh ni naročil;<br />
vsi se zaradi nepredvidljivih uč<strong>in</strong>kov odrecite<br />
čez mernim odmerkom, kakršne koli druge<br />
zdravstvene dvome pa<br />
odpravite skupaj s<br />
svojim zdravnikom<br />
<strong>in</strong> <strong>lekarna</strong>rjem, ki<br />
vas bosta varno<br />
popeljala skozi<br />
zdravilni svet<br />
kofe<strong>in</strong>a. <br />
34 NAŠA LEKARNA<br />
NAŠA LEKARNA 35
ZDRAVILNE RASTLINE<br />
Vprašajte<br />
strokovnjaka<br />
Drage bralke <strong>in</strong> bralci, vabimo vas,<br />
da vprašanja <strong>in</strong> opis svojih težav<br />
pošljete na naslov<br />
Entrapharm d. o. o., Pot k sejmišču<br />
30, 1000 Ljubljana, ali po e-poπti<br />
urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si.<br />
Skupaj z našim partnerjem,<br />
podjetjem Medex,<br />
bomo skušali poiskati odgovore.<br />
Moj otrok je star tri leta <strong>in</strong> je zelo pogosto<br />
prehlajen. Veliko berem o probiotikih za izboljšanje<br />
imunosti, pa ne vem, ali bi bili zanj<br />
primerni. Ker ne mara jogurta, bi poskusila s<br />
čim drugim. Ali mi lahko pomagate pri izbiri?<br />
Nada iz Ljubljane<br />
Probiotiki obstajajo v različnih oblikah: v jogurtu,<br />
kapsulah, tabletah za žvečenje ali vrečkah. Pri nakupu<br />
moramo biti pozorni na nekaj pomembnih stvari.<br />
Izdelek mora imeti navedeno količ<strong>in</strong>o probiotičnih<br />
mikroorganizmov <strong>in</strong> vrsto probiotičnih bakterij z<br />
imenom seva, ki je registriran v mednarodni zbirki mikroorganizmov<br />
(npr. Bifi<strong>do</strong>bacterium <strong>in</strong>fantis-Rosell-<br />
33), ker boste le tako lahko prepričani, da so uporabljeni<br />
sevi obstojni, uč<strong>in</strong>koviti <strong>in</strong> varni. Dnevni vnos naj bi<br />
bil od 10 9 <strong>do</strong> 10 10 živih probiotičnih mikroorganizmov, da<br />
se zagotovi pozitivni uč<strong>in</strong>ek na zdravje.<br />
Da bo bakterija uč<strong>in</strong>kovita, mora biti v času, ko ga<br />
zaužijemo, prisotna v <strong>do</strong>volj velikem številu. Več<strong>in</strong>oma<br />
je uč<strong>in</strong>kovitost vezana tudi na sposobnost bakterije,<br />
da vsaj nekaj časa preživi v našem črevesu. Zato sta izdelava<br />
<strong>in</strong> predvsem razvoj kakovostnih probiotikov draga,<br />
kar več<strong>in</strong>oma vpliva tudi na končno ceno.<br />
Da probiotiki ostanejo živi (mrtvi seveda ne uč<strong>in</strong>kujejo),<br />
ne smejo biti izpostavljeni kisiku <strong>in</strong> vlagi v zraku,<br />
zato imajo najboljšo obstojnost probiotiki, pakirani v<br />
vrečke za enkratno uporabo, ki jih vmešamo v sok ali<br />
vo<strong>do</strong>.<br />
Za več kot tri različne seve v izdelku se težko naredi<br />
študija uč<strong>in</strong>kovanja. Prav tako nekateri proizvajalci navajajo<br />
višje število mikroorganizmov v pakiranju z vsebovanjem<br />
sporogene bakterije, npr. Lactobacillus sporogenes,<br />
katere uč<strong>in</strong>kovanje ni <strong>do</strong>kazano.<br />
Ko probiotike zaužijemo, se v črevesju razmnožijo.<br />
Njihova rast je še uspešnejša, če gre za komb<strong>in</strong>acijo<br />
probiotika <strong>in</strong> prebiotika. Prebiotiki so neprebavljive<br />
snovi <strong>in</strong> so hrana za probiotike. Kot prebiotika se<br />
uporabljata recimo <strong>in</strong>ul<strong>in</strong> <strong>in</strong> oligofruktoza.<br />
Namnoženi probiotiki v črevesju izpodr<strong>in</strong>ejo patogene<br />
bakterije <strong>in</strong> viruse, nevtralizirajo njihove toks<strong>in</strong>e <strong>in</strong><br />
tako izboljšujejo imunski odziv organizma. Medexov<br />
probio aktiv s probiotiki, razvitimi v Inštitutu Rosell v<br />
Franciji, ima narejene vse študije uč<strong>in</strong>kovanja <strong>in</strong> je<br />
odlična izbira tako za odrasle kot za otroke.<br />
Zelo pogosto se mi ponavlja vnetje mehurja.<br />
Ali obstaja kakšno naravno sredstvo, ki bi<br />
lahko ublažilo moje težave?<br />
Klara iz Celja<br />
Brusnice so v ljudskem zdravilstvu poznane že mnogo<br />
let kot sredstvo za preprečevanje vnetja sečil. Brusnice<br />
delujejo tako, da fiziološko spremenijo bakterije E.<br />
coli, tako da se ne morejo vezati na stene ur<strong>in</strong>arnega<br />
trakta <strong>in</strong> jih telo izloči. Pri ekstremnih okužbah lahko<br />
bakterije E. coli čezse ustvarijo poseben biofilm <strong>in</strong> s<br />
tem postanejo odporne proti antibiotikom. Takrat lahko<br />
to obrambo prebijejo le koncentrirani tan<strong>in</strong>i v brusnicah<br />
<strong>in</strong> tako očistijo ur<strong>in</strong>arni trakt. Uživanje izdelka Brusnifem<br />
forte priporočamo kot preventivo ali v komb<strong>in</strong>aciji<br />
pri zdravljenju z antibiotiki. So ed<strong>in</strong>i preparat na tržišču<br />
s kl<strong>in</strong>ičnimi študijami <strong>in</strong> so pripravljene s patentiranim<br />
postopkom Bioshield ® zaščite bioaktivnih snovi. Kapsule<br />
vsebujejo cele plo<strong>do</strong>ve brusnic Cran Max ® , ki <strong>do</strong>kazano<br />
zmanjšajo okužbe sečil za 44 % (vir: raziskava v<br />
Kanadi, 2002) <strong>in</strong> so najmočnejši preparat na tržišču.<br />
Jana Potokar, vodja razvoja v Medexu<br />
Veliko zdravja vam želita Medex <strong>in</strong><br />
uredništvo revije Naša <strong>lekarna</strong>.<br />
36 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 37
MEDICINSKO ZRCALO<br />
MEDICINSKO ZRCALO<br />
Pri bolnikih z<br />
revmatoidnim artritisom<br />
je pomembna<br />
pozitivna naravnanost<br />
Društvo revmatikov Slovenije<br />
»Razmišljajmo pozitivno« je bilo tudi geslo zadnjega mednarodnega dneva<br />
revmatikov. Društvo revmatikov Slovenije, ki je član Evropske zveze proti<br />
revmatizmu, je v sklopu tega dalo poseben poudarek psihološkemu uč<strong>in</strong>ku,<br />
ki ga imajo revmatična obolenja na bolnike. Bolnikom z artritisom oziroma<br />
revmatičnimi boleznimi, ki živijo v boleč<strong>in</strong>i <strong>in</strong> se spoprijemajo s fizičnimi<br />
težavami, pomeni njihovo obolenje tudi precejšen čustveni izziv.<br />
V<br />
Sloveniji je okoli 24.000 bolnikov <strong>in</strong><br />
več kot 230.000 oseb z revmatičnimi<br />
obolenji. Skrb vzbujajoče pa je<br />
dejstvo, da je vedno več bolnikov<br />
med otroki. Stereotip o tem, da je to bolezen starejših<br />
ljudi, že zdavnaj ne drži več. Za revmatoidnim<br />
artritisom, ki je najpogostejša vnetna revmatična<br />
bolezen, zboli okrog 1 % odraslega<br />
prebivalstva.<br />
Raziskava, ki jo je leta 2008 izvedel Stalni<br />
odbor obolelih za artritisom oziroma revmatizmom<br />
pri Evropski zvezi proti revmatizmu<br />
(eular), je zajela mnenja bolnikov, njihovih<br />
negovalcev <strong>in</strong> zdravstvenih delavcev. Osre<strong>do</strong>točila<br />
se je na psihološke posledice artritisa <strong>in</strong><br />
revmatičnih obolenj ter na vprašanje, kako se<br />
lahko ob ustrezni podpori izboljša kakovost<br />
življenja ljudi s takimi obolenji. 97 % bolnikov<br />
oziroma njihovih negovalcev je potrdilo, da bolezen<br />
njih oziroma njihove bližnje čustveno<br />
obremenjuje <strong>in</strong> pogosto ali zelo pogosto negativno<br />
vpliva na njihovo razpoloženje. Oboleli za<br />
artritisom oziroma revmatizmom najteže čustveno<br />
prenašajo: težave pri vsakdanjih opravilih,<br />
zmanjšano mobilnost, boleč<strong>in</strong>o, omejene<br />
mož nosti zabave <strong>in</strong> druženja ter pomanjkanje<br />
razumevanja pri prijateljih <strong>in</strong> sodelavcih.<br />
Ko so sodelujoče vprašali, kaj bi jim najbolj<br />
pomagalo pri premagovanju težav, povezanih z<br />
njihovim obolenjem, so odgovorili: uč<strong>in</strong>kovito<br />
zdravljenje bolezni <strong>in</strong> z njo povezanih psiholoških<br />
stanj, vzdrževanje stikov z ljudmi, obolelimi<br />
za po<strong>do</strong>bnimi boleznimi, ter več razumevanja <strong>in</strong><br />
prilagodljivosti delodajalcev oziroma izobra ževalnih<br />
ustanov.<br />
F<strong>in</strong>ančno breme revmatičnih obolenj je visoko.<br />
Skupni gospodarski vpliv revmatoidnega artritisa<br />
(ra) je po podatkih iz leta 2006 v Zahodni<br />
Evropi ocenjen na 42 milijard evrov, v<br />
Vzhodni Evropi pa na 3,4 milijarde evrov.<br />
Povprečni letni strošek ra na bolnika je ocenjen<br />
na 13.500 evrov, v poznejših stadijih bolezni pa<br />
lahko naraste tudi <strong>do</strong> 40.000 evrov letno.<br />
Številni bolniki so razvili metode, s katerimi se laže<br />
spoprijemajo s čustvenim vplivom artritisa oziroma<br />
revmatizma. Za najuspešnejše na či ne premagovanja<br />
težav so se pokazali: pozitivna naravnanost,<br />
postavljanje majhnih osebnih ciljev, druženje <strong>in</strong> pogovor<br />
o lastnem <strong>do</strong>življanju težav z druž<strong>in</strong>o <strong>in</strong> s prijatelji.<br />
38 NAŠA LEKARNA<br />
NAŠA LEKARNA 39
MEDICINSKO ZRCALO<br />
MEDICINSKO ZRCALO<br />
Ne<strong>do</strong>končani<br />
mozaik<br />
Zgodba bolnika Ivana<br />
iz Murske Sobote<br />
Zdravila za ra kljub desetkratnemu porastu<br />
stroškov v zadnjih desetih letih pomenijo le 14 %<br />
skupnih stroškov bolezni. Največji strošek ra je<br />
izguba produktivnosti zaradi zmanjšanja opravilne<br />
sposobnosti. Do 50 % bolnikov z ra je prisiljenih<br />
zapustiti delo v desetih letih od začetka<br />
bolezni, kar zahteva <strong>in</strong>validske pokojn<strong>in</strong>e <strong>in</strong> <strong>do</strong>datno<br />
oskrbo.<br />
V zadnjem desetletju so spoznanja o mehanizmu<br />
<strong>in</strong> vzdrževanju vnetja pri ra <strong>in</strong> drugih<br />
vnetnih revmatičnih bolezni pripeljala <strong>do</strong><br />
razvoja novih, bioloških zdravil, ki so pr<strong>in</strong>esla<br />
viden napredek pri zdravljenju. Biološka<br />
zdravila so bila na tem področju izdelana z namenom,<br />
da bi ciljano zavirala aktivnost vnetnih<br />
snovi, ki so prisotne pri teh bolnikih.<br />
Rezultati nedavnega medic<strong>in</strong>skega napredka<br />
so poleg nadzorovanja boleč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> vnetja ter iz boljšanja<br />
kakovosti življenja predvsem zmanj šan je napre<strong>do</strong>vanja<br />
bolezni <strong>in</strong> <strong>in</strong>validnosti, kar je postal<br />
realni cilj pri zdravljenju ra. Danes pri enem od<br />
petih bolnikov <strong>do</strong>sežemo remisijo (upočasnitev<br />
napre<strong>do</strong>vanja bolezni), z uveljavitvijo novih terapij<br />
pa pričakujemo še boljše rezultate.<br />
Zdravljenje v zgodnjih ob<strong>do</strong>bjih bolezni je<br />
uč<strong>in</strong>kovitejše od tistega pri napre<strong>do</strong>vali bolezni.<br />
Tako lahko pripomoremo k upočasnitvi ali celo<br />
zaustavitvi nepovratnih sprememb na prizadetih<br />
sklepih, s čimer se ohranja delazmožnost <strong>in</strong><br />
zmožnost opravljanja vsakodnevnih opravil. To<br />
ima hkrati pomemben uč<strong>in</strong>ek na produktivnost<br />
<strong>in</strong> ohranjanje deleža zaposlenosti bolnikov z ra.<br />
D<br />
elček za delčkom sem leta že zlagal čez dvajseta<br />
<strong>in</strong> po petnajstih letih je mozaik še<br />
vedno ne<strong>do</strong>končan, čeprav ga oblikujem 24<br />
ur na dan brez presledka. Lahko bi bila velikanska slika<br />
ali pa prav drobceni kamenčki, ki jih še danes ni<br />
mogoče urediti. In kaj predstavlja? Kakšen naslov<br />
nosi? Imenuje se revma.<br />
Revma je, milo rečeno, neprijetna zadeva že brez<br />
boleč<strong>in</strong>. Pri meni se je sprožila iz neznanega vzroka,<br />
saj nihče od mojih sorodnikov ni zbolel za revmatizmom.<br />
Moj imunski sistem se je preprosto zrušil <strong>in</strong><br />
začel delovati drugače.<br />
Po opravljenem vojaškem roku sem <strong>do</strong>bil službo v<br />
kmetijski trgov<strong>in</strong>i. Krasno, služba je vir <strong>do</strong>hodka, kar se<br />
mi je zdel <strong>do</strong>ber začetek <strong>in</strong> bil sem poln optimizma.<br />
Nato so se nena<strong>do</strong>ma pojavile boleč<strong>in</strong>e v kosteh <strong>in</strong><br />
mišicah. Sledili so obiski pri zdravnikih <strong>in</strong> veliko<br />
bolniške odsotnosti. Nisem vedel, kaj se <strong>do</strong>gaja z<br />
mano, tudi zdravniki so po najrazličnejših preiskavah<br />
mislili, da bolezen hl<strong>in</strong>im.<br />
Po štirih letih boleč<strong>in</strong> me je pregledal specialist, ki si<br />
je resnično vzel čas, pretehtal različne možnosti <strong>in</strong> na<br />
koncu pomislil, da bi lahko šlo za revmatično obolenje.<br />
In res je bila pozneje potrjena diagnoza aktivni<br />
revmatični sakroileitis <strong>in</strong> seronegativni spondiloartritis.<br />
Ko sem zvedel diagnozo <strong>in</strong> kaj pomeni, se mi je<br />
sesul svet.<br />
Pozneje sem izgubil še službo. Delodajalec je bil<br />
razumevajoč, a zame žal ni imel drugega primernega<br />
delovnega mesta. Bil sem čisto na dnu. Še danes sem<br />
hvaležen svojim najbližjim <strong>in</strong> prijateljem, ki so mi v<br />
tistih trenutkih stali ob strani <strong>in</strong> mi dajali oporo.<br />
Med to bolezensko vojno vztrajno iščem delo. Čeprav<br />
delovno <strong>do</strong>bo krpam samo z zaposlitvami za <strong>do</strong>ločen<br />
čas, mi to veliko pomeni. Vseskozi, zdaj že kar deset<br />
let, se z vmesnimi prek<strong>in</strong>itvami vključujem v razna<br />
javna dela <strong>in</strong> razpise. Služba mi veliko pomeni, saj se<br />
počutim koristnega za okolico <strong>in</strong> družbo. Žal pa je zelo<br />
težko skleniti delovno razmerje, zlasti za nas <strong>in</strong>valide.<br />
Zase lahko rečem, da opravljam dve službi: 24 ur na<br />
dan negujem svojo bolezen, štiri ure pa sem v službi.<br />
Zaposlitev pomeni zelo veliko. Brez nje upade<br />
samozavest, slabšati se lahko začne tudi zdravstveno<br />
stanje, druž<strong>in</strong>a trpi, prav tako tudi socialno <strong>in</strong><br />
družbeno življenje.<br />
Pred desetimi leti sem se poročil <strong>in</strong> imam dva otroka.<br />
Odločil sem se tvegati v upanju, da moji potomci ne<br />
bo<strong>do</strong> oboleli za revmatizmom. Odločitev je bila res<br />
težka, ampak po presoji strokovnjakov smo prišli <strong>do</strong><br />
pozitivnega sklepa. Otroci mi ne pustijo mirovati, da bi<br />
zakrnel, kvečjemu me prisilijo, da se gibam. To jemljem<br />
kot neke vrste brezplačno terapijo, ki se lahko<br />
velikokrat konča z boleč<strong>in</strong>ami. Lahko rečem, da je vsak<br />
premik telesa velik uspeh <strong>in</strong> <strong>do</strong>sežek. Zveni smešno, a<br />
je resnično.<br />
V zadnjem času so se na tržišču pojavila biološka<br />
zdravila, ki mnogim olajšajo boleč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> povrnejo<br />
motorične sposobnosti. Tako posta neš tudi moralno<br />
močnejši, počutiš se, kot da spadaš k celoti. Vprašanje<br />
pa je, kakšen bo <strong>do</strong>lgoročni uč<strong>in</strong>ek. Upanje je veliko,<br />
nikoli pa se ne ve, kdaj boš spet na začetku, ko boš<br />
moral znova začeti sestavljati mozaik. <br />
40 NAŠA LEKARNA<br />
NAŠA LEKARNA 41
MEDICINSKO ZRCALO<br />
MEDICINSKO ZRCALO<br />
K<strong>do</strong> pravi, da<br />
ne gre,<br />
se ne da?<br />
Rodil sem se tak<br />
kot več<strong>in</strong>a otrok,<br />
zdrav <strong>in</strong> brez<br />
kakršnih koli<br />
težav. Ko sem bil<br />
star dve leti <strong>in</strong><br />
pol, so se<br />
pojavile težave,<br />
ki jim sprva nihče<br />
ni pripisoval<br />
posebnega<br />
pomena. Trajalo<br />
je <strong>do</strong>lgih devet<br />
mesecev, preden<br />
so mi postavili<br />
diagnozo jra<br />
– juvenilni<br />
revmatoidni<br />
artritis – revmatični<br />
artritis, ki se<br />
pojavi v otroštvu.<br />
V tem času so starše pretresali še z najrazličnejšimi<br />
drugimi diagnozami, ki so bile ena hujša od druge. Od<br />
levkemije, propadanja kosti <strong>do</strong> odmiranja mišic. Tudi<br />
revma ni bila diagnoza, ki bi jo starši takrat sprejeli z<br />
lahkim srcem. Veliko ljudi še vedno misli, da je revma<br />
bolezen starih ljudi, kar pa ne drži. Revma lahko<br />
prizadene človeka v katerem koli starostnem ob<strong>do</strong>bju.<br />
In v katerem koli starostnem ob<strong>do</strong>bju ga lahko<br />
zaznamuje za vse življenje z nepopravljivimi deformacijami.<br />
Predvsem pa ga nikoli ne zapusti <strong>in</strong> je njegova<br />
najzvestejša spremljevalka!<br />
Bolezen smo sčasoma sprejeli, kot smo sprejeli tudi<br />
dejstvo, da je treba vsake toliko nekaj tednov preležati<br />
v bolnišnici. Ves čas sem normalno hodil v šolo. Res<br />
sem zaradi bolezni veliko manjkal, vendar v uspehu<br />
nisem nikoli zaostajal. Moja želja je bila postati<br />
policist. Do devetega leta so vse težave nekako<br />
izg<strong>in</strong>ile <strong>in</strong> revma mi nikjer na telesu ni pustila posledic.<br />
Odločil sem se, da se vpišem na srednjo policijsko šolo<br />
v Tacnu. Tako fizični kot psihični del sprejemnih izpitov<br />
sem uspešno opravil. Kljub temu zaradi debele<br />
zdravniške kartoteke na šolo nisem bil sprejet. A se<br />
nisem se tako hitro vdal. Na pediatrični kl<strong>in</strong>iki smo<br />
naredili <strong>do</strong>datna testiranja, ki so pokazala 95 %<br />
možnosti, da za revmo tako rekoč niti slišal ne bom<br />
več. Na srednjo policijsko šolo sem bil sprejet, ampak<br />
sem imel ves prvi letnik manjše ali večje zdravstvene<br />
težave. Proti koncu šolskega leta so bile boleč<strong>in</strong>e<br />
vedno hujše <strong>in</strong> moral sem zamenjati šolo. V tem času<br />
sem imel veliko operacij, po končani gimnaziji pa me je<br />
pri mojih še ne 19 letih čakala še menjava kolka.<br />
Po maturi sem se vpisal na biotehniško fakulteto <strong>in</strong><br />
študij sem uspešno končal. Zdaj je pred mano še<br />
magistrska naloga na fakulteti za družbene vede. Po<br />
petnajstih letih <strong>in</strong> pol mirovanja se je spet oglasila<br />
moja zvesta spremljevalka. V tem času pa sem lahko<br />
normalno živel, opravil sem celo tečaj jahanja <strong>in</strong><br />
pri<strong>do</strong>bil naziv jahač 1 pri Konjeniški zvezi Slovenije.<br />
Ustvaril sem si tudi druž<strong>in</strong>o. Imam s<strong>in</strong>a Vala, ki je tako<br />
kot več<strong>in</strong>a njegovih vrstnikov razigran, ve<strong>do</strong>željen,<br />
nagajiv <strong>in</strong> nasmejan, skratka, popolnoma zdrav<br />
štiriletnik. Se pa od več<strong>in</strong>e svojih vrstnikov razlikuje v<br />
tem, da ima očeta z revmo. Val je zaradi moje bolezni<br />
prikrajšan za marsikatero izkušnjo, trenutek, igro,<br />
pomoč, tolažbo. Moj s<strong>in</strong> se razlikuje od svojih vrstnikov<br />
tudi po tem, da ve, kaj je to bolnišnica, zakaj je <strong>do</strong>bro<br />
<strong>in</strong> potrebno, da njegovega »da<strong>do</strong>« operirajo <strong>in</strong> mu<br />
menjajo kolke. Ve, da bom potem lahko skupaj z njim<br />
tekel, se igral <strong>in</strong> brcal žogo ter šel z njim na sprehod.<br />
Val je že tako navajen bolnišnic, da mu je bolniška<br />
hrana všeč <strong>in</strong> brez sramu bolniške sestre prosi za<br />
repete. Saj ne da bi bila hrana tako izvrstnega okusa,<br />
ampak ker lahko s svojim da<strong>do</strong> skupaj je kosilo ali<br />
večerjo <strong>in</strong> ker lahko tako nekaj počneva skupaj. Četudi<br />
je to v bolnišnici, na bolniški postelji, je to najlepši kraj<br />
<strong>in</strong> najču<strong>do</strong>vitejši trenutek za oba. Oba veva, da naju<br />
čakajo tudi trenutki zunaj bolnišnice, na travniku, na<br />
igrišču, po poteh skozi gozd, ko bova skupaj počela,<br />
kar s<strong>in</strong>ovi vrstniki počno s svojimi očeti.<br />
Toliko tega je še, kar bi rad poskusil, naredil, toliko<br />
tega je, kar moram še storiti. In verjemite, storil bom.<br />
— Aladar, Ljubljana<br />
Ena glavnih ovir pri zgodnjem diagnosticiranju so<br />
<strong>do</strong>lge čakalne <strong>do</strong>be za pregled pri revmatologu.<br />
Pojmi artritis, revmatizem <strong>in</strong> revmatična<br />
obolenja vključujejo več kot 200 bolezni, med<br />
drugim revmatoidni artritis (ra), juvenilni idiopatski<br />
artritis (jia), osteoartritis (oa) <strong>in</strong><br />
ankilozirajoči spondilitis (as).<br />
Revmatoidni artritis (ra) je kronična sistemska<br />
vnetna bolezen <strong>in</strong> je avtoimunske narave.<br />
Ta bolezen prizadene predvsem sklepe. Če je<br />
ne zdravimo, nastanejo nepopravljive okvare<br />
sklepov <strong>in</strong> <strong>in</strong>validnost, posredno pa se zveča<br />
tudi umrljivost.<br />
ArthroStop krema<br />
Glukozam<strong>in</strong>,<br />
MSM <strong>in</strong> izvleček Bosvelije<br />
Revmatoidni artritis močno zmanjša kvaliteto<br />
življenja bolnikov. Med kroničnimi boleznimi<br />
je ra med tistimi, ki najbolj vplivajo na<br />
nižjo kakovost življenja <strong>in</strong> je na ravni multiple<br />
skleroze.<br />
Revmatoidni artritis najpogosteje prizadene<br />
ljudi na vrhuncu njihove kariere, tako da so z napre<strong>do</strong>vanjem<br />
bolezni prisiljeni k opustitvi dela.<br />
Zmanjšana funkcionalna zmožnost se več<strong>in</strong>oma<br />
razvije v dveh letih po diagnozi. Okrog 50 % bolnikov<br />
je nesposobnih za delo v desetih letih od<br />
začetka bolezni. Bolezen ima tako zaradi<br />
zmanjšanja produktivnosti obolelih vpliv na<br />
ekonomski položaj posameznika <strong>in</strong> seveda<br />
posledično na celotno družbo. <br />
Pokličite za brezplačen vzorec!<br />
Info:<br />
01/544-3833, www.bitax.si<br />
ArthroStop krema<br />
Za nego kože v predelih sklepov<br />
Na voljo v <strong>lekarna</strong>h<br />
<strong>in</strong> specializiranih<br />
prodajalnah!<br />
42 NAŠA LEKARNA<br />
Naravna zaščita v predelih sklepov - rok, nog <strong>in</strong> hrbtenice!<br />
NAŠA LEKARNA 43
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
Vozniki,<br />
ali poznate vseb<strong>in</strong>o kompleta<br />
za prvo pomoč v vašem vozilu?<br />
Mag. Damjan Slabe, prof. zdr. vzg., Visoka šola za zdravstvo Univerze v Ljubljani, <strong>in</strong><br />
Irena Šterbenc, dipl. san. <strong>in</strong>ž.<br />
Si lahko predstavljate, da med pripravljanjem kosila ugotovite, da vam manjka<br />
ključna začimba? Zadrega je še toliko večja, če so obiski tako rekoč že pred vrati.<br />
Ali da ste na poti ostali brez goriva, vam pa se precej mudi? Kaj pa, da se zgodi<br />
prometna nesreča, v kateri nek<strong>do</strong> utrpi telesne poškodbe, <strong>in</strong> ste prvi, ki prispete<br />
na kraj nezgode?<br />
44 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 45
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
G<br />
lede na pogostost prometnih nesreč<br />
v Sloveniji se lahko kaj hitro<br />
znajdete v takšni situaciji. Bi znali<br />
uporabiti pripomočke iz kompleta<br />
za prvo pomoč v svojem vozilu <strong>in</strong> oskrbeti npr.<br />
hu<strong>do</strong> krvavečo rano? Kdaj nazadnje ste sploh<br />
pokukali v svoj komplet za prvo pomoč <strong>in</strong> preverili,<br />
ali je popoln <strong>in</strong> material v njem še z veljavnim<br />
rokom uporabe? Ali veste, kakšen komplet<br />
za prvo pomoč morate imeti v svojem avtomobilu?<br />
Starega ali novega? In kaj vse <strong>do</strong>bite v<br />
njem?<br />
Dajanje ustrezne prve pomoči poško<strong>do</strong>vanim<br />
ali nenadno obolelim je predvsem hvalevredno<br />
dejanje. Je pa tudi <strong>do</strong>lžnost, ki jo nalaga zakon, ne<br />
samo voznikom, temveč vsakemu državljanu.<br />
Tako mora vsak<strong>do</strong> poško<strong>do</strong>vanemu ali bolnemu v<br />
nujnem primeru po svojih močeh <strong>in</strong> sposobnostih<br />
dajati prvo pomoč <strong>in</strong> mu omogočiti <strong>do</strong>stop<br />
<strong>do</strong> nujne medic<strong>in</strong>ske pomoči. Vozniki imamo za<br />
tak primer v vozilu komplet za prvo pomoč, ki je<br />
sestavni del obvezne opreme vseh motornih vozil.<br />
Tista vozila, ki so bila prvič registrirana v<br />
Po rezultatih raziskave, ki jo je soavtorica prispevka<br />
Irena Šterbenc izvedla pod mentorstvom viš. pred.<br />
mag. Damjana Slabeta v okviru svojega diplomskega<br />
dela na Oddelku za sanitarno <strong>in</strong>ženirstvo na Visoki<br />
šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani:<br />
• več<strong>in</strong>a anketiranih voznikov motornih vozili ne ve,<br />
kateri od naštetih pripomočkov (ne) sodijo na<br />
seznam vseb<strong>in</strong>e starega oziroma novega kompleta<br />
za prvo pomoč (PP),<br />
• le 38 % anketiranih ve, da je v kompletu za PP<br />
<strong>do</strong>volj obvezil za kompresijsko obvezo na udu,<br />
• 74 % anketiranih <strong>do</strong>bro pozna prvi povoj (ve<strong>do</strong>, da<br />
je sterilen <strong>in</strong> vsebuje hkrati blaz<strong>in</strong>ico gaze <strong>in</strong> povoj<br />
za obvezo rane),<br />
• več<strong>in</strong>a anketiranih ne razlikuje med namenom<br />
uporabe dvostransko metalizirane folije <strong>in</strong><br />
aluplasta,<br />
• 82 % jih iz kompleta porabljeni material čim prej<br />
na<strong>do</strong>mesti z novim, bistveno manj (le 38 %) jih<br />
vsaj enkrat letno preverja material v kompletu <strong>in</strong><br />
rok uporabe, 26 % pa jih še nikoli ni poskrbelo, da<br />
bi komplet za PP očistili oz. poskrbeli za higiensko<br />
vzdrževanje.<br />
Republiki Sloveniji po 1. januarju 2005, morajo<br />
biti opremljena z novim kompletom za prvo<br />
pomoč, v drugih vozilih pa so še vedno lahko<br />
obstoječi, stari kompleti. Zaradi skromnejše<br />
vseb<strong>in</strong>e je stari komplet priporoč ljivo zamenjati<br />
z novim. Ta namreč vsebuje nekatere koristne<br />
pripomočke, ki jih v starem kompletu ni. To so<br />
aluplast za opekl<strong>in</strong>e, dvostranska metalizirana<br />
folija, zaščitna folija za umetno dihanje, rokavice,<br />
škarje z zaobljeno konico, ki so zamenjale<br />
britvico z držajem, <strong>in</strong> zloženka s kratkimi navodili<br />
za dajanje prve pomoči.<br />
Vendar ni <strong>do</strong>volj le to, da imamo svoje vozilo<br />
opremljeno s predpisano vseb<strong>in</strong>o kompleta<br />
za prvo pomoč. Za ta komplet moramo tudi<br />
ustrezno skrbeti. Preverjati je treba, ali je vseb<strong>in</strong>a<br />
kompleta popolna, torej da ne manjka<br />
kateri od pripomočkov. Ali je sterilni material<br />
v nepoško<strong>do</strong>vani embalaži <strong>in</strong> z veljavnim rokom<br />
uporabe, ali se obliži še oprijemajo. Še posebno<br />
pomembno je, da poznamo posamezne<br />
pripomočke iz kompleta <strong>in</strong> jih znamo pravilno<br />
uporabiti. Vozniki z novim kompletom za prvo<br />
pomoč imajo možnost na kratko obnoviti svoje<br />
znanje iz prve pomoči, saj so vseb<strong>in</strong>i kompleta<br />
priložena navodila, v katerih so opisani<br />
najnujnejši ukrepi prve pomoči. Vse to velja<br />
narediti že zdaj. Ko pride <strong>do</strong> nesreče, je za hu<strong>do</strong><br />
poško<strong>do</strong>vanega ali nenadno obolelega dragocena<br />
že vsaka sekunda!<br />
46 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 47
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
Prvi povoj je sterilen <strong>in</strong> je sestavljen iz ene<br />
blaz<strong>in</strong>ice gaze, pritrjene na povoj, ki je zvit v dve<br />
glavi (svitka), eno kratko <strong>in</strong> drugo <strong>do</strong>lgo. Je idealno<br />
sredstvo za obvezovanje ran. Primeren je<br />
zlasti za oskrbo krvavečih ran <strong>in</strong> za kompresijsko<br />
obvezo pri nevarnih krvavitvah.<br />
• Z obema rokama primite glavi povoja <strong>in</strong> ga<br />
raztegnite, pri tem pazite, da se s prsti ne <strong>do</strong>tikate<br />
sterilne gaze. Gazo položite čez rano. S<br />
krajšim koncem povoja napravite zavoj, s čimer<br />
gazo zasilno pritrdite, preostanek krajšega konca<br />
pa pustite viseti. Nato nadaljujte povijanje z<br />
daljšim koncem povoja <strong>in</strong> na koncu zavežite oba<br />
konca povoja skupaj. Ne obvezujte pretesno! Če<br />
se blaz<strong>in</strong>ica premakne z mesta, jo morate odstraniti<br />
<strong>in</strong> uporabiti novo. Če povoj prekrvavi,<br />
blaz<strong>in</strong>ice povoja, ki prekriva rano, ne odstranjujte,<br />
ampak čez njo obvežite novi prvi povoj.<br />
Aluplast za opekl<strong>in</strong>e je sterilna, s tanko<br />
plastjo alum<strong>in</strong>ija prevlečena (metalizirana) tkan<strong>in</strong>a<br />
za pokritje opekl<strong>in</strong>. Prednosti aluplasta:<br />
hladi opekl<strong>in</strong>e, zaradi mikropor prepušča zrak<br />
<strong>in</strong> s tem pospešuje celjenje rane, se ne zleplja z<br />
rano, zato menjava ne povzroča boleč<strong>in</strong>.<br />
• Metalizirano stran položite na rano, narahlo<br />
pritisnete <strong>in</strong> nato zavežete trakove.<br />
Sterilna gaza <strong>in</strong> sterilna kompresa se uporabljata<br />
za prekrivanje ran, s čimer skušamo<br />
rane zaščititi pred vnosom bakterij iz okolja <strong>in</strong><br />
hkrati zaustaviti morebitno krvavitev.<br />
• Gazo oz. kompreso položite na rano <strong>in</strong> jo<br />
pričvrstite s povojem.<br />
Povoj je za obvezovanje poško<strong>do</strong>vanega uda<br />
oziroma dela telesa. Ni sterilen, zato je pri oskrbi<br />
rane to treba prej pokriti s sterilno gazo.<br />
• Paziti morate, da ne povijete pretesno (na<br />
poško<strong>do</strong>vanem udu preverite utrip <strong>in</strong> barvo kože)<br />
ali preohlapno.<br />
Trikotna ruta se uporablja za preprosto <strong>in</strong><br />
hitro obvezovanje vseh delov telesa (rano prej<br />
pokrijemo s sterilno gazo), za pritrjevanje opornic<br />
pri imobilizaciji, za pritrditev poško<strong>do</strong>vane<br />
roke k telesu ali poško<strong>do</strong>vane noge k zdravi. Je<br />
vsestransko uporabna, najpogosteje pa jo imamo<br />
za dviganje oziroma nošenje poško<strong>do</strong>vane<br />
roke (ruta pestovalnica).<br />
Rokavice so uporabne kot zaščitni pripomoček<br />
za reševalca <strong>in</strong> za zaščito poško<strong>do</strong>vanca.<br />
Preprečujejo stik reševalca s krvjo <strong>in</strong> telesnimi<br />
tekoč<strong>in</strong>ami poško<strong>do</strong>vanca ali bolnika ter s tem<br />
možnost okužb. So za enkratno uporabo. Kadar<br />
oskrbujemo več poško<strong>do</strong>vanih, jih je treba zamenjati.<br />
Zaščitna folija za umetno dihanje se uporablja<br />
pri izvajanju metode umetnega dihanja z<br />
usti, da se prepreči neposredni stik reševalca s<br />
poško<strong>do</strong>vančevimi usti (zaščita pred okužbo). Je<br />
plastična <strong>in</strong> ima v sred<strong>in</strong>i nameščene filter. Je za<br />
enkratno uporabo.<br />
• Razgrnjeno folijo položite čez obraz prizadetega<br />
tako, da je filter na ustih.<br />
Dvostransko metalizirana folija je prekrita<br />
s tanko plastjo alum<strong>in</strong>ija. Ena stran folije je<br />
srebrna <strong>in</strong> druga zlata. Namenjena je za pokrivanje<br />
poško<strong>do</strong>vanih <strong>in</strong> obolelih ter s tem za<br />
ohranjanje njihove telesne toplote. Lahko se<br />
uporablja tudi za zaščito pred vroč<strong>in</strong>o (zlata<br />
stran folije obrnjena proti telesu, srebrna pa navzven)<br />
ali za zaščito pred mrazom (srebrna stran<br />
folije obrnjena proti telesu, zlata pa navzven).<br />
Ker je vo<strong>do</strong>odporna <strong>in</strong> iz trpežnega materiala, se<br />
lahko uporabi tudi za zaščito pred dežjem, vlago<br />
ali vetrom.<br />
• Poško<strong>do</strong>vanca zavijte v folijo, pri tem pa pazite,<br />
da obraz ostane prost, <strong>in</strong> ga namestite v<br />
ustrezen položaj.<br />
Britvica z držajem <strong>in</strong> škarje z zaobljeno<br />
konico se uporabljajo za prirezovanje oz. rezanje<br />
obvezilnega materiala ali obleke poško<strong>do</strong>vanca.<br />
Uporaba škarij z zaobljeno konico je<br />
varnejša kot uporaba britvice z držajem.<br />
Obliži z blaz<strong>in</strong>ico se uporabljajo za zaščito<br />
manjših ran. Z rezanjem lahko obliž prilagodite<br />
velikosti rane. Vsak obliž je posamično pakiran.<br />
• Ovitek odstranite <strong>in</strong> obliž primite za<br />
zaščitna lističa tako, da je blaz<strong>in</strong>ica obrnjena<br />
navz<strong>do</strong>l. Zaščitna lističa počasi povlecite vsakega<br />
k sebi, vendar ju še ne odstranite. Pazite, da se<br />
ne <strong>do</strong>taknete blaz<strong>in</strong>ice, ki jo položite neposredno<br />
na rano. Zaščitna lističa pazljivo odtrgajte <strong>in</strong> robove<br />
obliža pritisnite na kožo.<br />
Obliž oziroma lepilni trak za na kožo se<br />
uporablja za pritrjevanje povoja ali gaze.<br />
Navodila za dajanje prve pomoči opisujejo<br />
najnujnejše ukrepe prve pomoči. Opisano je<br />
tudi zaporedje ukrepov pri dajanju pomoči<br />
poško <strong>do</strong> vanemu v prometni nesreči. <br />
48 NAŠA LEKARNA<br />
NAŠA LEKARNA 49
WELLNESS KOTIČEK<br />
WELLNESS KOTIČEK<br />
Prerojeno življenje<br />
v Termah Olimia<br />
Na Srednjem Sotelskem, v pokraj<strong>in</strong>i ob reki Sotli, ki združuje dedišč<strong>in</strong>o prejšnjih<br />
stoletij <strong>in</strong> neokrnjenost naravnih lepot, leži obmejno naselje Podčetrtek.<br />
Obiskovalci se lahko tukaj naužijejo zdravega <strong>in</strong> čistega okolja, na katerem<br />
temeljijo zdraviliški, izletniški <strong>in</strong> podeželski turizem.<br />
V<br />
bliž<strong>in</strong>o Podčetrtka so vodni vrelci<br />
privabljali obiskovalce že pred štirimi<br />
sto letji. Od prvega lesenega bazena<br />
<strong>do</strong> danes so Terme Olimia povsem<br />
spre me nile svojo po<strong>do</strong>bo, a bistvo je ostalo.<br />
To je termalna voda s svojimi blagodejnimi<br />
lastnostmi.<br />
V Termah Olimia želijo svojim gostom<br />
omogočiti popolno sprostitev. Gostje si tako naberejo<br />
novih moči za vsakodnevne napore ter<br />
obnovijo zaloge energije.<br />
Hotel s poetičnim imenom Sotelia<br />
Posebej ponosni so na Wellness hotel<br />
Sotelia **** . Hotel je zasnovan za ljudi, ki zahtevajo<br />
najboljše. Posebnost luksuznega hotela je njegova<br />
tesna povezanost z naravo, razgibana struktura,<br />
zelene strehe <strong>in</strong> velike svetle površ<strong>in</strong>e.<br />
V svojem srcu Wellness hotel Sotelia<br />
skriva prav poseben prostor. So<strong>do</strong>ben center Spa<br />
Armonia. Eksotične metode ed<strong>in</strong>stvenega razvajanja<br />
<strong>in</strong> nege, omamne dišave, prijetna svetloba <strong>in</strong><br />
skrbne roke terapevtov bo<strong>do</strong> postali nepogrešljivi<br />
sopotniki vašega bivanja v Wellness hotelu<br />
Sotelia. Programi združujejo sprostitvene <strong>in</strong><br />
zdravilne tehnike z vsega sveta, <strong>do</strong>polnjene z bogatim<br />
znanjem <strong>in</strong> <strong>do</strong>lgoletnimi izkušnjami strokovnjakov<br />
Term Olimia.<br />
Z izgradnjo novega termalnega kompleksa<br />
Wellnessa Orhidelia, ki se je začela aprila<br />
2008 <strong>in</strong> bo končana predvi<strong>do</strong>ma v enem letu,<br />
bo<strong>do</strong> v Termah Olimia razvili enega naj so<strong>do</strong>b<br />
nejših termalnih kompleksov v Sloveniji <strong>in</strong> s<br />
tem pripomogli k še kvalitetnejši <strong>in</strong> bogatejši<br />
ponudbi.<br />
Energija <strong>in</strong> odlično počutje<br />
Zdravje <strong>in</strong> <strong>do</strong>bro počutje sta vir moči, ki jo<br />
od nas zahtevajo vsakodnevne obveznosti. V<br />
Termah Olimia postaja wellness nač<strong>in</strong> življenja.<br />
Wellness je filozofija, ki na najrazličnejše nač<strong>in</strong>e<br />
krepi telo <strong>in</strong> duha. Je nač<strong>in</strong>, ki omogoča ohranjanje<br />
<strong>in</strong> vzdrževanje zdravja ter <strong>do</strong>brega počutja<br />
<strong>in</strong> hkrati pomaga izboljšati kakovost življenja.<br />
Ostanimo zdravi, lahkotni <strong>in</strong><br />
brez boleč<strong>in</strong><br />
Termalna voda pr<strong>in</strong>aša v Center zdravja<br />
Olimia moč, toploto <strong>in</strong> energijo <strong>in</strong> je osnova<br />
vseh programov, ki jih razvijajo. Njeno zdravilno<br />
uč<strong>in</strong>kovanje je posledica številnih dragocenih<br />
sestav<strong>in</strong>.<br />
V ponudbi bo prav vsak<strong>do</strong> našel kaj zase.<br />
Obisk Term Olimia bo tako resnično pravo<br />
<strong>do</strong>živetje, ki bo še <strong>do</strong>lgo ostalo v spom<strong>in</strong>u. <br />
y 6 obrokov dnevno<br />
y(kakovostni beljakov<strong>in</strong>ski napitki y<strong>in</strong> ekološko pridelano sadje yter zelenjava)<br />
1. dan 2. dan 3. dan<br />
ugotavljanje biološke<br />
biserna kopel,<br />
starosti, Aquadetox,<br />
masaža 30 m<strong>in</strong>,<br />
Aquadetox<br />
magnet za pripravo<br />
Detox Patch<br />
magnetizirane vode,<br />
pisno navodilo<br />
• namestitev v klimatizirani<br />
sobi z balkonom<br />
• zajtrk v restavraciji<br />
Basilicum<br />
• dnevno sveže sadje v sobi<br />
• kopanje v vseh bazenih Term<br />
Olimia <strong>in</strong> Term Tuhelj<br />
• brezplačen vstop v največji<br />
svet savn v Sloveniji<br />
lOčistimo telo<br />
Tridnevni paket (2x nočitev, pon–pet)<br />
Paket vključuje:<br />
• vsakodnevni obisk<br />
so<strong>do</strong>bnega termalnega centra<br />
Wellness Orhidelia<br />
(aprila 2009) z <strong>in</strong>ovativno<br />
ponudbo bazenov, savn <strong>in</strong><br />
počivališč<br />
• kopalni plašč<br />
• vodno aerobiko po programu<br />
• telovadbo za “<strong>do</strong>bro jutro”<br />
• uporabo fitnes studia<br />
• bogat dnevni program<br />
športne, kulturne, zabavne<br />
<strong>in</strong> izletniške animacije<br />
• brezplačen <strong>do</strong>stop <strong>do</strong><br />
<strong>in</strong>terneta v sobi<br />
• vsak večer živa glasba za<br />
ples v Gostišču Lipa<br />
Cena: 288 € na osebo v dvoposteljni sobi za bivanje med tednom (pon–pet)<br />
Terme Olimia d. d., Zdraviliška cesta 24, SI-3254 Podčetrtek<br />
03 829 70 00 | <strong>in</strong>fo@terme-olimia.com | www. terme-olimia.com<br />
50 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 51
KAKO DELUJE<br />
KAKO DELUJE<br />
Postati<br />
mama<br />
Za uspešno zanositev<br />
je potrebno ustrezno<br />
sosledje <strong>do</strong>godkov ob<br />
pravem času.<br />
Ovulacijski koledarček <strong>in</strong> <strong>do</strong>ločanje plodnih dni<br />
Določanje datuma ovulacije, ki je pri<br />
načrtovanju zanositve ključnega pomena, pa je<br />
precej bolj zapleteno. V primeru načrtovanja zanositve,<br />
še posebno pri manj rednih menstruacijah,<br />
pri ženskah starejših od 35 let ali če <strong>do</strong> zanositve<br />
ni prišlo, kljub rednim nezaščitenim<br />
spolnim odnosom v ob<strong>do</strong>bju več kot 6 mesecev,<br />
priporočamo izdelavo ovulacijskega koledarčka<br />
<strong>in</strong> uporabo ur<strong>in</strong>skih ovulacijskih testov Ovultest<br />
za <strong>do</strong>mačo uporabo. Ovulacijski koledarček<br />
lahko izdelamo s pomočjo menstruacijskega<br />
koledarčka <strong>in</strong> tako <strong>do</strong>ločimo točen datum ovulacije<br />
oziroma plodnih dni.<br />
Postopek izdelave ovulacijskega koledarčka:<br />
1. Iz menstruacijskega koledarčka razberemo<br />
povprečno trajanje menstruacijskega ciklusa, ki<br />
se začne prvi dan menstruacije <strong>in</strong> konča en dan<br />
pred začetkom naslednje menstruacije – pri<br />
več<strong>in</strong>i žensk traja od 21 <strong>do</strong> 35 dni.<br />
2. Glede na <strong>do</strong>lž<strong>in</strong>o menstrualnega ciklusa<br />
lahko s pomočjo preglednice <strong>do</strong>ločimo naj primernejši<br />
datum za začetek opravljanja testa<br />
ovulacije – npr. menstruacijski ciklus traja 29<br />
dni, zato prvi ovulacijski test Ovul-test opravimo<br />
deseti dan menstrualnega ciklusa. Uporaba<br />
ovulacijskih testov je enostavna <strong>in</strong> enaka kot pri<br />
nosečniških testih.<br />
3. Ko Ovul-test pokaže pozitiven rezultat,<br />
ovulacija nastopi v roku 24 <strong>do</strong> 36 ur, kar predstavlja<br />
čas največje plodnosti. Če želite zanositi,<br />
imejte v tem ob<strong>do</strong>bju nezaščitene spolne odnose.<br />
4. Po 14 dneh od dneva ovulacije <strong>in</strong> spolnih<br />
odnosov priporočamo uporabo nosečniških testov<br />
First Sign za preverjanje uspeha zanositve<br />
oziroma nosečnosti. <br />
P<br />
otrebna je ovulacija (sprostitev jajčne<br />
celice iz jajčnika v jajcevod), oploditev<br />
jajčeca s semenčico <strong>in</strong> ugnezdenje<br />
oplojenega jajčeca v en<strong>do</strong>metriju. V<br />
vsakem ciklusu so samo štirje plodni dnevi: trije<br />
pred ovulacijo <strong>in</strong> en dan po njej. Določitev časa<br />
ovulacije je torej izjemnega pomena pri načrtovanju<br />
zanositve, še posebno pri ženskah z nerednimi<br />
menstruacijami ter ženskah, starejših od<br />
35 let. Starostna meja žensk v Sloveniji pri prvem<br />
porodu se drastično dviguje – v zadnjih 30<br />
letih se je meja pomaknila za skoraj pet let, danes<br />
je povprečna prvorodnica v Sloveniji stara<br />
27,5 leta. Metoda za <strong>do</strong>ločanje ovulacije s pomočjo<br />
ovulacijskih testov Ovul-test je zanesljiva,<br />
natančna <strong>in</strong> enostavna. Visokokakovostni testi<br />
delujejo na pr<strong>in</strong>cipu enostopenj ske imunološke<br />
reakcije za detekcijo povišane koncentracije humanega<br />
lutenizirajočega hormona v ur<strong>in</strong>u. Ovulacijski<br />
testi lahko napovejo ovulacijo <strong>do</strong> 36 ur<br />
prej. Na voljo so v več oblikah: v obliki trakov, v<br />
so<strong>do</strong>bni <strong>in</strong> uporabnici prijazni obliki sv<strong>in</strong>čnika<br />
<strong>in</strong> v obliki kasete. Ovulacijske teste lahko uporabljate<br />
tudi v primerih, ko ne želite zanositi,<br />
vendar takrat priporočamo hkratno uporabo<br />
drugih kontracepcijskih sredstev <strong>in</strong> metod.<br />
Oglasno sporočilo<br />
52 NAŠA LEKARNA<br />
Oba testa sta na voljo v <strong>lekarna</strong>h , drogerijah Lepota <strong>in</strong> zdravje , prodajalnah , prodajalnah <strong>in</strong> ostalih specializiranih prodajalnah.
SANJSKA KOLUMNA<br />
Kaj je narobe z<br />
današnjimi igračami<br />
Novo leto je čas, ko lahko vsakič znova razmislimo o<br />
svojih vrednotah. Če ne drugače, se spomnimo na<br />
njih, ko voščimo svojim bližnjim, prijateljem, znancem.<br />
Po navadi pri tem nismo posebno izvirni: zaželimo si<br />
srečo, zdravje, veselje, včasih – v bolj negotovih časih<br />
tudi mir. Zakaj nikomur nikoli ne voščimo: želim ti celo<br />
leto sanjarjenja, poležavanja <strong>in</strong> prepuščanja <strong>do</strong>mišljiji<br />
ali morda, naj ti novo leto pr<strong>in</strong>ese poln koš sladkih sanj,<br />
ali recimo, naj ti Božiček nasuje zvrhano mero iskrivih<br />
<strong>do</strong>mislic <strong>in</strong> še kanček fantazije? Odgovor je preprost:<br />
ker sploh nikoli ne pomislimo, da bi si zaželeli nekaj<br />
tako preprostega, pa vendarle lepega; nekaj, kar si<br />
lahko privošči vsak, pa naj bo bogat ali reven, pameten<br />
ali neumen, zdrav ali bolan. Sanjanje je namreč<br />
<strong>do</strong>voljeno vsakomur, <strong>do</strong>mišljija nam je vsem položena v<br />
zibelko. Žal pa v našem svetu, ki brez prestanka<br />
poblaznelo drvi skozi vesolje, nas polni z nemirom, sili v<br />
naglico ter v hlastanje po materialnih <strong>do</strong>br<strong>in</strong>ah <strong>in</strong> po<br />
uspehu, pogosto izgubi svoj smisel <strong>in</strong> svoj pomen.<br />
Otroške igrače so ena tistih stvari, ki vsakič znova<br />
neprijetno presenetijo prav zaradi pomanjkanja<br />
<strong>do</strong>mišljije. Preveč <strong>do</strong>delane <strong>in</strong> brez prave vseb<strong>in</strong>e so<br />
navadno le kratek čas v veselje, ki ga kmalu<br />
na<strong>do</strong>mesti želja po novih. S plastičnimi<br />
izdelki lahko otroci le omejeno raziskujejo<br />
svet, svoje <strong>do</strong>mišljije pa z njimi ne<br />
morejo razviti. Treba je stvari<br />
<strong>do</strong>živeti, da lahko razmišljamo<br />
o njih <strong>in</strong> jih nadgradimo<br />
z <strong>do</strong>mišljijskimi<br />
predstavami.<br />
Starši, ki se<br />
naivno<br />
ujamejo v potrošniško mrzlico, nezavedno postavljajo<br />
razvijajočemu se duhu svojih otrok ovire na pot. Za<br />
razvijanje <strong>do</strong>mišljije otroci namreč ne potrebujejo<br />
drugega kot pesek <strong>in</strong> vo<strong>do</strong>, kamenje <strong>in</strong> les, veter <strong>in</strong><br />
sonce <strong>in</strong> zemljo <strong>in</strong> nebo … <strong>in</strong> ČAS. Igrače, čeprav<br />
so v svoji barvitosti <strong>in</strong> pretirani popolnosti<br />
vabljive za otroške oči, vsega tega ne<br />
morejo na<strong>do</strong>mestiti.<br />
Otroci staršev brez <strong>do</strong>mišljije<br />
zrastejo v prav takšne odrasle.<br />
V njihovem svetu ni prostora za<br />
prazno sanjarjenje <strong>in</strong><br />
zapravljanje časa, njihova<br />
življenja so podrejena<br />
denarju <strong>in</strong> uspehu, živeti<br />
pravzaprav pogosto sploh<br />
ne utegnejo. Storilnostno<br />
naravnani starši ne<br />
prenesejo, da njihov otrok<br />
sanjari ob listanju knjig, poležava<br />
na kavču <strong>in</strong> gleda v zrak.<br />
Ne, njegov urnik mora biti <strong>do</strong><br />
pičice izdelan <strong>in</strong> zapolnjen. Igra<br />
se lahko le igre, pri katerih se »uči<br />
<strong>in</strong> razvija motorične spretnosti«. Vse<br />
drugo je samo izguba časa, otrok je v<br />
nevarnosti, da ga bo<strong>do</strong> vrstniki prehiteli <strong>in</strong> da<br />
bo<strong>do</strong> boljši od njega. Za vestne <strong>in</strong> skrbne starše bi to<br />
pomenilo najmanj konec sveta.<br />
In kje je tukaj prostor za fantazijsko literaturo,<br />
boste vprašali. Nikjer; ker tam, kjer ni časa, ne morejo<br />
preživeti pravljice. Kjer pa ne živijo pravljična bitja, je<br />
svet siv, pust <strong>in</strong> prazen, otroci z<strong>do</strong>lgočaseni <strong>in</strong> nesrečni,<br />
odrasli utrujeni <strong>in</strong> naveličani vsega. Žalostna resnica je,<br />
da smo s tem, ko smo izgubili <strong>do</strong>mišljijo <strong>in</strong> sanje,<br />
izgubili nič manj kot smisel svojih življenj! Otroci se<br />
seveda poskušajo znajti po svoje. Ko enkrat odkrijejo<br />
»umetne svetove«, ki jih ponujajo računalniki <strong>in</strong><br />
elektronske igre, resničnost zanje<br />
skoraj preneha obstajati.<br />
Zasvojeni se<br />
le stežka iztrgajo krempljem tehnologije, še huje pa je,<br />
da njihova <strong>do</strong>mišljija <strong>in</strong> kreativnost pri tem popolnoma<br />
zakrnita. Zakaj? Iz preprostega razloga: ker sanjajo tuje<br />
sanje, ker so fantazijski svetovi, ki jih ponuja elektronika,<br />
narejeni po pr<strong>in</strong>cipu »<strong>in</strong>stant« hrane, otroci s slepim<br />
sledenjem, brez možnosti kritične presoje,<br />
sprejemajo poenostavljene <strong>in</strong> banalno<br />
prečiščene ideje v stilu Walta Disneyja.<br />
V takšnih svetovih se ljudje delijo<br />
na »<strong>do</strong>bre« <strong>in</strong> na »hu<strong>do</strong>bne«, na<br />
»nas« <strong>in</strong> na »njih«, na<br />
»naše« <strong>in</strong> na tiste druge,<br />
drugačne, nevarne,<br />
ki jih je treba<br />
iztrebiti,<br />
postreliti,<br />
uničiti …<br />
(morda<br />
vam je<br />
ta<br />
pristop<br />
znan iz<br />
vsakodnevne<br />
politike). Otroško<br />
razmišljanje postaja s tem<br />
črno-belo, oropano spoznanja,<br />
da je <strong>do</strong>bro lahko včasih tudi<br />
slabo <strong>in</strong> slabo <strong>do</strong>bro, odvisno od okolišč<strong>in</strong>, naših navad<br />
<strong>in</strong> prepričanj.<br />
A zakaj bi fantazijska literatura ponujala več kot<br />
računalniške igrice, zakaj ni nujno cenena <strong>in</strong> brez<br />
literarne vrednosti <strong>in</strong> zakaj ni namenjena le tistim, ki<br />
niso <strong>do</strong>volj resni za resno literaturo? Iz preprostega<br />
razloga: ker nam omogoča soočenje s samim seboj, s<br />
svojo podzavestjo <strong>in</strong> svojimi strahovi na najsubtilnejši<br />
ravni, tam, kjer se stikata zavedno <strong>in</strong> nezavedno,<br />
resničnost <strong>in</strong> iluzija, vesolje <strong>in</strong> sanje. Če mislite, da tega<br />
ne potrebujete, da veste vse o sebi <strong>in</strong> da ne morete<br />
odkriti nič novega, vam predlagam preprost preskus:<br />
pokleknite ali sedite v temno sobo, pred ogledalo, tako<br />
da boste v njem videli le svoj obraz. Ob stran postavite<br />
svečo, katere plamen naj ne odseva v zrcalu. Opazujte<br />
se, vztrajajte. Kmalu boste ugotovili, da se vaš obraz v<br />
ogledalu sprem<strong>in</strong>ja, čeprav ne premikate mišic. Morda<br />
se vam bo nasmehnil ali pa zgolj posmehljivo zavil ustnico.<br />
Mogoče se boste prestrašili, ko boste začutili, da<br />
vas oči v zrcalu vlečejo v vrt<strong>in</strong>ec ali da svojega lastnega<br />
obraza ne prepoznate več. Ženske boste morda videle<br />
namesto sebe moškega, moški lahko tudi kako žival.<br />
Nočem vas siliti, da verjamete, ampak nekateri so<br />
prepričani, da lahko tako vidite svoje obraze iz prejšnjih<br />
življenj. Fantazija ali resničnost? K<strong>do</strong> bi vedel, rečem<br />
lahko le: <strong>do</strong>bro<strong>do</strong>šli, pravkar ste se srečali s svojo<br />
podzavestjo.<br />
V novem letu vam želim, da prestopite meje, ki si jih<br />
postavljate v svojem življenju. Preberite kakšno <strong>do</strong>bro<br />
fantazijsko knjigo; zagotavljam vam, da pri <strong>do</strong>mišljijskih<br />
zgodbah, ki jih navdihujeta čarobna narava <strong>in</strong> neulovljiva<br />
skrivnostnost življenja, ne morete zgrešiti. Predvsem<br />
pa, <strong>do</strong>pustite svojim otrokom, da sanjarijo <strong>in</strong> živijo svoje<br />
sanje. Omogočite jim, da vsaj enkrat <strong>do</strong>živijo zimsko<br />
pravljico stran od kičastih mestnih luči <strong>in</strong> nakupovalnih<br />
centrov, da bo lahko ostala v njih živa <strong>do</strong>mišljija, ki jih<br />
bo vse življenje bogatila <strong>in</strong> jim tudi v težkih časih risala<br />
na obraz – pravi ali tisti iz ogledala – za<strong>do</strong>voljstvo <strong>in</strong><br />
srečo, ker – živijo.<br />
— Nika Maj<br />
Več o pisateljici Niki Maj <strong>in</strong> njenih najnovejših romanih<br />
lahko izveste pri Založbi Sanje.<br />
Informacije: www.sanje.si<br />
ali po telefonu: 01 514 16 28.<br />
54 NAŠA LEKARNA<br />
NAŠA LEKARNA 55
PORTRET FARMACEVTA<br />
“<br />
Marsik<strong>do</strong> zamudi<br />
drobne trenutke sreče,<br />
medtem<br />
ko čaka na velike. (Pearl S. Buck)<br />
”Sab<strong>in</strong>a Grm, mag. farm.<br />
Lekarna Velenje<br />
Fotografija Žiga Koritnik<br />
56 NAŠA NA©A LEKARNA<br />
NAŠA LEKARNA 57
ZA MIZO<br />
Ponovoletni<br />
post<br />
Že sama misel na to, da je treba<br />
napisati recept za jed po novem letu,<br />
me je pravzaprav odvračala od tega.<br />
Več<strong>in</strong>a se nas počuti prenažrte <strong>in</strong> ta<br />
občutek nas skupaj s prednovoletnimi<br />
obljubami, ki smo si jih zadali, pelje samo<br />
v eno smer. V željo po smiselnem<br />
prehranjevanju ali celo postu. Vse skupaj<br />
gre logično vštric z ljudmi, ki so vedno bolj<br />
ozaveščeni o nevarnosti maščob ter o<br />
<strong>do</strong>brem vplivu raznih trav, žitaric <strong>in</strong><br />
po<strong>do</strong>bnega balasta.<br />
Mihael Vrčkovnik,<br />
absolvent dentalne medic<strong>in</strong>e,<br />
velik gurman <strong>in</strong> ljubitelj kuhanja<br />
58 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 59
ZA MIZO<br />
60 NAŠA LEKARNA<br />
M<br />
ogoče je tudi zdaj najbolj popularna<br />
beseda recesija zadnji znak<br />
za to, da se vsi malo ustavimo,<br />
sicer nas bo razgnalo. Saj veste,<br />
naša telesa zmorejo nenormalne napore, glave<br />
nam pa odpihuje. Zato priporočam, da se zjutraj<br />
ne ukvarjate preveč z zajtrki, ki jih morate jesti,<br />
<strong>in</strong> raje podremate deset m<strong>in</strong>ut več.<br />
To boste <strong>do</strong>segli tako, da si boste večer prej<br />
pripravili šponsl. Moja <strong>do</strong>bra prijateljica T<strong>in</strong>a, ki<br />
je vegetarijanka, me je podučila, da je to jed tako<br />
poimenoval slavni Jamie <strong>in</strong> ime k jedi tudi primerno<br />
pristaja. V skodelico za kosmiče zlijte en<br />
deciliter navadnega jogurta, vanj vmešajte najbolj<br />
suhe <strong>in</strong> najbolj zdrave kosmiče, tiste, ki ste<br />
si jih kupili enkrat lani <strong>in</strong> jih jedli samo enkrat,<br />
ker so kratko <strong>in</strong> malo presuhi. Na kocke narežite<br />
še jabolko <strong>in</strong> vmešajte. Zmes mora biti gosta <strong>in</strong><br />
videti suha. Do jutra jo postavite v hladilnik <strong>in</strong><br />
ko se boste zbudili, bo to že zelo sočna <strong>in</strong> celo<br />
slastna jed, ki ji lahko po mili volji <strong>do</strong>dajate vse<br />
vrste kosmičev s čim manj sladkorja <strong>in</strong> vse vrste<br />
sadja razen banan, ker so presladke. Če otrokom<br />
pogledate skozi prste, jim boste namesto<br />
kosmičev privoščili preostale praznične kekse.<br />
Za <strong>do</strong>poldansko malico si privoščite suhoparne<br />
riževe krekerje, največ tri, ker se vam<br />
lahko pocedijo sl<strong>in</strong>e po riževi čokoladi, ki tukaj<br />
odpade. Te krekerje <strong>do</strong>bite danes tudi že na benc<strong>in</strong>skih<br />
črpalkah, tako da izgovorov, češ da jih<br />
nimajo, ni.<br />
Za kosilo bi vam napisal recept za kakšno,<br />
recimo, alg<strong>in</strong>o jed, juho ali zrezek, a zanj še nisem<br />
slišal. Za alg<strong>in</strong>o juho potrebujete alge <strong>in</strong><br />
mogoče pol zelenjavne ekološke kocke za <strong>do</strong>datek,<br />
<strong>in</strong> ko najdete oboje, prosim, sporočite v<br />
uredništvo, da jih grem še jaz poiskat.<br />
Ko vam bo po pravilih na tak dan že četrtič<br />
zakrulilo v želodcu, si za popoldansko malico<br />
privoščite sprehod mimo hladilnika. Zelo bo koristilo<br />
vašemu zdravju, če ga tudi odprete <strong>in</strong> iz<br />
njega vržete stvari, ki jim je pretekel rok. Če še<br />
zdaj ne veste, kužki <strong>in</strong> mačke so pri hiši zato, da<br />
preprečijo pogosto slabo vest ob morebitnem<br />
metanju hrane stran.<br />
Potem v tri decilitre vode narežite pet centimetrov<br />
<strong>in</strong>gverjevih vejic na kolobarje ter štiri<br />
limon<strong>in</strong>e krhlje <strong>in</strong> v vreli vodi kuhajte pet m<strong>in</strong>ut.<br />
Tako pripravljen <strong>in</strong>gverjev čaj pustite stati<br />
še pet m<strong>in</strong>ut, da se ohladi, precedite <strong>in</strong> posladkajte<br />
z me<strong>do</strong>m.<br />
Večerja naj ne bi bila tako obilna kot zajtrk <strong>in</strong><br />
kosilo, bo pa zato okusna <strong>in</strong> ideja za pravo novost<br />
po novoletnem mastenju. Narežite svežo<br />
zelenjavo na večje kose <strong>in</strong> jo dajte kuhat. Korenje,<br />
cvetača, lahko koleraba, brokoli, stročji fižol,<br />
ne pa krompir. Pritisnite na pl<strong>in</strong> <strong>in</strong> kuhajte<br />
približno eno uro, odvisno od okusa <strong>in</strong> želje po<br />
kuhanosti zelenjave. Zač<strong>in</strong>ite z malo žafrana,<br />
popoprajte <strong>in</strong> posolite, lahko <strong>do</strong>date tudi<br />
muškatni orešček.<br />
Nato v poso<strong>do</strong> zlijte malo mleka, ubijte jajce,<br />
zmešajte, posolite, zgostite z moko <strong>do</strong><br />
Lactecon® 3,335g/5ml<br />
peroralna raztop<strong>in</strong>a (laktuloza)<br />
je osmozno odvajalo, ki nežno <strong>in</strong><br />
uč<strong>in</strong>kovito olajša izločanje blata<br />
pri bolnikih z zaprtjem.<br />
Zaradi <strong>do</strong>datnega prebiotičnega<br />
delovanja uravnovesi črevesno floro,<br />
zato ima tudi <strong>do</strong>daten koristen vpliv<br />
na organizem.<br />
Zdravilo lahko kupite v vseh <strong>lekarna</strong>h.<br />
Pred uporabo natančno preberite<br />
navodilo! O tveganju <strong>in</strong> neželenih<br />
uč<strong>in</strong>kih se posvetujte z zdravnikom<br />
ali farmacevtom.<br />
gostote mase za palač<strong>in</strong>ke. To menda poznate<br />
vsi. Nekateri <strong>do</strong>dajo v maso še malo radenske,<br />
da je palač<strong>in</strong>ka bolj krhka, sam pa rad <strong>do</strong>dam<br />
malo ruma <strong>in</strong> cimeta, vendar ne tukaj, ker je to<br />
zdrav <strong>in</strong> zatežen recept.<br />
Tanke palač<strong>in</strong>ke specite v kozici, jih namažite<br />
z marmela<strong>do</strong> <strong>in</strong> jih postrezite poleg juhe.<br />
Če se vam zdi, da bi s takim menijem lahko<br />
preživeli dan, dva ali celo teden, ste na <strong>do</strong>bri<br />
poti, da se naslednji teden že postite. Če bi vam<br />
slučajno uspelo še to <strong>in</strong> bi zdržali še kak teden<br />
ali dva, obljubim, da vam spišem tako masten<br />
recept, da boste vse na<strong>do</strong>knadili.<br />
Sicer pa vam v letu, ki je pred nami, v kuhariji<br />
želim čim več stare romantike. <br />
Primeren za vse skup<strong>in</strong>e bolnikov:<br />
• otroke <strong>in</strong> starostnike,<br />
• nosečnice <strong>in</strong> <strong>do</strong>ječe matere,<br />
• diabetike ter bolnike z mnogimi drugimi boleznimi.<br />
enostavno odmerjanje z odmerno čašo<br />
prijetnega sladkega okusa,<br />
lahko se meša s hrano <strong>in</strong> pijačo<br />
odmerjanje 1× <strong>do</strong> 2× dnevno<br />
nežen uč<strong>in</strong>ek, brez krčev <strong>in</strong> napenjanja<br />
na voljo v plastenkah po 500 ml
NAGRADNA IGRA<br />
Dopolnilo <strong>in</strong> popravek k prispevku Pomen<br />
vitam<strong>in</strong>ov v različnih življenjskih ob<strong>do</strong>bjih iz<br />
28. številke revije Naša <strong>lekarna</strong><br />
Pripravila Eva Esih<br />
Navodila:<br />
Vstavite črke<br />
P R O P O L A I D<br />
v prazna polja tako, da bo<strong>do</strong> v vsakem<br />
kvadrantu, v vsaki vrstici <strong>in</strong> v vsakem<br />
stolpcu vse naštete črke. Črke iz<br />
oštevilčenih polj 1, 2, 3, 4, 5, 6 <strong>in</strong> 7<br />
prepišite, da <strong>do</strong>bite geslo.<br />
Geslo pošljite na <strong>do</strong>pisnici<br />
ali po e-pošti <strong>do</strong> 30. januarja 2009<br />
na naslov: Entrapharm, d.o.o.,<br />
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />
ali: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
Žrebanje nagrad bo 3. februarja 2009<br />
v prostorih podjetja Entrapharm.<br />
Nagrajenci bo<strong>do</strong> prejeli nagrade<br />
podjetja Sanofarm iz Kopra.<br />
Rešitev su<strong>do</strong>ku uganke iz<br />
osem<strong>in</strong>dvajsete številke je<br />
PA LE NE PEČE.<br />
V uredništvo je prispelo 613<br />
pravilnih rešitev. Izžrebanci<br />
nagradne igre so: Nada Filipič iz<br />
Ljutomera, Andreja Čeligoj iz<br />
Ljubljane <strong>in</strong> Danijela Horvat iz<br />
Belt<strong>in</strong>cev. Nagrajenci bo<strong>do</strong> prejeli<br />
praktične nagrade podjetja Lek iz<br />
Ljubljane.<br />
Čestitamo!<br />
1<br />
O L A O P P<br />
O A P I<br />
L R O P D A<br />
I D O R L<br />
P R O P O L A I D<br />
4<br />
P<br />
P<br />
3<br />
O<br />
2<br />
D O P O R<br />
O P R I D 6<br />
P<br />
R I D P<br />
7<br />
Geslo:<br />
1 2<br />
Š 3 4 5<br />
Z 6<br />
N 7<br />
S<br />
Vas mučijo zamašen nos,<br />
izsušena, občutljiva <strong>in</strong><br />
poško<strong>do</strong>vana nosna sluznica?<br />
Na tržišču je novost, Propolaid r<strong>in</strong>o pršilo, s katerim lahko te težave na<br />
naraven nač<strong>in</strong> odpravite. Izvleček prečiščenega propolisa <strong>in</strong> hamamelisa<br />
(nepozebnika) v mikrobiološko čisti raztop<strong>in</strong>i soli hitro čisti nosno votl<strong>in</strong>o,<br />
učvrsti žilno steno <strong>in</strong> prepreči nabrekanje žil v nosni sluznici. Za zaščiteno<br />
<strong>in</strong> primerno navlaženo nosno sluznico <strong>in</strong> za prehodnost nosnih poti.<br />
Primerno je tudi za otroke od 4. leta. Ekološko Propolaid r<strong>in</strong>o pršilo je<br />
tako kot tudi drugi izdelki iz l<strong>in</strong>ije Propolaid na voljo v <strong>lekarna</strong>h <strong>in</strong><br />
specializiranih trgov<strong>in</strong>ah.<br />
5<br />
L<br />
L<br />
I<br />
O<br />
Oglasno sporočilo<br />
V osem<strong>in</strong>dvajseti številki revije Naša <strong>lekarna</strong><br />
smo objavili članek z naslovom Pomen vitam<strong>in</strong>ov<br />
v različnih življenjskih ob<strong>do</strong>bjih. V prispevku<br />
je na strani 23 zapisana trditev:<br />
»Največkrat se lahko vnese preveč vitam<strong>in</strong>a<br />
A <strong>in</strong> D, a to ne povzroča težav.« To ne drži, saj<br />
lahko čezmeren vnos vitam<strong>in</strong>ov A <strong>in</strong> D, ki sta v<br />
maščobah topna vitam<strong>in</strong>a, povzroči resne<br />
neželene uč<strong>in</strong>ke. S prehranskimi <strong>do</strong>datki sicer<br />
zelo težko pre<strong>do</strong>ziramo vnos vitam<strong>in</strong>ov A <strong>in</strong><br />
D, saj se v vnesenih količ<strong>in</strong>ah iz telesa ustrezno<br />
izločata, a previdnost ni nikoli odveč. V omenjenem<br />
prispevku je bil namen opozoriti predvsem<br />
na multivitam<strong>in</strong>ske <strong>do</strong>datke, ki vsebujejo<br />
tudi železo. Železo se v telesu kopiči <strong>in</strong> lahko<br />
povzroči zastrupitev. Otroci so velikokrat slabokrvni<br />
<strong>in</strong> starši lahko v preveliki skrbi takšen<br />
preparat <strong>do</strong>lgo dajejo otroku preveč časa.<br />
Stanje, ko zaužijemo preveč vitam<strong>in</strong>ov,<br />
imenujemo hipervitam<strong>in</strong>oza. Hipervitam<strong>in</strong>oza<br />
A lahko povzroči slabost, glavobol, utrujenost,<br />
izgubo apetita, vrtoglavico, suho kožo,<br />
boleč<strong>in</strong>e v kosteh <strong>in</strong> okvare jeter, pri otrocih<br />
tudi izrastke na kosteh, pri nosečnicah pa<br />
okvare na plodu. Do zastrupitve z vitam<strong>in</strong>om<br />
A pride največkrat po <strong>do</strong>lgotrajnem jemanju<br />
visokih odmerkov vitam<strong>in</strong>a A (več, kot je trikratni<br />
priporočeni dnevni vnos). Tudi vitam<strong>in</strong><br />
D je lahko v visokih odmerkih nevaren. Znaki<br />
zastrupitve z vitam<strong>in</strong>om D so slabost, bruhanje,<br />
žeja, povečano odvajanje ur<strong>in</strong>a, visok krvni<br />
tlak <strong>in</strong> okvara ledvic.<br />
Uživanje vitam<strong>in</strong>ov <strong>in</strong> m<strong>in</strong>eralov daljše ob<strong>do</strong>bje<br />
je varno <strong>do</strong> največ trikratnega pripo ročenega<br />
dnevnega odmerka, razen za vitam<strong>in</strong>a<br />
A <strong>in</strong> D, ki sta v daljšem ob<strong>do</strong>bju varna le v enkratnem<br />
priporočenem dnevnem odmerku. Ta<br />
je za odrasle za vitam<strong>in</strong> A 800 mikrogramov<br />
na dan <strong>in</strong> za vitam<strong>in</strong> D pet mikrogramov na<br />
dan. Glede jemanja vitam<strong>in</strong>skih pripravkov pri<br />
otrocih se je najboljše posvetovati z zdravnikom<br />
ali s farmacevtom, izdelke pa hraniti tako,<br />
da otroci ne morejo <strong>do</strong> njih.<br />
62 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 63
MESEČNI MOŽNAR<br />
Od decembra spet nekaj<br />
novih zdravil na listi<br />
Z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) so sporočili,<br />
da je od decembra v veljavi nova lista zdravil ter <strong>do</strong>polnjen seznam medsebojno<br />
zamenljivih zdravil z najvišjo priznano vrednostjo. Zdravilom z 12 bistveno novimi<br />
zdravilnimi uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong>ami je tako omogočeno predpisovanje na recept v breme<br />
obveznega <strong>in</strong> <strong>do</strong>polnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zaradi uveljavitve novega<br />
seznama medsebojno zamenljivih zdravil naj bi obvezno <strong>in</strong> <strong>do</strong>polnilno zdravstveno<br />
zavarovanje na letni ravni prihranilo 5,67 milijonov evrov.<br />
N<br />
ova razvrstitev zdravil na liste bo<br />
omogočila predpisovanje na recept<br />
v breme obveznega zdravstvenega<br />
zavarovanja (ozz) <strong>in</strong> <strong>do</strong>polnilnega<br />
(prostovoljnega) zdravstvenega zavarovanja<br />
(pzz) naslednjim novim zdravilnim uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong>am<br />
(v oklepaju navajamo tudi lastniška imena<br />
zdravil):<br />
- zdravljenju napre<strong>do</strong>valega raka <strong>do</strong>jke je namenjen<br />
lapat<strong>in</strong>ib (tyverb),<br />
- bolnikom z disem<strong>in</strong>iranim plazmocitomom<br />
(vrsto krvnega raka) je namenjen tali<strong>do</strong>mid<br />
(thali<strong>do</strong>mide pharmion),<br />
- zdravljenju drobnoceličnega pljučnega raka je<br />
namenjen topotekan (hycamt<strong>in</strong>),<br />
- na voljo je nov tip hormonskega kontraceptiva<br />
v obliki vag<strong>in</strong>alnega obročka, ki se vstavlja enkrat<br />
mesečno – etonogestrel <strong>in</strong> et<strong>in</strong>ilestradiol<br />
(nuvar<strong>in</strong>g);<br />
- bolnikom z ledvično odpovedjo na dializi s<br />
posledičnimi motnjami delovanja obščitnic je<br />
namenjen parikalcitol (zemplar),<br />
- za preprečevanje tromboembolije po velikih<br />
operacijah kolka <strong>in</strong> kolena je v obliki tablet namesto<br />
<strong>do</strong>sedanjih <strong>in</strong>jekcij zdaj na voljo dabigatran<br />
eteksilat (pradaxa),<br />
- za zniževanje holesterola, ki se uporablja v komb<strong>in</strong>aciji<br />
s stat<strong>in</strong>i, je na voljo zdravilo z nikot<strong>in</strong>sko<br />
kisl<strong>in</strong>o <strong>in</strong> laropiprantom (tredaptive),<br />
- zelo ogroženim bolnikom z arterijsko hipertenzijo<br />
je namenjen aliskiren (rasilez),<br />
- novo možnost za zdravljenje bolnikov z odporno<br />
obliko okužbe s hiv predstavlja maravirok<br />
(celsentri),<br />
- zdravljenju sladkorne bolezni je namenjen vildaglipt<strong>in</strong><br />
(galvus),<br />
- bolnikom s para- <strong>in</strong> tetraparezo, ki si sami<br />
vstavljajo kateter, je na voljo xyloca<strong>in</strong>e gel,<br />
- ampule adrenal<strong>in</strong>a za samopomoč ob hudi<br />
preobčutljivostni (anafilaktični) reakciji: adrenal<strong>in</strong><br />
(anapen),<br />
- za zdravljenje sladkorne bolezni pa sta na voljo<br />
novi komb<strong>in</strong>aciji razvrščenih zdravil janumet<br />
(sitaglipt<strong>in</strong> <strong>in</strong> metform<strong>in</strong>) ter eucreas (vildaglipt<strong>in</strong><br />
<strong>in</strong> metform<strong>in</strong>).<br />
Poleg novih zdravil bo nova razvrstitev zdravil<br />
na liste uvedla tudi nove <strong>in</strong>dikacije za že<br />
razvrščena zdravila. C<strong>in</strong>akalcet (mimpara), ki<br />
se že uporablja za zdravljenje bolnikov z ledvično<br />
odpovedjo, ima novo <strong>in</strong>dikacijo, <strong>in</strong> sicer zdravljenje<br />
obolenja obščitničnih žlez. Esomeprasol<br />
(nexium), ki je v obliki tablet namenjen zdravljenju<br />
gastroezofagealne refluksne bolezni pri<br />
odraslih, je sedaj na voljo v obliki gastrorezistentnih<br />
zrnc za pripravo peroralne suspenzije<br />
za zdravljenje bolezni pri otrocih med prvim <strong>in</strong><br />
dvanajstim letom starosti.<br />
Poleg novih zdravil je upravni odbor zzzs na<br />
novo listo zdravil uvrstil tudi:<br />
- nova galenska izdelka kl<strong>in</strong>damic<strong>in</strong> <strong>in</strong> natrijev<br />
hidregenkarbonat, ki na<strong>do</strong>meščata pomanjkanje<br />
registriranih zdravil,<br />
- novo nujno potrebno zdravilo tobramic<strong>in</strong> (branitob),<br />
raztop<strong>in</strong>o za <strong>in</strong>haliranje pri zdrav ljenju<br />
okužb pljuč pri bolnikih s cistično fibrozo,<br />
- nove generične paralele, nove oblike <strong>in</strong> nova<br />
pakiranja, med katerimi sta tudi nova oblika<br />
metotreksata (metoject), ki se bolnikom z<br />
revmatoidnim artritisom daje tudi subkutano,<br />
<strong>in</strong> kvetiap<strong>in</strong> (seroquel SR), zdravilo s podaljšanim<br />
sproščanjem za zdravljenje shizofrenije,<br />
ki se daje le enkrat dnevno,<br />
- zdravila z novimi ali <strong>do</strong>polnjenimi omejitvami<br />
predpisovanja ter umik <strong>do</strong>ločenih zdravil z liste,<br />
ker niso prišla na trg ali jih ni več na trgu.<br />
Z novo razvrstitvijo zdravil na liste se uvaja<br />
tudi nov seznam medsebojno zamenljivih zdravil<br />
z najvišjo priznano vrednostjo. Gre za seznam<br />
že razvrščenih zdravil, ki imajo po več paralel<br />
(vsebujejo isto zdravilno uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong>o,<br />
prodajajo pa jih različni proizvajalci pod<br />
različnimi blagovnimi znamkami), opredeljenih<br />
kot medsebojno zamenljive, zato je <strong>do</strong>voljeno<br />
tudi, da jih med seboj zamenja farmacevt v lekarni.<br />
Vsaki skup<strong>in</strong>i medsebojno zamenljivih<br />
uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong> zzzs dvakrat letno <strong>do</strong>loči najvišjo<br />
priznano vrednost; če proizvajalec ponuja zdravilo<br />
po ceni, ki je višja od te vrednosti, mora zavarovanec<br />
za zdravilo <strong>do</strong>plačati. Novi seznam<br />
po novem vsebuje 56 zdravilnih uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong>, 135<br />
oblik zdravil oziroma skupno 420 zdravil z<br />
lastniškim imenom.<br />
Nižje cene nekaterih medsebojno zamenljivih<br />
zdravil so znižale tudi najvišje priznane<br />
vrednosti, na podlagi česar bo po predvidevanjih<br />
zzzs ustvarjen letni prihranek v viš<strong>in</strong>i 5,67<br />
milijonov evrov (skupaj sredstva obveznega <strong>in</strong><br />
<strong>do</strong>polnilnega zdravstvenega zavarovanja). Tako<br />
kot pri predhodnih seznamih je tudi pri enajstem<br />
zaporednem, jesenskem seznamu v vsaki<br />
skup<strong>in</strong>i medsebojno zamenljivih zdravil vsaj<br />
eno zdravilo, ki ne presega najvišje priznane<br />
vrednosti <strong>in</strong> zato zanj zavarovani osebi ni potrebno<br />
<strong>do</strong>plačati razlike med ceno zdravila <strong>in</strong><br />
najvišjo priznano vrednostjo, ki jo krije obvezno<br />
<strong>in</strong> <strong>do</strong>polnilno zdravstveno zavarovanje. <br />
64 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 65
NA©A LEKARNA SVETUJE<br />
Križi <strong>in</strong> težave?<br />
Za vse, ki imate težave s sklepi <strong>in</strong><br />
mišicami (križ, kolena, vrat …), je<br />
na voljo nov izdelek iz l<strong>in</strong>ije NO<br />
DOL, obliži NO DOL s 24-urnim<br />
delovanjem. Rastl<strong>in</strong>ski izvlečki<br />
arnike, kafre, vrbe <strong>in</strong> hudičevega<br />
kremplja lajšajo težave v mišicah<br />
<strong>in</strong> sklepih ter delujejo blažilno <strong>in</strong><br />
pomirjajoče. Obliž si preprosto<br />
nalepite na prizadeto mesto.<br />
Postopno sproščanje uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong><br />
vam v službi pa tudi vso noč lajša<br />
težave. Obliži NO DOL so dermatološko<br />
preizkušeni, ne puščajo<br />
madežev <strong>in</strong> ne mastijo. Na voljo<br />
so v <strong>lekarna</strong>h <strong>in</strong> specializiranih<br />
trgov<strong>in</strong>ah.<br />
Pravočasno okrepite imunski<br />
sistem s Kolostrumom<br />
ugodna cena. Svoje zdravje<br />
pravočasno okrepite. Več na<br />
www.hisa-zdravja.si .<br />
<strong>Kako</strong> premagati negativne<br />
dejavnike, ki vplivajo na našo<br />
kožo<br />
Škodljivi zunanji dejavniki, mraz,<br />
veter, onesnaženje <strong>in</strong> klimatizirani<br />
prostori negativno vplivajo na<br />
našo kožo, ki zato postane<br />
občutljivejša. Aqualia Thermal<br />
m<strong>in</strong>eralni balzam z uč<strong>in</strong>kom<br />
»filma« kožo pomirja <strong>in</strong> ščiti.<br />
Izdelek lahko uporabljamo za<br />
dnevno <strong>in</strong> nočno nego ter masko.<br />
Zdravilna <strong>in</strong> krepilna moč<br />
termalne vode Vichy je ujeta v<br />
negovalnem balzamu, ki ne<br />
vsebuje parabena, barvil <strong>in</strong><br />
parfuma.<br />
Kl<strong>in</strong>ične raziskave potrjujejo tudi<br />
pozitivni uč<strong>in</strong>ek pri osteoartitisu,<br />
saj pripomore k zmanjšanju<br />
boleč<strong>in</strong> <strong>in</strong> izboljšanju gibljivosti<br />
sklepov. Kolagen je primeren za<br />
vse po 20. letu, še posebno<br />
ženske, ki želijo ohraniti lepo <strong>in</strong><br />
mla<strong>do</strong>stno kožo ter čvrste nohte.<br />
Več na www.medex.si .<br />
V stresnih trenutkih ostanite<br />
mirni <strong>in</strong> zbrani!<br />
Stresa je v današnjem nač<strong>in</strong>u<br />
življenja, ki ga zaznamuje nenehna<br />
bitka s časom, vse več. Pri delu<br />
smo zato manj uč<strong>in</strong>koviti <strong>in</strong> se<br />
počasneje odzivamo. Persen ® je<br />
zdravilo rastl<strong>in</strong>skega izvora, ki na<br />
naraven nač<strong>in</strong> pomaga obvla<strong>do</strong>vati<br />
stres v vsakdanjem življenju.<br />
Več o obvla<strong>do</strong>vanju stresa na<br />
www.5m<strong>in</strong>utzasprostitev.com .<br />
Premagajte VSE<br />
simptome prehlada<br />
HKRATI<br />
Ste prehlajeni <strong>in</strong> bi radi hitro premagali vse simptome<br />
hkrati? Vas moti močan izcedek iz nosu, imate dražeč<br />
občutek v nosu <strong>in</strong> očeh, glavobol <strong>in</strong> morda celo vroč<strong>in</strong>o?<br />
Vse to so simptomi razvitega prehlada <strong>in</strong> prav vse<br />
uč<strong>in</strong>kovito lajša Aspir<strong>in</strong> ® Complex.<br />
Acetilsalicilni kisl<strong>in</strong>i je <strong>do</strong>dana posebna sestav<strong>in</strong>a psev<strong>do</strong>efedr<strong>in</strong>,<br />
zato Aspir<strong>in</strong> ® Complex zmanjšuje oteklost<br />
nosne sluznice, s tem zavira nastanek sluzi v nosu <strong>in</strong> tako<br />
olajša dihanje skozi nos. Hkrati deluje tudi protivnetno <strong>in</strong><br />
lajša vse prehladne boleč<strong>in</strong>e ter znižuje zvišano telesno<br />
temperaturo.<br />
Hitro <strong>in</strong> uč<strong>in</strong>kovito odpravi<br />
vse simptome prehlada:<br />
nahod, glavobol <strong>in</strong> vroč<strong>in</strong>o.<br />
Kolagen v prahu – pomoč za<br />
lepšo kožo, lase, nohte <strong>in</strong><br />
sklepe<br />
Za otekle <strong>in</strong> boleče noge<br />
Kolostrum je najbogatejši naravni<br />
vir protiteles, vitam<strong>in</strong>ov, m<strong>in</strong>eralov,<br />
am<strong>in</strong>okisl<strong>in</strong> <strong>in</strong> antioksidantov,<br />
s katerim si v vseh življenjskih<br />
ob<strong>do</strong>bjih lahko okrepimo imunski<br />
sistem. Skrivnost kolostruma se<br />
skriva v IgG-protitelesih. To so<br />
imunoglobul<strong>in</strong>i, ki so pomembni<br />
kot uničevalci mikrobov <strong>in</strong><br />
antioksidanti. Kolostrum podjetja<br />
NOW Foods odlikuje najvišja<br />
vsebnost IgG-protiteles med<br />
po<strong>do</strong>bnimi izdelki pri nas <strong>in</strong> zelo<br />
Kolagen pomaga upočasniti<br />
staranje <strong>in</strong> nastajanje gub,<br />
pomaga pri suhi <strong>in</strong> hrapavi koži, ji<br />
vrača vlago, elastičnost <strong>in</strong><br />
prožnost. Lasem izboljša lesk,<br />
čvrstost <strong>in</strong> njihovo strukturo.<br />
Ljudje s stoječim poklicem pa tudi<br />
tisti, ki na delovnem mestu<br />
pretežno sedijo, imajo lahko<br />
izrazitejše težave z venskim<br />
obtokom. Po <strong>do</strong>lgem stanju ali<br />
sedenju noge bolijo, so težke,<br />
utrujene <strong>in</strong> otečejo. Venitan ®<br />
forte gel vsebuje esc<strong>in</strong>, naravno<br />
zdravilno uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong>o iz divjega<br />
kostanja. Ta krepi vene, preprečuje<br />
nastajanje otekl<strong>in</strong> <strong>in</strong> deluje<br />
protivnetno. Vsebuje še hepar<strong>in</strong>,<br />
ki <strong>do</strong>datno zmanjšuje otekl<strong>in</strong>e <strong>in</strong><br />
podplutbe.<br />
Izbor pripravljamo v uredniπtvu.<br />
66 NAŠA LEKARNA Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju <strong>in</strong> neželenih uč<strong>in</strong>kih se posvetujte z zdravnikom NAŠA ali LEKARNA farmacevtom. 67
ODPORNOST - PREBAVA - RAVNOVESJE - REGENERACIJA - MOČ - VITALNOST<br />
• <br />
• <br />
• <br />
• <br />
• <br />
• <br />
• <br />
To je le nekaj sovražnikov zdravja,<br />
ki jim lahko uspešno kljubujete na<br />
naraven nač<strong>in</strong>!<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Knockout<br />
sovražnikom zdravja!<br />
<br />
<br />
www.ekolostrum.com<br />
<br />
68 NAŠA LEKARNA<br />
Inteligenca narave