02.10.2014 Views

Osebno: Optimizem in volja do življenja / Kako ... - Naša lekarna

Osebno: Optimizem in volja do življenja / Kako ... - Naša lekarna

Osebno: Optimizem in volja do življenja / Kako ... - Naša lekarna

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

evija za zdrav življenjski slog | številka 29, letnik 03, januar 2009 | www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />

<strong>Osebno</strong>: <strong>Optimizem</strong> <strong>in</strong> <strong>volja</strong> <strong>do</strong> življenja / <strong>Kako</strong> zdraviti: R<strong>in</strong>os<strong>in</strong>usitis otrok <strong>in</strong><br />

odraslih / Zdravilne rastl<strong>in</strong>e: Kava / Medic<strong>in</strong>sko zrcalo: Pri bolnikih z revmatoidnim<br />

artritisom je pomembna pozitivna naravnanost / Preudarno za zdravje: Vozniki,<br />

poznate vseb<strong>in</strong>o kompleta za prvo pomoč v svojem vozilu? / Sanjska kolumna:<br />

Kaj je narobe z današnjimi igračami


o<br />

ki,<br />

žen<br />

h<br />

1<br />

Ne zamudite velike priložnosti!<br />

Zbirajte nalepke Živčkov<br />

<strong>in</strong> izbirajte med izdelki Philips.<br />

ogočajo cenejše nakupe<br />

e, zberite 15 ali več nalepk Živčkov<br />

ivno kupili tudi <strong>do</strong> 50 % ceneje.<br />

šalnik, ml<strong>in</strong>ček za suho/<br />

i s pokrovom.<br />

kih proizvo<strong>do</strong>v<br />

ušenje z ioni preprečuje<br />

elektritev las<br />

gospod<strong>in</strong>jstvu ter izdelke, ki so<br />

lgim delovanjem,<br />

i element z <strong>in</strong>frardečo grelno<br />

dstranljiva zračna mreža za<br />

kujeta jih vrhunska kakovost<br />

ki jih prilepite na spodnji<br />

pu izdelkov oz. storitev,<br />

p predstavljenih izdelkov<br />

Ob vsakem nakupu za<br />

o nalepite na spodnji<br />

pripravo otroške<br />

ogreje vo<strong>do</strong><br />

40, 60, 80 ali<br />

iv, pralen<br />

h potrošniških<br />

m, ploščat<br />

dno tiho delovanje<br />

Ne zamudite<br />

velike priložnosti!<br />

ZBIRNI KUPONČEK<br />

1<br />

<br />

Zbirajte nalepke Živčkov <strong>in</strong><br />

izbirajte med izdelki Philips.<br />

Pokaži, kaj znaš!<br />

UVODNIK<br />

V trgov<strong>in</strong>ah Baby Center se trudimo svojim kupcem<br />

ponuditi le najboljše izdelke za najmlajše<br />

ž<strong>in</strong>o. Izdelki Philips<br />

no uporabo.<br />

o skladno z vašimi<br />

15<br />

člane druž<strong>in</strong>e. Z visoko kakovostjo priznanih<br />

blagovnih znamk vozičkov, varnostnih avtosedežev,<br />

pohištva, pripomočkov, oblačil <strong>in</strong> igrač<br />

želimo vzbuditi iskrico v očeh <strong>in</strong> širok nasmeh<br />

na licih naših malčkov.<br />

Za vašo zvestobo, bi se vam radi zahvalili. Zato<br />

poseben program zbiranja Živčkov.<br />

Mešalnik<br />

15 -50<br />

%<br />

Sušilnik las<br />

×<br />

20 -50<br />

%<br />

Grelnik vode<br />

25 -50<br />

%<br />

×<br />

25 -30,8<br />

%<br />

=<br />

×<br />

20 -50<br />

%<br />

Depilator<br />

=<br />

×<br />

Prenosni DVD predvajalnik<br />

=<br />

=<br />

×<br />

=<br />

Živčki vam pr<strong>in</strong>ašajo<br />

naslednje izdelke:<br />

redna cena: 32,90 €,<br />

za 15 Živčkov:<br />

16,45 €<br />

HR2860, moč 220w, 0,4l mešalnik, ml<strong>in</strong>ček za suho/<br />

mokro hrano, dve 0,2 posodici s pokrovom.<br />

redna cena: 56,90 €,<br />

za 20 Živčkov:<br />

28,45 €<br />

HP4992, moč 2000w, motor AC z <strong>do</strong>lgim delovanjem,<br />

6 nastavitev toplote/hitrosti keramični element z <strong>in</strong>frardečo grelno<br />

ploščo, ioni, zelo hladen zračen tok, odstranljiva zračna mreža za<br />

enostavno čiščenje.<br />

redna cena: 86,90 €,<br />

za 20 Živčkov:<br />

43,45 €<br />

HD4686, moč 2400w, nastavitev temperature 40, 60, 80 ali<br />

100 stop<strong>in</strong>j, funkcija ohranjanja toplote, snemljiv, pralen<br />

filter proti vodnemu kamnu s trojnim delovanjem, ploščat<br />

grelni element, 3 stopenjski zaščitni sistem.<br />

redna cena: 99,90 €,<br />

za 25 Živčkov:<br />

49,95 €<br />

HP6511, sistem keramičnih diskov, število točk<br />

oprijema 24, 2 nastavitvi hitrosti, visokofrekvenčna<br />

masaža, torbica za shranjevanje.<br />

redna cena: 129,99 €,<br />

za 25 Živčkov:<br />

89,90 €<br />

Poiščite letak z zbirnim<br />

i<br />

kupončkov v trgov<strong>in</strong>ah<br />

Baby Center.<br />

izredno tiho delovanje<br />

sušenje z ioni preprečuje<br />

naelektritev las<br />

odličen za pripravo otroške<br />

hrane, saj pogreje vo<strong>do</strong><br />

izjemno hitro<br />

pralni keramični diski,<br />

ki preprečujejo<br />

draženje kože<br />

prenosni<br />

predvajalnik primeren<br />

za gledanje filmov <strong>in</strong><br />

poslušanje glasbe<br />

PET716, predvajalnik medijev DVD±R/RW, CD-R/RW,<br />

formati dekodiranja MPEG1, MPEG2, MPEG4, Divx, JPEG, MP3, Dolby Digital,<br />

ločljivost zaslona 480 x 234, 7” protirefleksen TFT LCD zaslon, priložen<br />

dalj<strong>in</strong>ski upravljalnik, AV-kabel, 12V avtomobilski napajalnik.<br />

kupu<br />

h<br />

Centra<br />

er od<br />

čno<br />

o<br />

o<br />

olby Digital,<br />

1<br />

<br />

20 25<br />

smo za vse člane kluba Baby Center pripravili<br />

Zbirajte nalepke<br />

Živčkov <strong>in</strong><br />

izbirajte med<br />

izdelki Philips.<br />

15<br />

20 25<br />

<strong>in</strong><br />

Prejšnjo zimo me je prijatelj, zaljubljen v sneg <strong>in</strong> zimske športe, vprašal, kako<br />

prepoznaš Slovenca na smučišču v tuj<strong>in</strong>i. Saj poznate tovrstna vprašanja,<br />

največkrat zvenijo kot šala. V množici številnih možnih odgovorov, ki so se mi<br />

zapodili po glavi, sem se odločila za nevtralno možnost, da torej ne vem. <strong>Kako</strong><br />

torej, sem ga vprašala <strong>in</strong> pričakovala kakšno hu<strong>do</strong>mušno pojasnilo. »Po tem, da<br />

samo slovenski smučar mogoče še smuča na Elanovih smučeh.« Hm, torej ne<br />

gre za šalo, sem pomislila.<br />

In res. Letošnje praznike, ki so nam naklonili sneg <strong>in</strong> sonce, sem izkoristila<br />

za smučanje čez (nekdanjo) mejo <strong>in</strong> opazovala, kaj imajo smučarji na nogah.<br />

Zgodba mojega prijatelja se je (žal) potrdila. Ne samo, da tujci Elana ne poznajo<br />

več, tudi Slovenci smučamo v glavnem na drugih blagovnih znamkah. Sicer pa<br />

tudi ne more biti drugače, če se podjetje že nekaj let ukvarja predvsem samo s<br />

seboj namesto z razvojem, trženjem, oglaševanjem …, kar je seveda škoda, saj<br />

so Elanove smuči vedno slovele po <strong>do</strong>bri kakovosti.<br />

Ne gre za osamljen primer. Pomislite, koliko <strong>do</strong>brih, pravzaprav odličnih<br />

<strong>do</strong>mačih blagovnih znamk poznate, <strong>in</strong> jih poskusite napisati na kos papirja.<br />

Kakšnih pet se jih boste spomnili nemu<strong>do</strong>ma, za več pa boste zagotovo potrebovali<br />

nekoliko več časa. Preplavijo jih namreč agresivnejše, neredko celo manj<br />

kakovostne blagovne znamke, vendar spretno <strong>in</strong> pogosto oglaševane. Znano je<br />

<strong>in</strong> nedvomno drži, da se samo od sebe nič ne prodaja, pa če so izdelki ali storitve<br />

še tako kakovostne. Kupcem jih je treba predstaviti <strong>in</strong> jim jih približati.<br />

Žal so mnoga podjetja prav tukaj začela varčevati <strong>in</strong> s tem pognala začaran<br />

krog neuspeha. Namesto da bi oznanjali, kaj znajo <strong>in</strong> zmorejo, namesto da bi se<br />

pohvalili s storitvami ali izdelki, ki jih ponujajo trgu, raje stokajo, da jih nihče<br />

ne kupi.<br />

Pa če sem omenila že Elan, za katerega le malok<strong>do</strong> ve, da so celo <strong>in</strong>ovatorji<br />

smučke carv<strong>in</strong>g, ki je v svetu že nekaj let velika uspešnica, naj omenim še blagovno<br />

znamko Luna. Ta je lani presenetila s svež<strong>in</strong>o <strong>in</strong> kreativnostjo, za katero se<br />

je v svetu pralnih praškov <strong>in</strong> mil zdelo, da sploh ni več mogoča. Verjetno ni nikogar<br />

med nami, ki ne bi opazil njihovih <strong>do</strong>miselnih oglasov s simpatičnimi<br />

nastopajočimi z vseh vetrov <strong>in</strong> všečnim dizajnom izdelkov. Dokazali so, da<br />

lahko posežeš na še tako zasičen trg, če si pri tem utiraš samosvojo pot <strong>in</strong><br />

ustvariš drugačnost, ki preprosto deluje. Ne bi me presenetilo, če bo<strong>do</strong> ob koncu<br />

leta, ko bo, upajmo, največja kriza že mimo, dejali, da te sploh niso občutili.<br />

Bo<strong>do</strong> le eni med tistimi, ki bo<strong>do</strong> krizno ob<strong>do</strong>bje izkoristili sebi v prid – ker so<br />

drugačni, ustvarjalni, predvsem pa pogumni <strong>in</strong> pro<strong>do</strong>rni. Takšnih podjetij recesija<br />

zagotovo ne bo pretirano prizadela.<br />

Spremenimo klic na pomoč v sporočilo, kaj znamo, kaj delamo <strong>do</strong>bro, celo<br />

najboljše, <strong>in</strong> kaj lahko ponudimo zahtevnemu trgu. Če bomo pri tem ohranjali<br />

še kakovost <strong>in</strong> prijazen nasmeh, je uspeh zagotovljen.<br />

Še pojasnilo: ker smo v uredništvu revije Naše <strong>lekarna</strong> sami pozitivci <strong>in</strong> z veseljem<br />

poročamo o <strong>do</strong>brem <strong>in</strong> lepem okoli nas, vsem, ki ste pomislili, da so nam<br />

iz Elana ali Lune za pohvalne besede kaj plačali, sporočamo, da niso .<br />

Naša <strong>lekarna</strong> je<br />

poljudno strokovni<br />

vodič za uč<strong>in</strong>kovito<br />

<strong>in</strong> pravilno jemanje<br />

zdravil.<br />

Naša <strong>lekarna</strong> je<br />

revija za izboljšanje<br />

kakovosti zdravja <strong>in</strong><br />

življenja.<br />

Foto: Miha Krivic<br />

2 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 3


OSEBNO<br />

KAKO ZDRAVITI<br />

ZDRAVILNE RASTLINE<br />

MEDICINSKO ZRCALO<br />

PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />

SANJSKA KOLUMNA<br />

12<br />

<strong>Optimizem</strong><br />

<strong>in</strong> <strong>volja</strong> <strong>do</strong> življenja<br />

Pogovarjali smo se z Darjo Rojec,<br />

ki je prebolela raka obeh <strong>do</strong>jk <strong>in</strong><br />

prehodila <strong>do</strong>lgo ter naporno pot<br />

zdravljenja. Njene izkušnje so jo<br />

zaznamovale, niso pa prišle <strong>do</strong><br />

živega njeni pozitivni naravnanosti,<br />

topl<strong>in</strong>i, pogumu <strong>in</strong> volji <strong>do</strong> življenja.<br />

28<br />

R<strong>in</strong>os<strong>in</strong>usitis otrok<br />

<strong>in</strong> odraslih<br />

S<strong>in</strong>usitis je pogosta tema pogovorov, še<br />

posebno v času zamašenih nosov,<br />

prehla<strong>do</strong>v <strong>in</strong> glavobolov. Več<strong>in</strong>a ljudi pa<br />

kljub temu ne ve, kaj so to s<strong>in</strong>usi, koliko<br />

jih je ali kje so »<strong>do</strong>ma« …<br />

34<br />

Kava<br />

Sploh ni vprašanje »piti ali ne piti kave«,<br />

ampak »kdaj, kako <strong>in</strong> koliko«. Kava je<br />

tradicionalni napitek, ki poživlja.<br />

Priprava <strong>in</strong> pitje sta za pivce obred,<br />

redni uporabniki pa le stežka začnejo<br />

dan brez skodelice dišečega napitka.<br />

38<br />

Pri bolnikih z<br />

revmatoidnim artritisom<br />

je pomembna pozitivna<br />

naravnanost<br />

V Sloveniji je okoli 24.000 bolnikov z<br />

revmatičnimi obolenji. Skrb vzbujajoče<br />

je dejstvo, da je vedno več bolnikov<br />

med otroki. Stereotip o tem, da je to<br />

bolezen starejših ljudi, že zdavnaj ne<br />

drži več.<br />

44<br />

Vozniki, ali poznate<br />

vseb<strong>in</strong>o kompleta za prvo<br />

pomoč v svojem vozilu?<br />

Kdaj ste nazadnje pokukali v svoj<br />

komplet za prvo pomoč <strong>in</strong> preverili, ali<br />

je popoln <strong>in</strong> ali ima material v njem še<br />

veljaven rok uporabe? Ali sploh veste,<br />

kakšen komplet za prvo pomoč morate<br />

imeti v svojem avtomobilu <strong>in</strong> kaj vse<br />

<strong>do</strong>bite v njem?<br />

54<br />

Kaj je narobe<br />

z današnjimi igračami<br />

Otroške igrače so ena tistih stvari, ki<br />

vsakič znova neprijetno presenetijo<br />

prav zaradi pomanjkanja <strong>do</strong>mišljije. Za<br />

razvijanje <strong>do</strong>mišljije pa otroci ne<br />

potrebujejo drugega kot pesek <strong>in</strong><br />

vo<strong>do</strong>, kamenje <strong>in</strong> les, veter <strong>in</strong> sonce <strong>in</strong><br />

zemljo <strong>in</strong> nebo … <strong>in</strong> ČAS. Igrače,<br />

čeprav so v svoji barvitosti <strong>in</strong> pretirani<br />

popolnosti vabljive za otroške oči,<br />

vsega tega ne morejo na<strong>do</strong>mestiti.<br />

VSEBINA<br />

UVODNIK Pokaži, kaj znaš! 3<br />

ZA ZAČETEK Makroskop 6<br />

PO NASVET V LEKARNO Kažipot svetovanj v naših <strong>lekarna</strong>h 10<br />

OSEBNO <strong>Optimizem</strong> <strong>in</strong> <strong>volja</strong> <strong>do</strong> življenja 12<br />

AKTUALNO Recimo odvečnim kilogramom adijo! 16<br />

KAKO ZDRAVITI Prehlad ... joj, pa ne že spet! 22<br />

R<strong>in</strong>os<strong>in</strong>usitis otrok <strong>in</strong> odraslih 28<br />

ZDRAVILNE RASTLINE Kava 34<br />

MEDICINSKO ZRCALO<br />

Vprašajte strokovnjaka 36<br />

Pri bolnikih z revmatoidnim artritisom<br />

je pomembna pozitivna naravnanost 38<br />

MEDICINSKO ZRCALO K<strong>do</strong> pravi, da ne gre, se ne da? 42<br />

PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />

Vozniki, ali poznate vseb<strong>in</strong>o kompleta<br />

za prvo pomoč v vašem vozilu? 44<br />

WELLNESS KOTIČEK Prerojeno življenje v Termah Olimia 50<br />

KAKO DELUJE Postati mama 52<br />

SANJSKA KOLUMNA Kaj je narobe z današnjimi igračami 54<br />

PORTRET FARMACEVTA Sab<strong>in</strong>a Grm, mag. farm. 56<br />

ZA MIZO Ponovoletni post 58<br />

NAGRADNA IGRA Su<strong>do</strong>ku 62<br />

MESEČNI MOŽNAR Od decembra spet nekaj novih zdravil na listi 64<br />

NAŠA LEKARNA SVETUJE 66<br />

4 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 5


ZA ZAČETEK<br />

revija za<br />

zdrav življenjski slog<br />

Makroskop<br />

Pripravljata Eva Esih <strong>in</strong> Rok Petrič<br />

Januar 2009, letnik 3, št. 29<br />

Mesečnik, izhaja 1. petek v mesecu.<br />

Naklada: 51.000 izvo<strong>do</strong>v<br />

Vrednost izvoda: 3,67 €<br />

Letna naročn<strong>in</strong>a: 41,10 €<br />

Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o.,<br />

Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />

E: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />

www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />

UREDNIŠTVO<br />

Glavna urednica: Eva Esih, mag. farm.<br />

Odgovorna urednica:<br />

mag. Vanja Ba<strong>do</strong>v<strong>in</strong>ac, dipl. soc. del.<br />

Strokovna sodelavca uredništva:<br />

mag. Nada Tržan Herman, mag. farm. <strong>in</strong> Rok Petrič<br />

UREDNIŠKI ODBOR<br />

znanstv. sod. dr. Mart<strong>in</strong>a Brank, mag. farm.<br />

dr. Aleš Ml<strong>in</strong>arič, mag. farm.<br />

Monika Sonc, mag. farm., spec.<br />

Janez Špr<strong>in</strong>ger, mag. farm., spec.<br />

prof. dr. Ema Mušič, dr. med.<br />

Andreja Širca Čampa, univ. dipl. <strong>in</strong>g. živil. teh.<br />

prim. Peter Kapš, dr. med.<br />

mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje<br />

prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med.<br />

Erv<strong>in</strong> Strbad, dr. med.<br />

Oblikovanje celostne po<strong>do</strong>be: IODG<br />

Oblikovanje <strong>in</strong> prelom:<br />

: Vojko Plevel <strong>in</strong> Aleš Zupančič<br />

Lektura: Darka Tep<strong>in</strong>a Podgoršek<br />

Fotografije: Žiga Koritnik, Shutterstock, iStockphoto<br />

Uvodnik izraža stališča avtorja <strong>in</strong> ne nujno<br />

vsega uredništva.<br />

Tisk: Schwarz d.o.o., Koprska 106 d, 1000 Ljubljana<br />

Oglasno trženje:<br />

Entrapharm, d.o.o.,<br />

Mojca Lah, univ. dipl. ekon.<br />

Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />

T: 01 5611 893, Faks: 01 5611 342<br />

E: market<strong>in</strong>g@entrapharm.com<br />

Naša <strong>lekarna</strong> je mesečnik, ki je brezplačno<br />

na voljo v <strong>lekarna</strong>h po Sloveniji <strong>in</strong> izbranih<br />

trgov<strong>in</strong>ah Baby Centra.<br />

Vse pravice pridržane. Celoto ali posamezne dele<br />

je mogoče ponatisniti le s pisnim privoljenjem<br />

izdajatelja.<br />

Za članke, v katerih je obravnavano delovanje uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong> <strong>in</strong> zdravil, ki<br />

se izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo M<strong>in</strong>istrstva za zdravje:<br />

M<strong>in</strong>istrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se<br />

sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo<br />

pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik.<br />

Dodatne <strong>in</strong>formacije <strong>do</strong>bite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.<br />

Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni<br />

izključno splošnemu <strong>in</strong>formiranju <strong>in</strong> ne morejo na<strong>do</strong>mestiti osebnega<br />

obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da<br />

potrebujete zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali<br />

farmacevta, ki sta ed<strong>in</strong>a poklicana za pravilno presojo <strong>in</strong> zdravstvene<br />

nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro <strong>in</strong> nač<strong>in</strong><br />

jemanja zdravil.<br />

Za življenje!<br />

Decembra so prostovoljci na<br />

različnih lokacijah v Ljubljani<br />

predstavljali projekt Za življenje!,<br />

obenem pa so mimoi<strong>do</strong>če<br />

opozarjali o pomembnosti rednega<br />

obnavljanja znanja prve pomoči.<br />

Projekt Za življenje! že drugo<br />

leto zapored poteka pod okriljem<br />

Društva študentov medic<strong>in</strong>e<br />

Slovenije (DŠMS). Pri izvedbi<br />

projekta prostovoljno sodeluje že<br />

več kot sto študentov medic<strong>in</strong>e<br />

<strong>in</strong> številni zunanji sodelavci. Cilj<br />

projekta je ozaveščanje širše<br />

javnosti o problematiki prve<br />

pomoči <strong>in</strong> povečati odzivnost<br />

očividcev pri nezgodah <strong>in</strong> nenadnih<br />

obolenjih. Znano je, da v Sloveniji<br />

vsako leto za posledicami srčnega<br />

<strong>in</strong>farkta umre kar 2000 ljudi, v<br />

prometnih nesrečah pa 400.<br />

Mednarodne raziskave kažejo, da<br />

so v 90 % nesreč navzoči očividci,<br />

vendar le eden od desetih tudi<br />

v resnici priskoči na pomoč. Od<br />

hitre <strong>in</strong> pravilne prve pomoči pa je<br />

odvisno, ali bo ponesrečeni živel<br />

ali pa bo zaradi neodločnosti <strong>in</strong><br />

neznanja očividcev umrl oz. utrpel<br />

trajne posledice. Pri projektu Za<br />

življenje se problema zavedajo,<br />

zato si zelo prizadevajo, da bi<br />

razmere obrnili na bolje. Zato<br />

organizirajo brezplačne tečaje<br />

prve pomoči za posameznike<br />

<strong>in</strong> organizirane skup<strong>in</strong>e (skavti,<br />

učitelji, dijaki idr.) po vsej Sloveniji.<br />

Tečaji so večkrat mesečno<br />

organizirani v Ljubljani <strong>in</strong> Mariboru,<br />

datumi pa so redno objavljeni na<br />

spletni strani<br />

www.zazivljenje.org, kjer se<br />

lahko na tečaj prijavite, najdete pa<br />

še veliko koristnih <strong>in</strong>formacij.<br />

Novi <strong>do</strong>sežki na področju<br />

zdravljenja pljučnega raka<br />

Pljučni rak je eno najpogostejših<br />

malignih obolenj v svetu <strong>in</strong> tudi pri<br />

nas. V Sloveniji letno zboli več kot<br />

1100 ljudi. Najpogostejša oblika<br />

pljučnega raka je nedrobnocelični<br />

rak pljuč, ki ga glede na lastnosti<br />

tumorja lahko razdelimo še na<br />

posamezne podtipe. Smrtnost je<br />

predvsem zaradi nespecifičnih<br />

znakov <strong>in</strong> poznega odkrivanja<br />

bolezni visoka, zato so vsi novi<br />

<strong>do</strong>sežki na tem področju izjemnega<br />

pomena. Konec leta 2008 so<br />

objavili rezultate kl<strong>in</strong>ične raziskave<br />

z biološkim zdravilom bevacizumab<br />

(avast<strong>in</strong>), ki napovedujejo boljše<br />

možnosti preživetja za bolnike z<br />

nedrobnoceličnim rakom pljuč.<br />

Rak glave <strong>in</strong> vratu<br />

V Evropi letno odkrijejo 143.000<br />

primerov raka glave <strong>in</strong> vratu.<br />

Zaradi te bolezni vsako leto<br />

umre 68.000 bolnikov. Okoli 40<br />

odstotkov bolnikov ima ponovljeno<br />

<strong>in</strong>/ali metastatsko bolezen. Rak<br />

glave <strong>in</strong> vratu je na svetovni ravni<br />

na šestem mestu po pogostosti<br />

<strong>in</strong> vključuje tumorje na naslednjih<br />

lokacijah: jezik, ustna votl<strong>in</strong>a, žrelo,<br />

grlo <strong>in</strong> drugih lokacijah na področju<br />

glave <strong>in</strong> vratu. Evropska agencija<br />

za zdravila (EMEA) je o<strong>do</strong>brila<br />

uporabo zdravila cetuksimab<br />

(erbitux) v prvi l<strong>in</strong>iji zdravljenja<br />

bolnikov z rakom glave <strong>in</strong> vratu.<br />

Podlaga za o<strong>do</strong>britev so ugotovitve<br />

raziskave EXTREME, objavljene<br />

letos septembra v New England<br />

Journal of Medic<strong>in</strong>e. Po 30 letih<br />

je to prvo zdravilo, ki je <strong>do</strong>dano<br />

standardni kemoterapiji <strong>in</strong> značilno<br />

podaljša preživetje bolnikov s<br />

ponovljenim <strong>in</strong>/ali metastatskim<br />

rakom skvamoznih celic glave <strong>in</strong><br />

vratu.<br />

Prenovljena l<strong>in</strong>ija izdelkov Eucer<strong>in</strong> ® za nečisto kožo<br />

Neprijetnosti, kot so mastna<br />

koža, nečistoče <strong>in</strong> akne, lahko<br />

<strong>do</strong>letijo kogar koli, ne glede<br />

na spol <strong>in</strong> starost. Strokovnjaki<br />

Eucer<strong>in</strong>a so razvili l<strong>in</strong>ijo izdelkov,<br />

ki popolnoma za<strong>do</strong>stijo posebnim<br />

potrebam vsakodnevne nege,<br />

preprečevanja <strong>in</strong> zdravljenja nečiste<br />

kože, nagnjene k aknam. Izdelki iz<br />

l<strong>in</strong>ije Eucer<strong>in</strong> ® DermoPURIFYER z<br />

ed<strong>in</strong>stvenim sistemom delovanja na<br />

folikle <strong>do</strong>vajajo blago, a uč<strong>in</strong>kovito<br />

mlečno kisl<strong>in</strong>o neposredno v pore,<br />

kjer nečistoče nastajajo. Kl<strong>in</strong>ične <strong>in</strong><br />

dermatološke raziskave <strong>do</strong>kazujejo,<br />

da koža izdelke izjemno <strong>do</strong>bro<br />

prenaša. Priporočajo jih kot <strong>do</strong>datno<br />

nego pri osebah z nečisto <strong>in</strong> k aknam<br />

nagnjeno kožo.<br />

Prenovljena l<strong>in</strong>ija DermoPURIFYER<br />

vsebuje: gel <strong>in</strong> pil<strong>in</strong>g za čiščenje<br />

kože, tonik, ki odmaši pore <strong>in</strong> odstrani<br />

odvečni sebum, kremni gel, ki kožo<br />

navlaži, ter prekrivni stik za prekrivanje<br />

nepravilnosti na koži.<br />

Za mehko <strong>in</strong> svežo kožo tudi v zimskih dneh<br />

L’Occitanova kolekcija izdelkov<br />

za nego telesa zlata oljčna<br />

vejica z negovalnimi izvlečki<br />

oljke nahrani <strong>in</strong> mehča kožo,<br />

organska oljčna voda ščiti pred<br />

prostimi radikali <strong>in</strong> vrača koži<br />

zdrav sij, organski izvleček listov<br />

pa vzdržuje <strong>do</strong>lgotrajno vlažnost<br />

kože. V kolekciji so krema za<br />

prhanje, lepotilna krema za telo<br />

s hranilnim oljčnim maslom,<br />

mleko za telo ter toaletno milo.<br />

Za mehko <strong>in</strong> navlaženo kožo tudi<br />

v hladnih zimskih dneh.<br />

6 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 7


ZA ZAČETEK<br />

Česen za zdravje<br />

Česen izvira iz srednje Azije, o<br />

njem pa obstaja kar precej legend.<br />

Najbolj znana je gotovo ta, da<br />

odganja vampirje. Česen so častili<br />

že stari Egipčani, ki so v grobnice<br />

umrlih kraljev postavljali gl<strong>in</strong>ene<br />

modele česnovih gomoljev. Sprva<br />

se je česen uporabljal le kot<br />

začimba, pozneje pa so ugotovili<br />

številne zdravilne uč<strong>in</strong>ke, ki jih<br />

preučujejo še danes. Česen deluje<br />

antibiotično, antibakterijsko,<br />

znižuje lipide v krvi ter zavira<br />

zlepljanje krvnih ploščic <strong>in</strong><br />

nastanek krvnih strdkov. Vpliva<br />

tudi na imunski sistem, saj zvišuje<br />

odpornost proti okužbam. Česen<br />

je tako zelo uč<strong>in</strong>kovito sredstvo za<br />

ohranjanje telesnega <strong>in</strong> duševnega<br />

zdravja.<br />

31. januar svetovni dan boja<br />

proti kajenju<br />

V cigaretnem dimu je okoli 4000<br />

različnih kemijskih spoj<strong>in</strong>, med<br />

katerimi so najbolj znane nikot<strong>in</strong>,<br />

katran <strong>in</strong> ogljikov monoksid.<br />

Nikot<strong>in</strong> v cigaretnem dimu pa<br />

je glavni krivec, da postanemo<br />

Seksikon<br />

Seksikon se bolje kot več<strong>in</strong>a<br />

knjig o najstniškem seksu<br />

posveča zorenju tega sladkega<br />

sadu. Avtorja Irena Duša Draž<br />

<strong>in</strong> Izar Lunaček lovita <strong>in</strong> pleteta<br />

prva <strong>do</strong>živetja – postopoma, od<br />

zadrege <strong>do</strong> zadrege <strong>in</strong> od pojma<br />

<strong>do</strong> pojma. In ker je ona Punca <strong>in</strong><br />

on Fant, se okoli vsakega novega<br />

pojma naberejo čisto drugačna<br />

pričakovanja, bojazni, veselja <strong>in</strong><br />

užitki.<br />

Odraščanje ni preprosta reč.<br />

Odraščanje v seks pa je sploh<br />

toliko zapletenejše, kolikor bolj<br />

se zdi, da je preprosto. Ne<br />

zaradi prepovedi, ki jih ni<br />

več, ampak zaradi pravil, ki<br />

odvisni od cigaret. Število<br />

kadilcev se v razvitem svetu v<br />

zadnjih letih zmanjšuje, vendar<br />

so podatki o porabi cigaret še<br />

vedno skrb vzbujajoči. Še posebno<br />

skrb vzbujajoča je čedalje nižja<br />

starost otrok, ko se prvič srečajo<br />

s cigareto. Številne akcije <strong>in</strong><br />

prizadevanja mnogih, da bi se<br />

jih nikoli ne bo. Plus, revija za<br />

mlade, je dva letnika poučevala<br />

<strong>in</strong> – kot so pokazali odzivi –<br />

tudi razveseljevala bralce s<br />

Seksikonom za fante <strong>in</strong> punce<br />

med iztekom osnovne šole<br />

<strong>in</strong> prvimi gimnazijskimi leti.<br />

Nastal je priročnik, v katerem<br />

lahko fantje pokukajo na drugo<br />

polovico strani, dekleta pa, z<br />

malo <strong>do</strong>mišljije, prevedejo<br />

nemogoče vedenje svojih<br />

lepotcev v razumljive formule,<br />

kakor jih opisuje Izar na<br />

fantovskem delu.<br />

Knjižna izdaja na 300 straneh<br />

obdela 47 pojmov, od tako<br />

krhkih, kot sta sramežljivost <strong>in</strong><br />

romantika, <strong>do</strong> zelo konkretnih<br />

erogenih con, orgazma <strong>in</strong> varanja<br />

ter praktičnih, recimo higiene<br />

ali poraščenosti. Duhovita<br />

začimba so ilustracije Izarja<br />

Lunačka. Seksikon se ne ustavlja<br />

pri mečkanju <strong>in</strong> »tistem naprej«,<br />

ampak gradi <strong>in</strong> zorí celovito<br />

razmerje z osebnostnega,<br />

telesnega, erotičnega vidika.<br />

Seks jemlje kot pomemben <strong>in</strong><br />

predvi<strong>do</strong>ma lep del vstopanja<br />

odraslega življenja v konec<br />

otroštva. Kot tak je enako<br />

zanimiv staršem kot njihovim<br />

odraščajočim najstnikom. Tako<br />

rekoč druž<strong>in</strong>ska knjiga.<br />

število kadilcev zmanjšalo, le<br />

počasi pr<strong>in</strong>ašajo uspehe.<br />

Ušivost<br />

Konec lanskega leta so z Zavoda<br />

za zdravstveno varstvo Celje<br />

sporočili, da so v več celjskih šolah<br />

<strong>in</strong> vrtcih zasledili problem ušivosti.<br />

Naglavne uši se v skup<strong>in</strong>ah<br />

vselej precej hitro širijo, zato je<br />

potrebno nemu<strong>do</strong>ma ukrepati. Z<br />

rednimi pregledi lasišča lahko<br />

preprečimo razvoj bolezni <strong>in</strong><br />

nadaljnje širjenje. V primerih, ko<br />

otrok že ima uši, morajo starši<br />

pristopiti k razuševanju odgovorno<br />

<strong>in</strong> temeljito, sicer problema ne<br />

bo<strong>do</strong> odpravili. Uši so namreč<br />

zelo trpežni <strong>in</strong> nadležni <strong>in</strong>sekti.<br />

Na ušivost nakazuje neprestano<br />

srbenje kože. S pazljivim<br />

pregle<strong>do</strong>m lasišča lahko najdemo<br />

rjavkaste uši, ki se ponavadi<br />

živahno premikajo. Najpogosteje<br />

jih najdemo na zatilju <strong>in</strong> za ušesi,<br />

lahko pa se naselijo tudi na obrveh,<br />

trepalnicah <strong>in</strong> moški bradi. Še lažje<br />

kot uši opazimo belkaste gnide, ki<br />

so velike približno en milimeter <strong>in</strong><br />

močno prilepljene na lase. Starši<br />

morajo upoštevati priporočilo, da<br />

otrok, ki ima uši, ne sme hoditi na<br />

javna mesta, torej v vrtec, šolo,<br />

k<strong>in</strong>o… Otrok mora ostati <strong>do</strong>ma,<br />

<strong>do</strong>kler tveganje za prenos okužbe<br />

ne m<strong>in</strong>e. Če otroci, okuženi z ušmi,<br />

kljub temu prihajajo v varstvo ali<br />

k pouku, imajo v vrtcu ali šoli vso<br />

pravico, da otroka pošljejo <strong>do</strong>mov.<br />

Starši, ki odkrijejo uši pri svojem<br />

otroku, so <strong>do</strong>lžni obvestiti vodstvo<br />

vrtca ali šole, ki nato obvesti vse<br />

starše v prizadetih skup<strong>in</strong>ah (ZZV<br />

Celje).<br />

Imunoglukan – pomoč pri virusnih <strong>in</strong> bakterijskih okužbah<br />

Imunoglukan je novost na slovenskem trgu, ki na <strong>in</strong>ovativen nač<strong>in</strong><br />

pomaga povečevati telesno odpornost <strong>in</strong> tako pomaga pri hitrejšem <strong>in</strong><br />

uč<strong>in</strong>kovitejšem zdravljenju bakterijskih <strong>in</strong> virusnih okužb. Dobro<strong>do</strong>šla<br />

je tudi njegova podpora pri zdravljenju z antibiotiki, kemoterapiji ali<br />

radioterapiji. Imunoglukan je ed<strong>in</strong>o prehransko <strong>do</strong>polnilo, ki vsebuje<br />

čisti beta-(1,3/1,6)-D-glukan, obogaten z vitam<strong>in</strong>om C <strong>in</strong> s c<strong>in</strong>kom, ki v<br />

črevesju spodbuja delovanje naših imunskih celic <strong>in</strong> nam tako pomaga<br />

k večji telesni odpornosti. Imunoglukan je ed<strong>in</strong>i beta-glukan pri nas,<br />

ki je <strong>do</strong>stopen tudi v obliki sirupa. Imunoglukan je naraven, v telesu<br />

se ne absorbira ter je primeren za otroke <strong>in</strong> odrasle. Na voljo je brez<br />

recepta v vseh <strong>lekarna</strong>h <strong>in</strong> specializiranih trgov<strong>in</strong>ah.<br />

Celjska podružnica vabi vse člane Slovenskega farmacevtskega<br />

društva na strokovno-rekreacijski <strong>do</strong>godek, ki bo v soboto, 7. februarja<br />

2009, na smučišču Rogla. Dobimo se v hotelu Planja na Rogli, ob 8.30.<br />

Kotizacija za člane SFD znaša 30 €, za študente pa 20 €.<br />

8 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 9


PO NASVET V LEKARNO<br />

Kažipot svetovanj<br />

v naših <strong>lekarna</strong>h<br />

Promocije urgo obližev<br />

V laboratorijih Urgo so na podlagi svojega bogatega znanja <strong>in</strong> izkušenj razvili<br />

vrhunske hidtrokoloidne obliže, ki na <strong>in</strong>ovativen nač<strong>in</strong> zaščitijo rano, ublažijo<br />

boleč<strong>in</strong>o <strong>in</strong> spodbujajo proces celjenja.<br />

"Dan svetovanj" ali brezplačna meritev kazalnikov prekomerne teže<br />

Dnevi svetovanj bo<strong>do</strong> v januarju potekali v naslednjih <strong>lekarna</strong>h:<br />

Datum<br />

12. <strong>in</strong> 13. januar<br />

od 10 h <strong>do</strong> 18 h<br />

15. <strong>in</strong> 16. januar<br />

od 09 h <strong>do</strong> 17 h<br />

17. januar<br />

od 8 h <strong>do</strong> 12 h<br />

19. <strong>in</strong> 20. januar<br />

od 10 h <strong>do</strong> 18 h<br />

19. <strong>in</strong> 20. januar<br />

od 10 h <strong>do</strong> 18 h<br />

21. <strong>in</strong> 22. januar<br />

od 10 h <strong>do</strong> 18 h<br />

21. <strong>in</strong> 22. januar<br />

od 10 h <strong>do</strong> 18 h<br />

Lekarna<br />

Lekarna Mlaka,<br />

Golniška 105, Kranj / tel.: 04/ 204 91 70<br />

Lekarna Slovenska Bistrica,<br />

Partizanska 1, Slovenska Bistrica / tel: 02/ 843 04 45<br />

Lekarna Arnica Montana,<br />

Knafelčeva 31, Maribor / tel: 02/ 332 65 34<br />

Lekarna Žalec,<br />

Prešernova 6, Žalec / tel: 03/ 712 02 50<br />

Lekarna Vodnikova Velenje,<br />

Vodnikova 1, Velenje / tel: 03/ 898 18 80<br />

Lekarna Bitenc,<br />

Cesta ljubljanske brigade 33, Ljubljana / tel: 01/ 519 20 89<br />

Lekarna Bud<strong>in</strong>a,<br />

Ormoška cesta 15, Ptuj / tel: 02/ 748 18 66<br />

24. januar od 10 h <strong>do</strong> 18 h<br />

Lekarna Planet,<br />

26. januar od 10 h <strong>do</strong> 18 h Mariborska 128, Celje / tel: 03/ 490 31 56<br />

24. januar od 8 h <strong>do</strong> 13 h<br />

Lekarna v Europarku,<br />

26. januar od 10 h <strong>do</strong> 18 h Pobreška cesta 18, Maribor / tel.: 02/ 320 40 56<br />

27. <strong>in</strong> 28. januar<br />

od 10 h <strong>do</strong> 18 h<br />

29. <strong>in</strong> 30. januar<br />

od 10 h <strong>do</strong> 18 h<br />

Debelost ali prekomerna telesna teža sta bolezni s številnimi neželenimi uč<strong>in</strong>ki.<br />

Farmacevtsko podjetje Abbott skupaj s podjetjem Entrapharm organizira<br />

brezplačna merjenja krvnega tlaka, ravni sladkorja v krvi, telesne teže, obsega<br />

pasu <strong>in</strong> <strong>in</strong>deksa telesne mase po <strong>lekarna</strong>h v Sloveniji. Ob meritvah svetujejo,<br />

kako izgubiti telesno maso. Če se tudi vi spoprijemate s prekomerno telesno<br />

težo, obiščite lekarno, kjer bo svetovanje potekalo.<br />

Zaželeno je, da se za meritve predhodno prijavite v lekarni ali po telefonu.<br />

Za več <strong>in</strong>formacij, se lahko obrnete na Abbott Laboratories d.o.o.,<br />

Dolenjska cesta 242c, Ljubljana, ga. Tamara Šišić, tel.: 01/23 63 178.<br />

Lekarna Top-lek,<br />

Potrčeva 23, Ptuj / tel: 02/ 787 84 80<br />

Lekarna Slovenj Gradec,<br />

Glavni trg 28, Slovenj Gradec / tel: 02/ 881 27 73<br />

Svetovalci vam bo<strong>do</strong> <strong>in</strong>ovativne izdelke predstavili v naslednjih <strong>lekarna</strong>h:<br />

Datum<br />

10. januar<br />

od 8 h <strong>do</strong> 14 h<br />

12. <strong>in</strong> 13. januar<br />

od 10 h <strong>do</strong> 16 h<br />

12. januar<br />

od 10 h <strong>do</strong> 16 h<br />

14. <strong>in</strong> 15. januar<br />

od 10 h <strong>do</strong> 16 h<br />

14. <strong>in</strong> 15. januar<br />

od 9 h <strong>do</strong> 15 h<br />

Lekarna<br />

Lekarna v City parku,<br />

Šmart<strong>in</strong>ska 152g, Ljubljana / tel.: 01/ 520 48 83<br />

Lekarna Miklošič,<br />

Miklošičeva c. 24, Ljubljana / tel.: 01/ 230 62 52<br />

Lekarna Bavarski dvor,<br />

Slovenska c. 55, Ljubljana / tel.: 01/ 230 62 82<br />

Lekarna pri Polikl<strong>in</strong>iki,<br />

Prisojna ulica 7, Ljubljana / tel.: 01/ 320 62 32<br />

Lekarna Bežigrajski dvor,<br />

Kržičeva ulica 9, Ljubljana / tel.: 01/ 230 62 62<br />

16. januar od 9 h <strong>do</strong> 15 h<br />

17. januar od 8 h <strong>do</strong> 13 h Lekarna Šiška,<br />

Celovška cesta 83, Ljubljana / tel.: 01/ 500 04 22<br />

19. <strong>in</strong> 20. januar<br />

od 10 h <strong>do</strong> 16 h<br />

19. <strong>in</strong> 20. januar<br />

od 10 h <strong>do</strong> 16 h<br />

20. <strong>in</strong> 21. januar<br />

od 10 h <strong>do</strong> 16 h<br />

21. <strong>in</strong> 22. januar<br />

od 13 h <strong>do</strong> 19 h<br />

22. <strong>in</strong> 23. januar<br />

od 12 h <strong>do</strong> 18 h<br />

22. <strong>in</strong> 23. januar<br />

od 11 h <strong>do</strong> 17 h<br />

26. <strong>in</strong> 27. januar<br />

od 13 h <strong>do</strong> 19 h<br />

27. <strong>in</strong> 28. januar<br />

od 11 h <strong>do</strong> 17 h<br />

28. <strong>in</strong> 29. januar<br />

od 11 h <strong>do</strong> 17 h<br />

29. <strong>in</strong> 30. januar<br />

od 10 h <strong>do</strong> 16 h<br />

Centralna <strong>lekarna</strong> Ljubljana,<br />

Prešernov trg 5, Ljubljana / tel.: 01/ 244 23 66<br />

Lekarna Rakovnik,<br />

Dolenjska cesta 43, Ljubljana / tel.: 01/ 280 86 72<br />

Lekarna Črnuče,<br />

Primožičeva 2, Ljubljana / tel.: 01/ 530 07 22<br />

Lekarna Moste,<br />

Rojčeva ulica 22, Ljubljana / tel.: 01/ 520 48 72<br />

Lekarna Koseze,<br />

Ulica Bratov Učakar 58, Ljubljana / tel.: 01/ 500 04 32<br />

Lekarna Fuž<strong>in</strong>e,<br />

Preglov trg 4, Ljubljana / tel.: 01/ 520 48 52<br />

Lekarna Nove Jarše,<br />

Kvedrova cesta 20, Ljubljana / tel.: 01/ 520 48 62<br />

Lekarna Šentvid,<br />

Prušnikova ulica 45, Šentvid pri Ljubljani / tel.: 01/ 500 96 52<br />

Lekarna Vrhnika,<br />

Cesta 6. maja 1, Vrhnika / tel.: 01/ 750 66 62<br />

Lekarna Medvode, Donova 1, Medvode<br />

tel.: 01/ 362 57 62<br />

29. januar od 13 h <strong>do</strong> 19 h<br />

30. januar od 10 h <strong>do</strong> 16 h Lekarna Polje,<br />

Cesta 30. avgusta 2, Ljubljana Polje / tel.: 01/ 520 48 82<br />

10 NAŠA LEKARNA<br />

Izvajalec promocij <strong>in</strong> svetovanj v <strong>lekarna</strong>h je podjetje Entrapharm d.o.o.,<br />

Pot k sejmiπËu 30, Ljubljana, tel.: 01 561 13 41, <strong>in</strong>fo@entrapharm.com.<br />

NAŠA LEKARNA 11


OSEBNO<br />

<strong>Optimizem</strong> <strong>in</strong> <strong>volja</strong><br />

<strong>do</strong> življenja<br />

Pogovor z gospo Darjo Rojec, ki je prebolela raka obeh <strong>do</strong>jk.<br />

Pogovarjala se je Vanja Ba<strong>do</strong>v<strong>in</strong>ac.<br />

R ak <strong>do</strong>jke je skorajda povsem ozdravljiv, če je le odkrit <strong>do</strong>volj zgodaj. Čeprav se<br />

vsaki ženski, ko sliši diagnozo rak <strong>do</strong>jke, na začetku sesuje svet, upanja ne gre<br />

izgubiti. To nam je za našo revijo že povedala gospa Mojca Senčar, pogovor z<br />

gospo Darjo Rojec pa nam je to samo še potrdil.<br />

D<br />

arja Rojec je prebolela raka obeh<br />

<strong>do</strong>jk <strong>in</strong> prehodila <strong>do</strong>lgo ter naporno<br />

pot zdravljenja. Njene izkušnje so jo<br />

sicer zaznamovale <strong>in</strong> obrnile tok<br />

njenega življenja, niso pa prišle <strong>do</strong> živega njeni<br />

pozitivni naravnanosti, topl<strong>in</strong>i, pogumu <strong>in</strong> volji<br />

<strong>do</strong> življenja. Darja je zelo aktivna članica slovenskega<br />

združenja proti raku <strong>do</strong>jk Europa Donna<br />

<strong>in</strong> svoje izkušnje je opisala tudi v knjigi Pa jo<br />

imam. Konec leta 2008 je prejela Svetovno roza<br />

pentljo z natisnjeno bese<strong>do</strong> hvala v mnogih<br />

svetovnih jezikih, ki jo najpogumnejšim, najbolj<br />

optimističnim ter najdejavnejšim predstavnicam<br />

držav po svetu od leta 2005 podeljuje kozmetična<br />

družba Avon.<br />

<strong>Kako</strong> človek sprejme tako težko diagnozo? Na<br />

pregled ste šli nič hudega sluteč zaradi bul ice,<br />

ki se je na koncu izkazala za maligno.<br />

Sprva je bilo res zelo težko. Ko mi je zdravnik<br />

potrdil, da je rak, prihodnosti ni bilo več videti,<br />

pa tudi preteklost je bila popolnoma nejasna.<br />

Oblile so me solze <strong>in</strong> grozna vroč<strong>in</strong>a. Vse,<br />

kar sem v tistem trenutku videla, sta bila moja<br />

dva otroka. Drugi šok je bil povedati možu, ker<br />

se mu nisem hotela smiliti. Že kar takoj sem mu<br />

rekla, naj gre stran, ker nočem, da je z mano iz<br />

usmiljenja. Jasno, rekel je, naj ne govorim traparij,<br />

da bomo skupaj to prestali. In smo res.<br />

Ampak velikokrat je ravno obratno. Moški<br />

pogosto odidejo.<br />

Velikokrat se zgodi, da moški ne prenesejo<br />

stresa <strong>in</strong> težav, ki jih pr<strong>in</strong>ese bolezen. Žensko zapustijo<br />

<strong>in</strong> v najobčutljivejših trenutkih, ko potrebuje<br />

bliž<strong>in</strong>o, nežnost <strong>in</strong> podporo moža, ostane<br />

sama. To je najhujše.<br />

<strong>Kako</strong> se ženske spoprimejo s tem, ko ostanejo<br />

same?<br />

Zelo težko. Najprej izve za bolezen, nato jo<br />

zapusti mož, navadno je še v f<strong>in</strong>ančni stiski <strong>in</strong><br />

velikokrat so vpleteni tudi otroci. Resnično se<br />

znajde v nezavidljivem položaju. Zelo veliko pomeni,<br />

da se v teh trenutkih lahko na koga obrne.<br />

V Europi Donni se združujemo na raznih delavnicah,<br />

aktivnostih <strong>in</strong> tečajih. Tukaj si med sebi<br />

enakimi, lahko si zaupamo <strong>in</strong> z medsebojno<br />

pomočjo prebrodimo krizo.<br />

Kaj pa druga okolica, prijatelji? Ostanejo<br />

ali gre<strong>do</strong>?<br />

Prijatelj ni tisti, ki te pride samo enkrat obiskat,<br />

samo pogledat, ali si še živ. To zame ni prava<br />

pomoč. Prijatelj je tisti, ki te zna poslušati, ki<br />

ti nastavi ramo, da se lahko zjokaš. Iz svojih<br />

izkušenj vem, da je včasih težko poslušati, ampak<br />

človeku v stiski moraš prisluhniti.<br />

Ali imate občutek, da ljudje, ki so v okolici<br />

bolnika z rakom, največkrat ne ve<strong>do</strong>, kako<br />

bi pristopili, <strong>in</strong> odidejo zato, ker ne ve<strong>do</strong>,<br />

kaj narediti?<br />

Natanko to. Veliko ljudi ne ve, kako pristopiti<br />

k bolniku, ne ve<strong>do</strong>, kaj reči. Sama nikoli ne<br />

rečem »saj bo«, ker tega ne moremo vedeti. Raje<br />

rečem »potrudi se, zberi vso energijo, bojuj se,<br />

saj vidiš, koliko nas je, ki smo šli skozi to, pa nam<br />

je uspelo«.<br />

Ko ste se spopadli z boleznijo, sta bila otroka<br />

še majhna. Možu ste povedali naravnost,<br />

brez olepševanja. <strong>Kako</strong> pa tako novico<br />

sporočiš otrokom?<br />

Mislim, da je tudi otrokom treba povedati<br />

resnico. Čeprav mogoče ne izrečeš tiste najhujše<br />

besede – rak. Jaz sem rekla otrokoma, da imam<br />

tumor <strong>in</strong> da moram na operacijo, če se hočem<br />

pozdraviti.<br />

Vi ste bili <strong>do</strong>lgo odsotni od <strong>do</strong>ma, kajne?<br />

Da, pet mesecev <strong>in</strong> pol. Otrokoma sem povedala,<br />

da moram v bolnišnico <strong>in</strong> da bo vse v redu.<br />

Potem se je to zavleklo <strong>in</strong> otrok <strong>do</strong>lgo časa ni­<br />

12 NAŠA LEKARNA<br />

NAŠA LEKARNA 13


OSEBNO<br />

sem videla, ker je bilo<br />

moje stanje tako slabo.<br />

Res je bilo hu<strong>do</strong>.<br />

Mislim, da se jima je<br />

to poznalo še <strong>do</strong>lga<br />

leta.<br />

Bolezen se vam je<br />

lani ponovila še na<br />

drugi <strong>do</strong>jki. Glede na to, da ste že imeli<br />

izkušnje, kako ste to <strong>do</strong>življali?<br />

Seveda sem reagirala čisto drugače. Tumor<br />

je bil netipen <strong>in</strong> zelo majhen. Vseeno sem se<br />

odločila, da <strong>do</strong>jko odstranimo. Takoj sem se pogovorila<br />

z dr. Ahčanom na plastični kirurgiji <strong>in</strong><br />

tudi on mi je vlil voljo. Ne bom rekla, da me ni<br />

prizadelo, ker me je. Po 13 letih spet slišati diagnozo<br />

rak je velik pretres. Bila sem zelo besna <strong>in</strong><br />

razočarana, saj tega res nisem več pričakovala.<br />

Ampak vdali se pa niste?<br />

Ne, sploh ne. Če vsem svojim sotrp<strong>in</strong>kam<br />

govorim, da morajo biti močne, da se morajo<br />

držati, ne smem sama početi obratno. Močna<br />

moram biti zase, za druž<strong>in</strong>o <strong>in</strong> tudi za druge.<br />

Štiri ali pet dni sem jokala, bila žalostna <strong>in</strong><br />

razočarana. Potem pa sem si rekla, <strong>do</strong>volj je, gremo<br />

naprej, <strong>in</strong> v tistem trenutku, ko sem se to<br />

odločila, sem videla samo še pot, ki sem si jo<br />

začrtala: grem na operacijo, dam <strong>do</strong>jko stran,<br />

naredijo mi rekonstrukcijo <strong>in</strong> gremo naprej. In<br />

potem sem čez tri tedne šla s svojimi puncami<br />

na Azurno obalo.<br />

Omenili ste, da morate biti močni tudi za<br />

druge; najbrž pri tem mislite na članice<br />

Europe Donne, kjer ste zelo dejavni <strong>in</strong> delate<br />

kot prostovoljka. Vem, da hodite na izlete,<br />

se družite, imate tudi strokovna srečanja.<br />

Slišala sem, da je bila ustanovljena tudi<br />

skup<strong>in</strong>a mlajših bolnic. Ali se starostna<br />

meja pri raku <strong>do</strong>jke pomika navz<strong>do</strong>l?<br />

Raziskave kažejo, da se ta meja ne pomika<br />

tako zelo, čeprav se mi zdi, da srečujemo čedalje<br />

več mladih žensk. Razlog je verjetno tudi ta, da<br />

ženske niso več tiho, ampak pridejo <strong>in</strong> pove<strong>do</strong>.<br />

Nekatere starejše ženske se zaprejo vase <strong>in</strong> o bolezni<br />

ne govorijo. Vesela sem, da je bila ustanovljena<br />

skup<strong>in</strong>a za mlade. Ženske, ki so stare nekaj<br />

čez 20 let, imajo drugačne probleme kot me<br />

ali kot ženske nad 50. Mlade ženske si ustvarjajo<br />

druž<strong>in</strong>o, imajo majhne otroke <strong>in</strong> kariero. Ko se<br />

po prestani bolezni vrnejo v službo, nastanejo<br />

drugačni problemi kot pri starejših ženskah, ki<br />

so že na koncu službene kariere ali v pokoju.<br />

Koliko je teh mlajših žensk?<br />

V skup<strong>in</strong>i jih je sedaj nekaj čez 40. Vodja<br />

sekcije je Mojca Miklavčič, naša mlada kolegica,<br />

ki je tudi sama prebolela raka <strong>in</strong> ločitev <strong>in</strong> ima<br />

dva majhna otroka. Sama se je srečala z vsemi<br />

tegobami <strong>in</strong> je prava za vodjo te sekcije.<br />

Ali mlade ženske pogosteje ostanejo brez<br />

partnerja kot starejše?<br />

Glede na opažanja v skup<strong>in</strong>i <strong>in</strong> tudi sicer, da.<br />

Mlajši moški ne prenesejo, da ima ženska eno<br />

<strong>do</strong>jko, ne prenesejo vseh teh stresov, ki jih bolezen<br />

pr<strong>in</strong>ese zraven. Preprosto gre<strong>do</strong> <strong>in</strong> za sabo<br />

pustijo opustošenje ženski, ki se mora ukvarjati<br />

z boleznijo, z mislijo, da je ostala sama z otroki,<br />

ki so tudi zelo prizadeti – mama je bolna, očeta<br />

pa ni.<br />

<strong>Kako</strong> deluje Europa Donna?<br />

Europa Donna je zelo dejavna organizacija.<br />

Prirejamo razne sem<strong>in</strong>arje, na katerih predavajo<br />

zdravniki specialisti. Zadnjega smo imeli v<br />

Dobrni, kjer je bil odziv bolnic, predvsem mladih,<br />

zelo velik. Udeležujemo se raznih delavnic:<br />

keramika, nakit, slikanje, kjer ženske ustvarjajo<br />

<strong>in</strong> izdelke potem tudi predstavijo. Pred kratkim<br />

smo imeli na onkološkem <strong>in</strong>štitutu razstavo slik.<br />

Vsako leto organiziramo tudi tek <strong>in</strong> na njem zbi­<br />

ramo denar za aparature za onkološki <strong>in</strong>štitut.<br />

Organiziramo izlete, kjer se lahko bolj sproščeno<br />

pogovarjamo. Naše pravilo je, da se o bolezni ne<br />

pogovarjamo, ampak poskušamo uživati.<br />

Kje lahko ženske, ki se spopadajo z diagnozo<br />

<strong>in</strong> vsem, kar ta potegne za sabo, poiščejo<br />

psihološko pomoč? Ali je v Sloveniji psihiater,<br />

psiholog, ki bi se ukvarjal prav s tem<br />

področjem?<br />

V društvu onkoloških bolnikov predsednica<br />

dr. Marija Vegel Pirc včasih opravlja razgovore z<br />

bolniki. Tovrstna pomoč deluje tudi na onkološkem<br />

<strong>in</strong>štitutu. Bolnice pa se lahko kadar koli<br />

obrnejo tudi na Europo Donno, kjer delujemo<br />

prostovoljke, ki z veseljem delimo svoje izkušnje<br />

<strong>in</strong> prisluhnemo težavam. Zato so ta druženja<br />

tako zelo pomembna za nas. Tukaj si izmenjamo<br />

telefonske številke, da se lahko pokličemo <strong>in</strong> izmenjamo<br />

izkušnje. Za strokovni del je odgovoren<br />

zdravnik, vse drugo, občutke, izkušnje, pa<br />

lahko povem. In to je najpomembnejše.<br />

Ali je delovanje Europe Donne aktivno po<br />

vsej Sloveniji ali velja le za Ljubljano?<br />

Sedež združenja je v Ljubljani, članice pa so<br />

iz vse Slovenije. Tudi delavnice potekajo po vsej<br />

Sloveniji.<br />

Letos ste izdali knjigo z naslovom Pa jo<br />

imam, v kateri opisujete potek bolezni,<br />

vaša občutja ob rekonstrukciji … Knjiga<br />

kljub težki bolezni izžareva pozitivno naravnanost<br />

<strong>in</strong> energijo. Knjigo ste napisali z<br />

namenom, da bo izkupiček prodaje šel v<br />

<strong>do</strong>brodelne namene. <strong>Kako</strong> poteka prodaja<br />

knjige? Kakšni so odzivi na njo <strong>in</strong> kam ste<br />

namenili denar od prodaje knjig?<br />

Avgusta 2007 sem imela rekonstrukcijo <strong>do</strong>jke;<br />

kot sem napisala v knjigi, sem takrat spoznala<br />

neko gospo. Ker ji drugače nisem znala pomagati,<br />

sem ji povedala svojo zgodbo <strong>in</strong> gospa je<br />

uvidela, da imajo ljudje še <strong>do</strong>sti hujše probleme.<br />

Tako sem ji pomagala <strong>in</strong> tisti trenutek sem se<br />

odločila, da bom napisala svojo zgodbo, ki bo<br />

mogoče pomagala še komu. Ne samo bolnim,<br />

tudi zdravim, ki včasih ne vejo, kaj pomeni biti<br />

zdrav. Takoj v bolnišnici sem začela pisati knjigo.<br />

Desetega julija 2008 je zagledala luč sveta. V<br />

začetni nakladi 800 izvo<strong>do</strong>v je bila v rekordnem<br />

času prodana. Oktobra smo jo ponatisnili. Zelo<br />

sem bila vesela, ker je knjiga takoj pošla <strong>in</strong> tudi,<br />

ker sem <strong>do</strong>bila zelo <strong>do</strong>bre povratne <strong>in</strong>formacije.<br />

Z denarjem od prodaje knjig sem na oddelku<br />

za plastično kirurgijo, seveda s pomočjo sponzorja<br />

podjetja Gorenje, kupila lcd televizor <strong>in</strong><br />

dvd predvajalnik. Europa Donna je kupila<br />

pripomočke, ki jih uporabljajo pri rekonstrukciji<br />

<strong>do</strong>jk. Podjetje Avon pa je opremilo sobo, v kateri<br />

poteka prikaz vseh protez <strong>in</strong> postopkov, ki potekajo<br />

na kl<strong>in</strong>iki, lahko se v miru usedejo <strong>in</strong> pogovorijo.<br />

Ženske, ki pridejo tja, tako vidijo, da niso<br />

pozabljene <strong>in</strong> da je to normalen del celostnega<br />

zdravljenja po bolezni raka <strong>do</strong>jke. <br />

14 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 15


AKTUALNO<br />

Recimo<br />

odvečnim kilogramom<br />

a d i j o !<br />

Veliko ljudi je pred novim letom sprejelo novoletne zaobljube.<br />

Zelo pogosta zaobljuba je tudi, da bomo – letos pa res! –<br />

izgubili odvečne kilograme. Eni tiste, ki se nabirajo že kar<br />

nekaj let, drugi pa tiste, ki so jih pri<strong>do</strong>bili med decembrskim<br />

uživanjem. Za vsak izgubljen kilogram je potrebno veliko<br />

močne volje. Pogovarjali smo se s strokovnjakom, <strong>do</strong>c. dr.<br />

Andrejem Janežem, dr. med., specialistom diabetologom<br />

iz Kl<strong>in</strong>ičnega oddelka za en<strong>do</strong>kr<strong>in</strong>ologijo, diabetes <strong>in</strong><br />

presnovne bolezni Univerzitetnega kl<strong>in</strong>ičnega centra<br />

Ljubljana, ki se v svoji praksi vsakodnevno srečuje z ljudmi s<br />

čezmerno telesno težo.<br />

Pogovarjala se je Eva Esih.<br />

V današnjem času so merila glede telesne<br />

teže zelo stroga. Najvidneje je to v modni<br />

<strong>in</strong>dustriji, veliko ljudi pa lepoto <strong>in</strong> uspešnost<br />

povezuje z vitkostjo. Kakšno je vaše<br />

mnenje o tem? Ali mislite, da so vitki ljudje<br />

lahko tudi uspešnejši?<br />

Mislim, da je primerna telesna teža zagotovo<br />

povezana z večjo vitalnostjo. Primerna teža ne<br />

pomeni samo vitkosti, ampak to, da sta človekova<br />

viš<strong>in</strong>a <strong>in</strong> teža sorazmerni, ter tudi, da je nek<strong>do</strong><br />

normalno hranjen <strong>in</strong> ni čezmerno težek. Prav<br />

gotovo je tak človek bistveno bolj zdrav, vitalnejši<br />

<strong>in</strong> ima več energije. Meja med pretirano vitkostjo<br />

<strong>in</strong> zdravo telesno težo pa je včasih zelo tanka.<br />

Posebno dekleta z <strong>in</strong>deksom telesne mase<br />

(itm), manjšim od 18, imajo lahko težave, lahko<br />

izgubijo menstruacijo <strong>in</strong> imajo hormonske<br />

težave. Str<strong>in</strong>jam se, da je splošno boljše počutje<br />

odvisno od zdrave telesne teže.<br />

<strong>Kako</strong> vi kot zdravnik opredelite nekoga kot<br />

malo bolj polnega, čezmerno težkega ali<br />

debelega?<br />

Pomagamo si z <strong>in</strong>deksom telesne mase (itm),<br />

ki pa nam pove samo en del zgodbe. Eden od<br />

dejavnikov je tudi obseg pasu, ki kaže na t. i. visceralno<br />

debelost. Visceralno maščevje je presnovno<br />

aktivno. Pri presnovnih obolenjih velik<br />

itm ni primarni dejavnik tveganja, ampak je to<br />

obseg pasu (pri moških je nad 94 centimetrov,<br />

pri ženskah pa nad 80 centimetrov) v komb<strong>in</strong>aciji<br />

še z dvema dejavnikoma tveganja (povišan<br />

krvni tlak, povišana raven maščob <strong>in</strong>/ali glukoze<br />

v krvi). Skupek tega napoveduje večje tveganje<br />

za srčno-žilna obolenja <strong>in</strong> sladkorno bolezen.<br />

Ta def<strong>in</strong>icija ne ločuje samo po spolu, ampak<br />

tudi po etnični pripadnosti. Američani, denimo,<br />

imajo višje vrednosti, 102 centimetra za moške<br />

<strong>in</strong> 88 centimetrov za žensko. Če se kot Evropejec<br />

<strong>do</strong>c. dr. Andrej Janež, dr. med.<br />

preselim v Ameriko, zame veljajo evropske tabele.<br />

Pri dveh osebah z enakim itm se lahko<br />

maščoba drugače prerazporeja, zato pri nekom<br />

obstaja večje tveganje za srčno-žilne zaplete <strong>in</strong><br />

sladkorno bolezen kot pri drugem. Obseg pasu<br />

je torej ključnega pomena. Kot sem omenil, je<br />

visceralno maščevje presnovno aktivno. Izloča<br />

različne snovi, ki so dejavniki pri nastanku<br />

odpornosti proti <strong>in</strong>zul<strong>in</strong>u. Zaradi debelosti obstaja<br />

tudi večje tveganje za nekatere rakaste<br />

tvorbe, še posebno pri kadilkah.<br />

<strong>Kako</strong> obravnavate bolnike s čezmerno telesno<br />

težo v praksi?<br />

V svoji praksi se srečujem predvsem s čezmerno<br />

težo pri sladkornih bolnikih. Pri njih je<br />

izguba telesne teže še večji problem, saj imajo<br />

zaradi regulacije sladkorja <strong>do</strong>ločeno terapijo, kate<br />

re neželeni uč<strong>in</strong>ek je tudi čezmerna teža. Mislim,<br />

da je prehrana ključnega pomena. Zelo pomembna<br />

je tudi fizična aktivnost. Je pa res, da<br />

moramo za starejšega bolnika, ki ni mobilen, izbrati<br />

realno vadbo glede na zaplete, ki jih ima, <strong>in</strong><br />

glede na to, česa je sploh zmožen. Tukaj je potrebna<br />

<strong>in</strong>dividualna obravnava. Velik uspeh je<br />

lahko že, da gre vsak dan na sprehod za pol ure<br />

ali uro. V nekaterih okolišč<strong>in</strong>ah pa uporabimo<br />

tudi farmakološke uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong>e, ki lahko pomagajo<br />

pri znižanju telesne teže, da ljudje <strong>do</strong>bijo<br />

voljo. Vendar poudarjam, da ne moremo pričakovati,<br />

da bo<strong>do</strong> z jemanjem tablet kar shujšali. V<br />

procesu zdravljenja ga moramo voditi. Vsekakor<br />

pa je prehrana ključna.<br />

16 NAŠA LEKARNA<br />

NAŠA LEKARNA 17


AKTUALNO<br />

Nekoč ste za našo revijo že povedali, da kot<br />

pomoč pri izgubi teže obstaja tudi farmakološko<br />

zdravljenje. Ali v zadnjem času<br />

opažate, da so ljudje bolj ozaveščeni? Vas<br />

večkrat prosijo za nasvet tudi v tej smeri?<br />

Veliko revij piše o zdravem nač<strong>in</strong>u življenja,<br />

zdravi prehrani, o nevarnostih čezmerne teže, a<br />

so ljudje še vedno pretežki. Zdrava hrana je danes<br />

draga hrana, zanjo porabimo tudi več časa<br />

za pripravo. Ključno je, da dan začnemo z zajtrkom.<br />

Američani so naredili zelo zanimivo raziskavo,<br />

v kateri so ugotovili, da so ljudje, ki ne zajtrkujejo,<br />

v povprečju težji kot ljudje, ki zjutraj<br />

poje<strong>do</strong> zajtrk.<br />

Ali ljudje pridejo na posvet k vam, ko se<br />

odločijo za izgubo telesne teže ali najprej<br />

poskusijo sami?<br />

V procesu zdravljenja sladkorne bolezni ves<br />

čas spodbujamo bolnike k nefarmakološkim<br />

ukrepom za znižanje telesne teže (prehrana,<br />

fizična aktivnost). Za veliko podporo pri tem<br />

so se pokazale tudi terapevtske skup<strong>in</strong>e. Zaradi<br />

pomanj kanja denarja smo program v<br />

specialističnih ambu lantah uk<strong>in</strong>ili <strong>in</strong> to se je<br />

vrnilo na primarno zdravstveno raven, v zdravstvene<br />

<strong>do</strong>move. V specialističnih ambulantah<br />

imamo toliko res nih bolezenskih stanj <strong>in</strong> bolj<br />

specifičnih obravnav, da ne moremo obravnavati<br />

ljudi samo s čezmerno težo <strong>in</strong><br />

preddiabetičnim stanjem. Svo je bolnike spodbujamo<br />

predvsem k zmanj šanju telesne mase<br />

<strong>in</strong> tukaj smo bolj ali manj neuspešni. Včasih<br />

svetujemo tudi farmakološke uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong>e, če<br />

seveda ni kontra<strong>in</strong>dikacij. Ne glede na<br />

farmakološko terapijo pri izgubi teže je pravilna<br />

prehrana še vedno 80 odstotkov uspeha. Pomembna<br />

je tudi fizična dejavnost, ampak vnos<br />

hrane mora biti reguliran <strong>in</strong> bistveno manjši.<br />

Razlaga nekaterih izrazov<br />

Farmakološka terapija:<br />

kot pomoč pri hujšanju lahko zdravnik v <strong>do</strong>ločenih primerih, ko za to ni kontra<strong>in</strong>dikacij,<br />

predpiše zdravilo. Pri nas sta registrirani dve zdravilni uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong>i, ki ju predpiše zdravnik na<br />

beli recept (samoplačniško). To sta sibutram<strong>in</strong> (reductil) <strong>in</strong> orlistat (xenical).<br />

ITM (<strong>in</strong>deks telesne mase):<br />

kazalnik prehranjenosti za moške <strong>in</strong> ženske<br />

v starosti od 20 <strong>do</strong> 65 let, ne pa za otroke,<br />

mla<strong>do</strong>stnike <strong>in</strong> starejše, saj je delež mišičja<br />

pri njih drugačen. It m izračunamo tako, da<br />

delimo telesno težo v kilogramih s<br />

kvadratom telesne viš<strong>in</strong>e v metrih.<br />

Koristne povezave:<br />

www.c<strong>in</strong>di-slovenija.net | |<br />

ITM (kg/m 2 ), klasifikacija<br />

< 18.5 podhranjenost<br />

18,5–24,9 normalna prehranjenost<br />

25,0–29,9 preddebelost<br />

30,0–34,9 debelost 1. stopnje<br />

35,0–39,9 debelost 2. stopnje<br />

> 40 debelost 3. stopnje<br />

18 NAŠA LEKARNA<br />

NAŠA LEKARNA 19


AKTUALNO<br />

Zdravo hujšanje<br />

s pomočjo medic<strong>in</strong>e<br />

Tomaž Grilc se je <strong>do</strong>lga leta bojeval z odvečnimi kilogrami. Tule je njegova zgodba.<br />

Kot predšolski otrok sem bil normalne postave, lahko sem jedel vse. Ko pa sem začel hoditi v prvi razred, so<br />

se začele težave. Zbolel sem za astmo, s tem pa so bile povezane tudi težave s kilogrami. Prebolel sem nekaj<br />

astmatičnih napa<strong>do</strong>v, potem pa se je astma umirila. Toda vso osnovno šolo so se mi kopičili kilogrami.<br />

Stvari sem vzel v svoje roke<br />

Kljub odvečnim kilogramom nisem imel nobenih zdravstvenih težav. Vendar si nisem mogel kupiti nobenih<br />

modernejših stvari, zato sem hodil v precej raztegljivih trenirkah. Sredi srednje šole sem se odločil, da bom<br />

začel hujšati. Poskušal sem shujšati s čajem, ki je bil takrat zelo priljubljen. Odrekel sem se sladkarijam, kruhu<br />

<strong>in</strong> svoji najljubši majonezi. Jedel sem polovične obroke <strong>in</strong> začel izgubljati kilograme. Ko sem izgubil nekaj<br />

kilogramov, sem se začel ukvarjati tudi s fitnesom.<br />

Znova so se nakopičili kilogrami<br />

Do konca srednje šole sem ostal kar vitek, ko pa sem nastopil v službo v treh izmenah, se mi je porušil ves<br />

bioritem. V službi smo imeli precej težek obrok, najpogosteje »na žlico« ter cvrtje, <strong>in</strong> kilogrami so se kar kopičili.<br />

Začel sem jesti enkrat na dan, pa ni nič pomagalo. Moja teža je bila čedalje večja. Potem sem opustil malico,<br />

jedel sem samo <strong>do</strong>ma, pa ni bilo nobenega uč<strong>in</strong>ka. Večkrat sem bil bolan, ker se mi je imunski sistem<br />

popolnoma porušil. Zdravnica mi je predlagala zdravilo reductil, ki bi mi pomagalo pri hujšanju.<br />

Nov, svež začetek<br />

Prvi pomemben korak je bil, da sem zamenjal službo, kjer sem delal samo <strong>do</strong>poldne, <strong>in</strong> sem si hrano lahko<br />

pripravil tudi sam. Zdaj za zajtrk pojem kosmiče, ki imajo veliko vitam<strong>in</strong>ov, <strong>in</strong> precej sadja. Za kosilo pojem<br />

perutn<strong>in</strong>o, hrenovke <strong>in</strong> solato. Tudi na večerjo ne pozabim, pojem kakšen jogurt <strong>in</strong> seveda tudi še vmes kakšno<br />

sadje. Reductil mi je res pomagal narediti prvi korak, zmanjšal mi je obroke hrane, dal energijo <strong>in</strong> voljo <strong>do</strong><br />

hujšanja. Če si že naložim na krožnik malo več, ne morem pojesti vsega, ker je želja po hrani veliko manjša. V<br />

štirih mesecih sem shujšal 25 kilogramov, ker pa mi jih je še kar nekaj ostalo, nameravam shujšati še za 10 <strong>do</strong><br />

15 kilogramov. Že zdaj se veliko bolje počutim, sem gibčnejši <strong>in</strong> seveda sem najbolj vesel, da lahko oblečem<br />

kavbojke, ki jih prej že veliko let nisem nosil. Spet sem se začel ukvarjati s fitnesom. Reductil je pri meni res<br />

uč<strong>in</strong>koval <strong>in</strong> mi pomagal pri hujšanju ter spremembi prehranjevalnih navad. Prepričan sem, da mi bo z<br />

reductilom uspelo shujšati še nekaj kilogramov <strong>in</strong> bom tako lahko normalno zaživel z normalno telesno težo. ■<br />

Torej je prevelika količ<strong>in</strong>a hrana glavni<br />

vzrok za debelost?<br />

Tako je. Majhen odstotek pomenijo hormonske<br />

motnje. Največkrat pa je problem prevelik<br />

energijski vnos, veliko maščob <strong>in</strong> ogromno<br />

preveč ogljikovih hidratov.<br />

Katere skup<strong>in</strong>e ljudi so najbolj ogrožene, ko<br />

se pogovarjamo o čezmerni telesni teži?<br />

Na splošno so ogroženi čezmerno težki bolniki<br />

s kroničnimi boleznimi (bolniki s srčnožilnimi<br />

boleznimi <strong>in</strong> sladkorni bolniki). Danes je<br />

tudi že zelo veliko čezmerno težkih otrok, ki <strong>do</strong>­<br />

bivajo starostno obliko sladkorne bolezni. Predstavljajte<br />

si, da v otroštvu <strong>do</strong>bijo starostno obliko<br />

bolezni zaradi teže. To je tudi pri nas že pogosto.<br />

Ali bolniki s čezmerno telesno težo sploh<br />

poiščejo zdravniško pomoč? Ali ve<strong>do</strong>, da se<br />

lahko obrnejo na svojega zdravnika?<br />

V okviru programa C<strong>in</strong>di potekajo posvetovalnice<br />

za hujšanje. V centrih C<strong>in</strong>di ali v zdravstvenih<br />

<strong>do</strong>movih medic<strong>in</strong>ske sestre poučujejo<br />

ljudi o dejavnikih tveganja, zdravi prehrani,<br />

zdravem hujšanju … Žal je tega premalo, je pa<br />

<strong>do</strong>stopno. Vsi ti programi so skup<strong>in</strong>ski <strong>in</strong> temeljijo<br />

na rednih obiskih, psihoterapiji, fizični aktivnosti,<br />

izdelavi jedilnika <strong>in</strong> pogostih obiskih.<br />

Opažamo, da je skup<strong>in</strong>ska obravnava zelo<br />

uspešna, saj so ljudje bolj motivirani.<br />

Kaj pa brezplačne telefonske številke, kamor<br />

lahko ljudje pokličejo za nasvet o zdravem<br />

hujšanju? Če se ne motim, tudi vi odgovarjate<br />

na modri številki?<br />

Tukaj dajemo predvsem nasvete glede<br />

farmakološkega zdravljenja pa tudi splošne nasvete.<br />

Kaj bi na koncu sporočili našim bralcem<br />

sporočili? Še posebno zdaj po novem letu,<br />

ko nas je več<strong>in</strong>a <strong>do</strong>bro <strong>in</strong> veliko jedla?<br />

Rekel bi, naj sprejmejo novoletno zaobljubo,<br />

da bo<strong>do</strong> v tem letu kaj naredili za svoje zdravje.<br />

Pri vseh čezmerno težkih bi bilo za začetek pomembno<br />

spremeniti nač<strong>in</strong> prehrane <strong>in</strong> pogledati,<br />

kaj dajejo v nakupovalne vozičke. Zaobljuba<br />

naj vsebuje tudi vsaj trikrat tedensko po pol ure<br />

fizične aktivnost. Priporočam, da poskusijo nekaj<br />

mesecev, <strong>in</strong> videli bo<strong>do</strong>, da je vitalnost večja<br />

<strong>in</strong> storilnost boljša, s tem pa je izboljšano tudi<br />

splošno počutje. <br />

<br />

20 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 21


KAKO ZDRAVITI<br />

Prehlad …<br />

joj, pa ne že spet!<br />

Rok Petrič, absolvent fakultete za farmacijo<br />

Prehladi <strong>in</strong> gripa so na žalost še vedno aktualni <strong>in</strong> bo<strong>do</strong> zagotovo še nekaj<br />

mesecev. Ker vemo, da niste vsi tako pridni, da bi shranjevali stare številke revije<br />

Naša <strong>lekarna</strong>, v katerih se že skriva mnogo nasvetov o tem, kako <strong>in</strong> kaj v primeru<br />

prehlada <strong>in</strong> gripe, vam bomo tudi tokrat priskočili na pomoč s kratkimi opisi<br />

bolezni, nasveti <strong>in</strong> zanimivostmi. Ob začetku leta vam želimo čim manj<br />

zdravstvenih preglavic <strong>in</strong> čim več zdravja.<br />

22 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 23


KAKO ZDRAVITI<br />

<br />

KAKO ZDRAVITI<br />

Prehladimo se zaradi<br />

okužbe z virusi <strong>in</strong> ne<br />

zato, ker nas zebe.<br />

P<br />

rehlad<br />

je akutno obolenje dihal, ki je največkrat posledica virusne,<br />

lahko pa tudi bakterijske okužbe sluznice žrela, nosu <strong>in</strong> obnosnih<br />

votl<strong>in</strong>. Prehlad povzroča več kot dvesto različnih vrst virusov.<br />

Znaki prehlada so boleč<strong>in</strong>e v žrelu, zamašen nos, obilen izcedek iz<br />

nosu, kihanje, včasih tudi glavobol, boleč<strong>in</strong>e v mišicah, kašelj <strong>in</strong> splošna<br />

utrujenost.<br />

Zdravljenje<br />

Zdravljenje prehlada <strong>in</strong> gripe je simptomatsko. Zdravnika obiščemo le,<br />

ko je to nujno potrebno (ko simptomi trajajo dlje kot sedem <strong>do</strong> deset dni<br />

ali se v tem času še poslabšajo, kadar hripavost, vnetje žrela <strong>in</strong> kašelj trajajo<br />

dlje kot 14 dni, ko je telesna temperatura nad 38 °C, če so prisotne<br />

boleč<strong>in</strong>e v ušesih, kri ali gnoj v smrklju).<br />

Obisk pri zdravniku se lahko sprevrže v <strong>do</strong>lgo čakanje v čakalnici, polni<br />

bolnih ljudi. In ko končno pridemo <strong>do</strong> zdravnika, nas ta pošlje <strong>do</strong>mov<br />

počivat v družbi čajčkov <strong>in</strong> limone. Nikar se ne jezite. To je največ, kar<br />

lahko stori. Pri teh težavah vam ne bi pomagali nobeni antibiotiki.<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

Simptomi<br />

Izcedek iz nosu je značilen znak nahoda. Poznamo veliko različnih<br />

vrst nahoda, naj po gos tejši je prehladni nahod, ki se pojavi pri navadnem<br />

prehladu. Izcedek iz nosu lahko zmanj šamo z nosnimi dekongestivi.<br />

Kašelj je simptom mnogih bolezni <strong>in</strong> je za razliko od nahoda pogostejši<br />

pri gripi kot pri prehladu. Glede na izkašljevanje delimo kašelj na neproduktivnega<br />

<strong>in</strong> produktivnega. Neproduktivni kašelj je suh, pri produktivnem<br />

pa izkašljamo izmeček. Suh kašelj pomirjamo z antitusiki, ekspektoransi<br />

pa nam olajšajo izkaš lje vanje pri produktivnem kašlju.<br />

Čeprav pravimo, da nas boli grlo, gre veči no ma za vnetje sluznice<br />

žrela. Vnetje žrela je lahko posledica virusne ali bakterijske okužbe.<br />

Povzro čitelji vnetega žrela so v 90 odstotkih virusi, ki povzročajo prehlad<br />

<strong>in</strong> gripo. Tudi za lajšanje boleč<strong>in</strong> v žrelu je v <strong>lekarna</strong>h na voljo kar nekaj<br />

pripravkov. Saj veste, posvet s farmacev tom tudi tukaj ni odveč.<br />

Glavobol <strong>in</strong> povišano telesno temperaturo lahko lajšamo s šibkimi<br />

analgetiki <strong>in</strong> antipiretiki. To so zdravila za lajšanje boleč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> vnetja.<br />

Splošni nasvet, ko se nas loti virusna nadloga, je torej veliko počitka <strong>in</strong><br />

tekoč<strong>in</strong>e. Pomagamo si lahko tudi z zdravili za samozdravljenje <strong>in</strong> raznimi<br />

prehranskimi <strong>do</strong>datki, ki so na voljo v <strong>lekarna</strong>h. Nujno pa se v lekarni<br />

posvetujte s svojim farmacevtom, ki vam bo znal najboljše svetovati, kaj<br />

vzeti, kdaj <strong>in</strong> zakaj.<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

24 NAŠA LEKARNA<br />

<br />

<br />

<br />

NAŠA LEKARNA 25


KAKO ZDRAVITI<br />

Gripa spada med<br />

kapljične okužbe <strong>in</strong> je<br />

akutna virusna<br />

bolezen dihal, ki se<br />

zelo hitro širi.<br />

Gripo povzročajo<br />

druge vrste virusi kot<br />

prehlad. Spremljajo jo<br />

visoka telesna<br />

temperatura,<br />

mrazenje, boleč<strong>in</strong>e v<br />

mišicah <strong>in</strong> sklepih,<br />

glavobol, utrujenost,<br />

suh kašelj <strong>in</strong> boleče<br />

žrelo.<br />

Lajša lokalizirano boleč<strong>in</strong>o <strong>in</strong><br />

otekl<strong>in</strong>o pri vnetju v ustih <strong>in</strong> žrelu!<br />

Nekaj zanimivosti<br />

- Prehlad povzroča več kot 200 različnih vrst virusov.<br />

- V življenju prebolimo povprečno 200 prehla<strong>do</strong>v.<br />

- Prehlad povzroči pogostejšo odsotnost z dela <strong>in</strong> od pouka kot vse druge bolezni skupaj.<br />

- Verjetnost, da zbolimo za prehla<strong>do</strong>m ali gripo, je pri duševnih obremenitvah dvakrat večja kot sicer. Stalen<br />

stres slabi imunski sistem <strong>in</strong> telo se težje brani pred virusi.<br />

- Med prehla<strong>do</strong>m se moramo izogibati fizičnim <strong>in</strong> psihičnim naporom.<br />

- Iz navadnega prehlada se lahko razvijejo tudi resne bolezni, kot sta bronhitis <strong>in</strong> pljučnica.<br />

- Odrasli prebolijo povprečno dva <strong>do</strong> štiri prehlade na leto, otroci pa šest <strong>do</strong> osem. Število prehla<strong>do</strong>v se s<br />

starostjo zmanjša.<br />

- Virusi na predmetih, kot so sv<strong>in</strong>čniki, knjige ali skodelice, lahko preživijo tudi po nekaj ur.<br />

- Kadilci prehladne simptome slabše prenašajo.<br />

- Pa še ena ljudska modrost: prehlad traja sedem dni, če ga zdravimo, <strong>in</strong> en teden, če ga ne.<br />

V teh dneh nam torej ne preostane drugega, kot da se čim več gibamo na<br />

svežem zraku, jemo uravnoteženo prehrano, se izogibamo pretiranemu pitju<br />

alkohola <strong>in</strong> kajenju (kar po veselem decembru verjetno tako ali tako ne<br />

bo problem), se izogibamo zaprtim prostorom, v katerih se zadržuje veliko<br />

ljudi, <strong>in</strong> si pogosto umivamo roke, saj se z njimi <strong>do</strong>tikamo sluznic nosu <strong>in</strong><br />

oči ter tako prenašamo okužbo. Če se vseeno okužimo s kakšnim virusom,<br />

moramo nekaj dni odležati; v tem času se poskušamo čim bolj razvajati s<br />

kakšnim <strong>do</strong>brim čajem, toplo kopeljo <strong>in</strong> <strong>do</strong>bro knjigo. <br />

BLAŽI ZNAKE VNETJA<br />

Zmanjšuje otekl<strong>in</strong>o<br />

HITRO UMIRI BOLEČINO<br />

Zmanjšuje težave pri požiranju<br />

TANTUM VERDE<br />

uč<strong>in</strong>kovit <strong>in</strong> enostaven za uporabo ter varen;<br />

brez sladkorja, primeren tudi za diabetike;<br />

primeren za otroke, starejše od 6 let.<br />

TANTUM ® VERDE se izdaja brez recepta v <strong>lekarna</strong>h! Dodatne <strong>in</strong>formacije <strong>do</strong>bite pri<br />

imetniku <strong>do</strong>voljenja za promet.<br />

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju <strong>in</strong><br />

neželenih uč<strong>in</strong>kih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.<br />

26 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 27


KAKO ZDRAVITI<br />

R<strong>in</strong>os<strong>in</strong>usitis<br />

otrok<br />

<strong>in</strong> odraslih<br />

Štefan Spudič, dr. med., specialist otor<strong>in</strong>olar<strong>in</strong>golog,<br />

Splošna bolnišnica Novo mesto<br />

S<strong>in</strong>usitis: pogosta tema pogovorov v času<br />

zamašenih nosov, prehla<strong>do</strong>v <strong>in</strong> glavobolov.<br />

»S<strong>in</strong>usi«: jasna stvar, vsak<strong>do</strong> jih je že<br />

kdaj »imel«. Toda ko pripove<strong>do</strong>valca<br />

štorije o problemih s s<strong>in</strong>usi previdno<br />

vprašaš, kaj je to s<strong>in</strong>us ali kaj so s<strong>in</strong>usi,<br />

koliko jih je ali kje so »<strong>do</strong>ma« … – molk<br />

<strong>in</strong> zadrega, pri izkušenem govorcu pa<br />

hiter preskok na drugo temo. O <strong>do</strong>ločenih<br />

stvareh pač vsi vse vemo, v glavnem pa se<br />

pokaže, da brez dvomov poslušamo <strong>in</strong><br />

širimo nepravilne <strong>do</strong>gme.<br />

Kaj so s<strong>in</strong>usi?<br />

S<strong>in</strong>us je ime svetovno znanemu motorno-jadralnemu letalu<br />

slovenske izdelave. Vendar danes ne bomo govorili o tem s<strong>in</strong>usu.<br />

S<strong>in</strong>usi, o katerih teče beseda, so z zrakom izpolnjene obnosne<br />

votl<strong>in</strong>e v kosteh obraznega dela glave. S<strong>in</strong>usi so oblečeni v dihalno<br />

sluznico, po<strong>do</strong>bno nosni, ki neprek<strong>in</strong>jeno povezuje nosno <strong>in</strong><br />

obnosne votl<strong>in</strong>e. Celice, ki jo tvorijo, imajo na površ<strong>in</strong>i migetalke,<br />

ki z usklajenimi gibi čistijo vseb<strong>in</strong>o s<strong>in</strong>usov.<br />

Ali imajo s<strong>in</strong>usi kakšno nalogo ali so tam kar tako?<br />

Provokativno vprašanje! Nobena stvar ni tam kar tako. Če ne<br />

vemo, zakaj obstaja, pomeni, da smo nevedni. Če mislimo, da je<br />

tam kar tako, smo še prevzetni. O vlogi s<strong>in</strong>usov nekaj vendarle<br />

vemo, nikakor pa ne vsega. S<strong>in</strong>usi so namreč povezani z ozkimi<br />

hodniki z nosno votl<strong>in</strong>o, kar je pomembno pri dihanju. Pri vdihu<br />

<strong>in</strong> izdihu prihaja <strong>do</strong> hitrih sprememb smeri <strong>in</strong> hitrosti zračnega<br />

toka skozi nos <strong>in</strong> <strong>do</strong> še večjih nihanj zračnega tlaka. S<strong>in</strong>usi te hitre<br />

spremembe blažijo. Če bi bili »tr<strong>do</strong>bučneži« <strong>in</strong> bi bila naša<br />

glava iz polne kosti, je niti dvigniti ne bi mogli. Če težo glave<br />

več<strong>in</strong>oma predstavljajo možgani, jo lahko zaradi prezračenih s<strong>in</strong>usov<br />

ponosno vzravnano nosimo. Prezračeni s<strong>in</strong>usi opravijo<br />

tudi vlogo resonatorja pri govoru <strong>in</strong> še posebno petju. Imajo pa še<br />

eno funkcijo, radi se »prehladijo«, vnamejo <strong>in</strong> nam povzročajo<br />

težave.<br />

<strong>Kako</strong> se s<strong>in</strong>usi vnamejo?<br />

Akutni s<strong>in</strong>usitis nastane s širjenjem r<strong>in</strong>itisa, se pravi vnetja<br />

nosne sluznice. Zato govorimo o vnetju nosu <strong>in</strong> s<strong>in</strong>usov – r<strong>in</strong>os<strong>in</strong>usitis.<br />

Navadni obliki s<strong>in</strong>usitisa sta kataralni (virusni) <strong>in</strong> gnojni<br />

(bakterijski). Pri virusnem vnetju nosne sluznice otečejo sluznica<br />

nosu <strong>in</strong> ozke sluznične špranje med nosom <strong>in</strong> s<strong>in</strong>usi. Poleg otekl<strong>in</strong>e<br />

je odločilnega pomena tudi motnja transporta sluzi <strong>in</strong> bakterij<br />

s pomočjo migetalk iz s<strong>in</strong>usov. Kataralni s<strong>in</strong>usitis nastane, če je<br />

otekl<strong>in</strong>a <strong>do</strong>volj izrazita, da prehode zapre, transport iz s<strong>in</strong>usa v<br />

nos pa je ničen. Če se nekaj ur ali celo dni s<strong>in</strong>us ne zrači <strong>in</strong> čisti,<br />

nastane toplo, vlažno <strong>in</strong> nesnažno okolje, ki ga bakterije ljubijo,<br />

zato se namnožijo <strong>in</strong> nastane gnojni s<strong>in</strong>usitis.<br />

Koliko s<strong>in</strong>usov imamo?<br />

Že majhni otroci imajo dve<br />

majhni čeljustni votl<strong>in</strong>ici, v<br />

katerih so zametki zgornjih<br />

zob, <strong>in</strong> parne sitk<strong>in</strong>e celice, ki<br />

izpolnjujejo prostor med<br />

obema očesoma. Pri<br />

odraščanju se z vraščanjem<br />

sluznice v čelno kost postopoma<br />

razvijeta še parna čelna<br />

s<strong>in</strong>usa, v zadnjem delu sitk<strong>in</strong>ih<br />

celic pa z rastjo nazaj proti<br />

središču glave nastaneta še dva<br />

sfenoidna s<strong>in</strong>usa, za katerima<br />

ležijo hipofiza <strong>in</strong> možgani.<br />

Otroci imajo torej manj<br />

s<strong>in</strong>usov kot odrasli, pa tudi<br />

manjši so.<br />

28 NAŠA LEKARNA<br />

NAŠA LEKARNA 29


KAKO ZDRAVITI<br />

V drugo skup<strong>in</strong>o pa spadajo ljudje z izrazito otečeno sluznico nosnih<br />

školjk, ki je lahko povezana z alergijo ali pa tudi ne.<br />

Kakšne težave spremljajo s<strong>in</strong>usitis?<br />

Klasični akutni s<strong>in</strong>usitis spremlja zamašen nos, boleč<strong>in</strong>e v<br />

zgornji čeljusti, za očmi, v čelu. Lahko so boleči zgornji zobje.<br />

Boleč<strong>in</strong>e so hujše ob napenjanju, kihanju, brisanju oziroma<br />

izpihanju nosu, predklonu. Po navadi je zvišana telesna temperatura,<br />

bolnik se slabo počuti, ne more izpihati nosu, po dekongestivnih<br />

kapljicah lažje izpiha rumenozelen smrkelj. Večkrat ima<br />

polno zgornje žrelo goste sluzi, ki se le s težavo izpljune, imamo<br />

pa kaj videti, včasih tudi vohati.<br />

Torej s<strong>in</strong>usitisa ni težko prepoznati?<br />

Bolniki, ki so večkrat preboleli s<strong>in</strong>usitis, sami zase natančno<br />

ve<strong>do</strong>, kdaj ga imajo ali kdaj se k njemu pripravlja. Navadno pa so<br />

Klasični akutni s<strong>in</strong>usitis<br />

spremlja zamašen nos, boleč<strong>in</strong>e<br />

v zgornji čeljusti, za očmi, v čelu.<br />

Lahko so boleči zgornji zobje.<br />

Boleč<strong>in</strong>e so hujše ob napenjanju,<br />

kihanju, brisanju oziroma<br />

izpihanju nosu, predklonu.<br />

<br />

<br />

Torej je s<strong>in</strong>usitis stopnjevanje oz. komplikacija prehlada?<br />

Pogosto, vendar ne izključno, je vnetje s<strong>in</strong>usov stopnjevanje<br />

oziroma zaplet prehladnega obolenja. Včasih s<strong>in</strong>usitis nastane<br />

tudi brez pred hodnega vnetja nosne sluznice.<br />

Nekateri ljudje pa s s<strong>in</strong>usi nimajo težav …<br />

Nekateri ljudje imajo s<strong>in</strong>usitis pogosteje. Navadno gre za dve<br />

večji skup<strong>in</strong>i bolnikov. Skupni imenovalec obeh skup<strong>in</strong> je slabša<br />

sposobnost čiščenja <strong>in</strong> zračenja s<strong>in</strong>usov, pri prvi skup<strong>in</strong>i zaradi<br />

zvite nosne pregrade, prevelikih nosnih školjk ali nosnih polipov.<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

30 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 31


KAKO ZDRAVITI<br />

Pri otrocih poznamo pogosto<br />

obliko vnetja s<strong>in</strong>usov, to je<br />

akutni etmoiditis, ki se kaže z<br />

otekl<strong>in</strong>o <strong>in</strong> rdeč<strong>in</strong>o ene ali obeh<br />

očesnih vek; otrok včasih sploh<br />

ne more odpreti očesa. Tako<br />

bolni otroci večkrat pridejo na<br />

pregled k okulistu, čeprav gre<br />

za izrazito bolezen otor<strong>in</strong>olar<strong>in</strong>gologije<br />

(orl). Pozdravijo se<br />

z zdravili, izjemoma je<br />

potreben operativni poseg.<br />

znaki gnojnega s<strong>in</strong>usitisa vsaj v prvi fazi tako neizraziti, da ga<br />

zdravniki brez <strong>do</strong>datnih diagnostičnih pri po moč kov samo na<br />

osnovi pripovedi <strong>in</strong> kl<strong>in</strong>ične slike težko prepoznamo, oziroma ne<br />

moremo ločiti kataralnega od gnojnega r<strong>in</strong>os<strong>in</strong>usitisa. V pomoč<br />

so nam laboratorijski kazalniki vnetja, ki ločijo virusno od bakterijskega<br />

vnetja, pomagamo si z rentgenskimi <strong>in</strong> CT-slikami s<strong>in</strong>usov<br />

ter en<strong>do</strong>skopskim pregle<strong>do</strong>m nosu <strong>in</strong> s<strong>in</strong>usov. Redko, če sploh,<br />

nam je v pomoč bris sluznice.<br />

<strong>Kako</strong> se s<strong>in</strong>usitis kaže pri otroku?<br />

Otroci celostno reagirajo na vnetje zgornjih dihal, tako da je<br />

večkrat nemogoče trditi, ali gre bolj za akutno vnetje žrelnice<br />

(adenoiditis) ali bolj za s<strong>in</strong>usitis. Po navadi pa je vnetje tako v<br />

žrelu <strong>in</strong> nosu kot tudi v s<strong>in</strong>usih <strong>in</strong> srednjem ušesu. Otrok je slaboten,<br />

ima vroč<strong>in</strong>o, glavobol, zamašen <strong>in</strong> smrkav nos z zelenim<br />

izcedkom, lahko bruha … Natančna <strong>do</strong>ločitev mesta največje prizadetosti<br />

je bolj ali manj akademskega značaja, saj se vnet je z antibiotikom,<br />

dekongestivnimi kapljicami <strong>in</strong> antipiretikom pri<br />

imunsko sposobnem otroku izboljša <strong>in</strong> otrok ozdravi. Pri otrocih<br />

poznamo pogosto obliko vnetja s<strong>in</strong>usov, to je akutni etmoiditis,<br />

ki se kaže z otekl<strong>in</strong>o <strong>in</strong> rdeč<strong>in</strong>o ene ali obeh očesnih vek; otrok<br />

včasih sploh ne more odpreti očesa. Tako bolni otroci večkrat pridejo<br />

na pregled k okulistu, čeprav gre za izrazito bolezen otor<strong>in</strong>olar<strong>in</strong>gologije<br />

(orl). Pozdravijo se z zdravili, izjemoma je potreben<br />

operativni poseg.<br />

<strong>Kako</strong> lahko bolezen zdravimo?<br />

Glede na dejstvo, da približno poznamo nači ne nastanka bolezni,<br />

jo lahko v obratni smeri pre pre čujemo <strong>in</strong> zdravimo. Prvi<br />

orl-ukrep zdrav ljenja gnojnega r<strong>in</strong>os<strong>in</strong>usitisa je vzpostavitev<br />

čiščenja <strong>in</strong> zračenja s<strong>in</strong>usa z zmanjšanjem otekl<strong>in</strong>e (kongestije,<br />

edema) nosne sluznice. Drugi cilj je uničenje bakterij ali vsaj<br />

tolikšno zmanjšanje njihovega števila, da lahko imunske celice s<br />

po moč niki potolčejo napadalce, pospravijo ostanke na bojišču <strong>in</strong><br />

si vsiljivce zapomnijo. Prvo nalogo pomagajo telesu opraviti sedemdnevna<br />

uporaba nosnega dekongestiva (zdravila v obliki kapljic<br />

ali pršila za zmanjšanje otekl<strong>in</strong>e nosne sluznice), jemanje nosnega<br />

kortikosteroida (zdravila za lokalno lajšanje vnetja) <strong>in</strong><br />

čiščenje nosu s fiziološko raztop<strong>in</strong>o. Drugo nalogo navadno<br />

odlično opravi sedem- <strong>do</strong> desetdnevna terapija širokospektralnega<br />

antibiotika.<br />

<strong>Kako</strong> lahko težave preprečimo?<br />

Bolniki z <strong>do</strong>lgoletnimi težavami s s<strong>in</strong>usi ali »s<strong>in</strong>usitični veterani«<br />

ve<strong>do</strong> povedati, da lahko zmanjšajo probleme z zamašenim<br />

nosom <strong>in</strong> preprečijo razvoj s<strong>in</strong>usitisa, če takoj na začetku nahoda<br />

večkrat dnevno začnejo uporabljati zdravilo za lajšanje nosne<br />

otekl<strong>in</strong>e (dekongestiv). Poleg večje verjetnosti, da se s<strong>in</strong>usitis ne<br />

bo razvil, seveda lahko tudi normalneje dihajo skozi nos, ta pa<br />

tudi normalneje opravi nalogo »air condition«. Prav tako<br />

preprečuje razvoj s<strong>in</strong>usitisa uporaba nosnih kortikosteroi<strong>do</strong>v, ki<br />

zmanjšajo otekl<strong>in</strong>o nosne sluznice pri obolelih, še posebno pri<br />

alergikih.<br />

Ali je recept za preprečevanje s<strong>in</strong>usitisa zanesljiv?<br />

Kaj bi bilo, če ne bi bilo, je težko z gotovostjo trditi, vendar pa<br />

kl<strong>in</strong>ična praksa, <strong>do</strong>lgoletne izkuš nje starejših kolegov <strong>in</strong> osebne<br />

izkušnje nedvo m no govorijo v prid koristnosti nosnih dekongestivov.<br />

Uspeha seveda ne moremo zagotoviti pri bolnikih, ki imajo<br />

izrazite anatomske deformacije pret<strong>in</strong>a, školjk <strong>in</strong> polipe; pri teh<br />

ljudeh je namreč prej ali slej v mirni fazi potrebna operacija, ki<br />

normalizira anatomijo <strong>in</strong> omogoči normalno funkcijo migetalk<br />

<strong>in</strong> vseh oblik obrambe.<br />

Težave nastanejo tudi pri zdravljenju kakor koli imunsko<br />

slabše sposobnih ljudi.<br />

Kakšni zapleti lahko nastanejo?<br />

Nezdravljen s<strong>in</strong>usitis lahko privede <strong>do</strong> trajnega kroničnega<br />

vnetja. Lahko pa nastanejo tudi zapleti na področju okolnih struktur,<br />

to je v očesni votl<strong>in</strong>i, na kosteh, v najslabšem primeru pa<br />

smrtno nevarni zapleti v možganih, ki tudi po ozdravitvi lahko<br />

puščajo trajne posledice.<br />

Za konec: kako se torej lahko izognemo r<strong>in</strong>os<strong>in</strong>usitisu?<br />

Vsestransko polno življenje je prvi pogoj odpornosti. V času<br />

prehla<strong>do</strong>v se je skoraj nemo goče izogniti okužbi, pa vendar poskusiti<br />

ni greh. Če pa smo za prehla<strong>do</strong>m že oboleli, lahko preprečimo<br />

širjenje vnetja iz nosu na s<strong>in</strong>use pa tudi na srednje uho s<br />

čimprejšnjo redno uporabo nosnih dekongestivnih kapljic ali<br />

pršila, kot je npr. Operil. Edem zmanjšajo tudi nosni kortikosteroidi,<br />

migetalkam pomaga fiziološka raztop<strong>in</strong>a.<br />

Pa čim manj smrkanja <strong>in</strong> srečno! <br />

Razvoj s<strong>in</strong>usitisa lahko<br />

preprečimo, če začne bolnik<br />

takoj na začetku nahoda<br />

večkrat dnevno uporabljati<br />

zdravilo za lajšanje nosne<br />

otekl<strong>in</strong>e (dekongestiv).<br />

32 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 33


ZDRAVILNE RASTLINE<br />

ZDRAVILNE RASTLINE<br />

Kava<br />

Janez Špr<strong>in</strong>ger, mag. farm., spec.<br />

Kava (lat<strong>in</strong>sko Coffea) je <strong>do</strong>ma v gorah jugovzhodne Etiopije. Prvi so jo začeli gojiti<br />

Arabci, kot napitek pa so jo povzdignili derviši, ki so jo pili, da ne bi zaspali med<br />

nočno molitvijo. V Evropo so jo pr<strong>in</strong>esli beneški trgovci leta 1615. V prvih kavarnah<br />

v Carigradu so brali pesmi, igrali šah <strong>in</strong> razpravljali, v drugi polovici 17. stoletja so<br />

se razširile po vsej krščanski Evropi, na Angleškem so se iz njih razvili klubi.<br />

R<br />

azlični <strong>in</strong>teresi so ovirali vzpon kave:<br />

za zdravnike je kvarila zdravje <strong>in</strong> za<br />

duhovnike zavajala dušo, ženam speljala<br />

može z <strong>do</strong>ma, vladam zapeljala<br />

ljudi v nevarno mišljenje, v<strong>in</strong>skim trgovcem jemala<br />

zaslužek, pruski kralj Friderik Viljem I.<br />

(1688–1740) pa bi najraje videl, da bi vsi njegovi<br />

podaniki tako kot on pili pivo.<br />

Čeprav je kava brez izrazitih prednosti pred<br />

drugimi pijačami, se je vseeno uveljavila, odvrnitev<br />

ljudi od pijančevanja pa je bil <strong>do</strong>bro<strong>do</strong>šel<br />

<strong>do</strong>daten uč<strong>in</strong>ek, kot pravi skand<strong>in</strong>avski pisec komedij<br />

Holberg: »Naše žene <strong>in</strong> hčere lahko poslej<br />

opravijo v enem <strong>do</strong>poldnevu<br />

po deset obiskov, pa<br />

prihajajo <strong>do</strong>mov<br />

vendarle popolnoma<br />

trezne.«<br />

Arabci so ščitili monopol nad pridelavo s<br />

prodajo toplotno obdelanih (sterilnih) zrn, vendar<br />

se je nekaj rastl<strong>in</strong> le posrečilo prenesti drugam<br />

po svetu, kjer so pozneje vzgojili še druge<br />

vrste. Največ kave danes pridela Brazilija. V to<br />

državo je rastl<strong>in</strong>a prispela v šopku cvetja, ki ga<br />

je žena guvernerja Francoske Gvajane v znak<br />

ljubezni poklonila nekemu uradniku.<br />

Droga so posušena jedra zrelih semen,<br />

praženih <strong>do</strong> temno rjave barve <strong>in</strong> značilno prijetnega<br />

vonja. Vsebuje od 1 <strong>do</strong> 2 odstotka kofe<strong>in</strong>a,<br />

zaradi katerega je poživilo. Največ se ga<br />

izluži v turški kavi (okrog 100 mg v 100 ml), pol<br />

manj iz <strong>in</strong>stant kave.<br />

Farmakološke uč<strong>in</strong>ke<br />

kofe<strong>in</strong>a imajo tudi<br />

poparki pravega<br />

čaja, čaja<br />

mate<br />

<strong>in</strong> gvarane, osvežilni napitki kole, nekoliko<br />

čokolada <strong>in</strong> kakav, povsem brez kofe<strong>in</strong>a pa ni niti<br />

brezkofe<strong>in</strong>ska kava. Primernost kave za zdrave<br />

ljudi najbolje ponazori kl<strong>in</strong>ični poskus, izveden<br />

na zahtevo švedskega kralja Gustava III. (1742–<br />

1792), ki je rešil življenji na smrt obsojenih<br />

dvojčkov: v zameno za kazen sta morala vsak dan<br />

piti kavo oziroma čaj; preživela sta sodnike, zdravnike<br />

<strong>in</strong> kralja, saj sta oba <strong>do</strong>čakala visoko starost,<br />

83 let.<br />

Farmakološko delovanje kofe<strong>in</strong>a je <strong>do</strong>bro<br />

proučeno. V običajnih odmerkih to poživilo naredi<br />

človeka miselno <strong>in</strong> čustveno budnega, razpoloženega<br />

ter prijaznega, zgovornega <strong>in</strong> živahnega.<br />

Krepi umske sposobnosti, zatrte od<br />

utru je nosti <strong>in</strong> naveličanosti, ter odloži nastop<br />

nezbra nosti <strong>in</strong> zaspanosti. Olajša tudi mišično<br />

delo <strong>in</strong> dihanje. Velike so razlike v uč<strong>in</strong>ku na posamezne<br />

ljudi ali celo pri istih posameznikih v<br />

različnih življenjskih ob<strong>do</strong>bjih <strong>in</strong> okolišč<strong>in</strong>ah.<br />

Razvajen pivec ali pivka kave, ki popije pet skodelic<br />

kave na dan, zaužije glede na drogo <strong>in</strong> svoj okus<br />

od petsto <strong>do</strong> osemsto miligramov kofe<strong>in</strong>a. Ta se<br />

hitro razširi po telesu, preide tudi v mater<strong>in</strong>o<br />

mleko <strong>in</strong> plod. Odrasli ga hitro presnovijo <strong>in</strong><br />

izločijo iz telesa, kadilci <strong>in</strong> telesno dejavni<br />

ljudje še hitreje, jetrni bolniki <strong>in</strong><br />

nosečnice počasneje, <strong>do</strong>jenčki pa<br />

zelo počasi, zato jih lahko že<br />

majhna količ<strong>in</strong>a kofe<strong>in</strong>a v<br />

mleku vznemiri <strong>in</strong> moti spanje.<br />

Tudi nekatere uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong>e<br />

ga zadržijo v telesu, na primer<br />

hormonska kontracepcijska<br />

sredstva. Ob <strong>do</strong>lgotrajnem pitju<br />

lahko izostanejo nekateri<br />

fiziološki uč<strong>in</strong>ki, prek<strong>in</strong>itev pitja<br />

pa izzove glavobol.<br />

Seveda kofe<strong>in</strong>ski napitki<br />

ne ustvarijo niti telesne niti<br />

duševne moči, marveč nam<br />

jo pomagajo sprostiti <strong>in</strong> so <strong>do</strong>bro<strong>do</strong>šli le v tem<br />

smislu. Niso primerni za obvla<strong>do</strong>vanje hude<br />

utrujenosti <strong>in</strong> zaspanosti ter za vzdrževanje<br />

budnosti pri opravilih, kjer se zahteva posebna<br />

pozornost, denimo ko vozimo ali upravljamo<br />

stroje, saj zmanjšajo preudarnost <strong>in</strong> odzivno<br />

sposobnost; ko se potroši telesna moč, pa se<br />

pojavita nasprotna uč<strong>in</strong>ka, nenadna zaspanost<br />

<strong>in</strong> neurejen krvni tlak, kar lahko privede <strong>do</strong> nezgode.<br />

Sploh ni vprašanje »piti ali ne piti kave«, ampak<br />

»kdaj, kako <strong>in</strong> koliko«. Če vas tare ne spečnost,<br />

preverite, ali morda zvečer pijete kavo;<br />

nosečnice <strong>in</strong> <strong>do</strong>ječe matere pomislite, da jo bo<br />

moral z vami piti tudi k<strong>do</strong>, ki je sploh ni naročil;<br />

vsi se zaradi nepredvidljivih uč<strong>in</strong>kov odrecite<br />

čez mernim odmerkom, kakršne koli druge<br />

zdravstvene dvome pa<br />

odpravite skupaj s<br />

svojim zdravnikom<br />

<strong>in</strong> <strong>lekarna</strong>rjem, ki<br />

vas bosta varno<br />

popeljala skozi<br />

zdravilni svet<br />

kofe<strong>in</strong>a. <br />

34 NAŠA LEKARNA<br />

NAŠA LEKARNA 35


ZDRAVILNE RASTLINE<br />

Vprašajte<br />

strokovnjaka<br />

Drage bralke <strong>in</strong> bralci, vabimo vas,<br />

da vprašanja <strong>in</strong> opis svojih težav<br />

pošljete na naslov<br />

Entrapharm d. o. o., Pot k sejmišču<br />

30, 1000 Ljubljana, ali po e-poπti<br />

urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si.<br />

Skupaj z našim partnerjem,<br />

podjetjem Medex,<br />

bomo skušali poiskati odgovore.<br />

Moj otrok je star tri leta <strong>in</strong> je zelo pogosto<br />

prehlajen. Veliko berem o probiotikih za izboljšanje<br />

imunosti, pa ne vem, ali bi bili zanj<br />

primerni. Ker ne mara jogurta, bi poskusila s<br />

čim drugim. Ali mi lahko pomagate pri izbiri?<br />

Nada iz Ljubljane<br />

Probiotiki obstajajo v različnih oblikah: v jogurtu,<br />

kapsulah, tabletah za žvečenje ali vrečkah. Pri nakupu<br />

moramo biti pozorni na nekaj pomembnih stvari.<br />

Izdelek mora imeti navedeno količ<strong>in</strong>o probiotičnih<br />

mikroorganizmov <strong>in</strong> vrsto probiotičnih bakterij z<br />

imenom seva, ki je registriran v mednarodni zbirki mikroorganizmov<br />

(npr. Bifi<strong>do</strong>bacterium <strong>in</strong>fantis-Rosell-<br />

33), ker boste le tako lahko prepričani, da so uporabljeni<br />

sevi obstojni, uč<strong>in</strong>koviti <strong>in</strong> varni. Dnevni vnos naj bi<br />

bil od 10 9 <strong>do</strong> 10 10 živih probiotičnih mikroorganizmov, da<br />

se zagotovi pozitivni uč<strong>in</strong>ek na zdravje.<br />

Da bo bakterija uč<strong>in</strong>kovita, mora biti v času, ko ga<br />

zaužijemo, prisotna v <strong>do</strong>volj velikem številu. Več<strong>in</strong>oma<br />

je uč<strong>in</strong>kovitost vezana tudi na sposobnost bakterije,<br />

da vsaj nekaj časa preživi v našem črevesu. Zato sta izdelava<br />

<strong>in</strong> predvsem razvoj kakovostnih probiotikov draga,<br />

kar več<strong>in</strong>oma vpliva tudi na končno ceno.<br />

Da probiotiki ostanejo živi (mrtvi seveda ne uč<strong>in</strong>kujejo),<br />

ne smejo biti izpostavljeni kisiku <strong>in</strong> vlagi v zraku,<br />

zato imajo najboljšo obstojnost probiotiki, pakirani v<br />

vrečke za enkratno uporabo, ki jih vmešamo v sok ali<br />

vo<strong>do</strong>.<br />

Za več kot tri različne seve v izdelku se težko naredi<br />

študija uč<strong>in</strong>kovanja. Prav tako nekateri proizvajalci navajajo<br />

višje število mikroorganizmov v pakiranju z vsebovanjem<br />

sporogene bakterije, npr. Lactobacillus sporogenes,<br />

katere uč<strong>in</strong>kovanje ni <strong>do</strong>kazano.<br />

Ko probiotike zaužijemo, se v črevesju razmnožijo.<br />

Njihova rast je še uspešnejša, če gre za komb<strong>in</strong>acijo<br />

probiotika <strong>in</strong> prebiotika. Prebiotiki so neprebavljive<br />

snovi <strong>in</strong> so hrana za probiotike. Kot prebiotika se<br />

uporabljata recimo <strong>in</strong>ul<strong>in</strong> <strong>in</strong> oligofruktoza.<br />

Namnoženi probiotiki v črevesju izpodr<strong>in</strong>ejo patogene<br />

bakterije <strong>in</strong> viruse, nevtralizirajo njihove toks<strong>in</strong>e <strong>in</strong><br />

tako izboljšujejo imunski odziv organizma. Medexov<br />

probio aktiv s probiotiki, razvitimi v Inštitutu Rosell v<br />

Franciji, ima narejene vse študije uč<strong>in</strong>kovanja <strong>in</strong> je<br />

odlična izbira tako za odrasle kot za otroke.<br />

Zelo pogosto se mi ponavlja vnetje mehurja.<br />

Ali obstaja kakšno naravno sredstvo, ki bi<br />

lahko ublažilo moje težave?<br />

Klara iz Celja<br />

Brusnice so v ljudskem zdravilstvu poznane že mnogo<br />

let kot sredstvo za preprečevanje vnetja sečil. Brusnice<br />

delujejo tako, da fiziološko spremenijo bakterije E.<br />

coli, tako da se ne morejo vezati na stene ur<strong>in</strong>arnega<br />

trakta <strong>in</strong> jih telo izloči. Pri ekstremnih okužbah lahko<br />

bakterije E. coli čezse ustvarijo poseben biofilm <strong>in</strong> s<br />

tem postanejo odporne proti antibiotikom. Takrat lahko<br />

to obrambo prebijejo le koncentrirani tan<strong>in</strong>i v brusnicah<br />

<strong>in</strong> tako očistijo ur<strong>in</strong>arni trakt. Uživanje izdelka Brusnifem<br />

forte priporočamo kot preventivo ali v komb<strong>in</strong>aciji<br />

pri zdravljenju z antibiotiki. So ed<strong>in</strong>i preparat na tržišču<br />

s kl<strong>in</strong>ičnimi študijami <strong>in</strong> so pripravljene s patentiranim<br />

postopkom Bioshield ® zaščite bioaktivnih snovi. Kapsule<br />

vsebujejo cele plo<strong>do</strong>ve brusnic Cran Max ® , ki <strong>do</strong>kazano<br />

zmanjšajo okužbe sečil za 44 % (vir: raziskava v<br />

Kanadi, 2002) <strong>in</strong> so najmočnejši preparat na tržišču.<br />

Jana Potokar, vodja razvoja v Medexu<br />

Veliko zdravja vam želita Medex <strong>in</strong><br />

uredništvo revije Naša <strong>lekarna</strong>.<br />

36 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 37


MEDICINSKO ZRCALO<br />

MEDICINSKO ZRCALO<br />

Pri bolnikih z<br />

revmatoidnim artritisom<br />

je pomembna<br />

pozitivna naravnanost<br />

Društvo revmatikov Slovenije<br />

»Razmišljajmo pozitivno« je bilo tudi geslo zadnjega mednarodnega dneva<br />

revmatikov. Društvo revmatikov Slovenije, ki je član Evropske zveze proti<br />

revmatizmu, je v sklopu tega dalo poseben poudarek psihološkemu uč<strong>in</strong>ku,<br />

ki ga imajo revmatična obolenja na bolnike. Bolnikom z artritisom oziroma<br />

revmatičnimi boleznimi, ki živijo v boleč<strong>in</strong>i <strong>in</strong> se spoprijemajo s fizičnimi<br />

težavami, pomeni njihovo obolenje tudi precejšen čustveni izziv.<br />

V<br />

Sloveniji je okoli 24.000 bolnikov <strong>in</strong><br />

več kot 230.000 oseb z revmatičnimi<br />

obolenji. Skrb vzbujajoče pa je<br />

dejstvo, da je vedno več bolnikov<br />

med otroki. Stereotip o tem, da je to bolezen starejših<br />

ljudi, že zdavnaj ne drži več. Za revmatoidnim<br />

artritisom, ki je najpogostejša vnetna revmatična<br />

bolezen, zboli okrog 1 % odraslega<br />

prebivalstva.<br />

Raziskava, ki jo je leta 2008 izvedel Stalni<br />

odbor obolelih za artritisom oziroma revmatizmom<br />

pri Evropski zvezi proti revmatizmu<br />

(eular), je zajela mnenja bolnikov, njihovih<br />

negovalcev <strong>in</strong> zdravstvenih delavcev. Osre<strong>do</strong>točila<br />

se je na psihološke posledice artritisa <strong>in</strong><br />

revmatičnih obolenj ter na vprašanje, kako se<br />

lahko ob ustrezni podpori izboljša kakovost<br />

življenja ljudi s takimi obolenji. 97 % bolnikov<br />

oziroma njihovih negovalcev je potrdilo, da bolezen<br />

njih oziroma njihove bližnje čustveno<br />

obremenjuje <strong>in</strong> pogosto ali zelo pogosto negativno<br />

vpliva na njihovo razpoloženje. Oboleli za<br />

artritisom oziroma revmatizmom najteže čustveno<br />

prenašajo: težave pri vsakdanjih opravilih,<br />

zmanjšano mobilnost, boleč<strong>in</strong>o, omejene<br />

mož nosti zabave <strong>in</strong> druženja ter pomanjkanje<br />

razumevanja pri prijateljih <strong>in</strong> sodelavcih.<br />

Ko so sodelujoče vprašali, kaj bi jim najbolj<br />

pomagalo pri premagovanju težav, povezanih z<br />

njihovim obolenjem, so odgovorili: uč<strong>in</strong>kovito<br />

zdravljenje bolezni <strong>in</strong> z njo povezanih psiholoških<br />

stanj, vzdrževanje stikov z ljudmi, obolelimi<br />

za po<strong>do</strong>bnimi boleznimi, ter več razumevanja <strong>in</strong><br />

prilagodljivosti delodajalcev oziroma izobra ževalnih<br />

ustanov.<br />

F<strong>in</strong>ančno breme revmatičnih obolenj je visoko.<br />

Skupni gospodarski vpliv revmatoidnega artritisa<br />

(ra) je po podatkih iz leta 2006 v Zahodni<br />

Evropi ocenjen na 42 milijard evrov, v<br />

Vzhodni Evropi pa na 3,4 milijarde evrov.<br />

Povprečni letni strošek ra na bolnika je ocenjen<br />

na 13.500 evrov, v poznejših stadijih bolezni pa<br />

lahko naraste tudi <strong>do</strong> 40.000 evrov letno.<br />

Številni bolniki so razvili metode, s katerimi se laže<br />

spoprijemajo s čustvenim vplivom artritisa oziroma<br />

revmatizma. Za najuspešnejše na či ne premagovanja<br />

težav so se pokazali: pozitivna naravnanost,<br />

postavljanje majhnih osebnih ciljev, druženje <strong>in</strong> pogovor<br />

o lastnem <strong>do</strong>življanju težav z druž<strong>in</strong>o <strong>in</strong> s prijatelji.<br />

38 NAŠA LEKARNA<br />

NAŠA LEKARNA 39


MEDICINSKO ZRCALO<br />

MEDICINSKO ZRCALO<br />

Ne<strong>do</strong>končani<br />

mozaik<br />

Zgodba bolnika Ivana<br />

iz Murske Sobote<br />

Zdravila za ra kljub desetkratnemu porastu<br />

stroškov v zadnjih desetih letih pomenijo le 14 %<br />

skupnih stroškov bolezni. Največji strošek ra je<br />

izguba produktivnosti zaradi zmanjšanja opravilne<br />

sposobnosti. Do 50 % bolnikov z ra je prisiljenih<br />

zapustiti delo v desetih letih od začetka<br />

bolezni, kar zahteva <strong>in</strong>validske pokojn<strong>in</strong>e <strong>in</strong> <strong>do</strong>datno<br />

oskrbo.<br />

V zadnjem desetletju so spoznanja o mehanizmu<br />

<strong>in</strong> vzdrževanju vnetja pri ra <strong>in</strong> drugih<br />

vnetnih revmatičnih bolezni pripeljala <strong>do</strong><br />

razvoja novih, bioloških zdravil, ki so pr<strong>in</strong>esla<br />

viden napredek pri zdravljenju. Biološka<br />

zdravila so bila na tem področju izdelana z namenom,<br />

da bi ciljano zavirala aktivnost vnetnih<br />

snovi, ki so prisotne pri teh bolnikih.<br />

Rezultati nedavnega medic<strong>in</strong>skega napredka<br />

so poleg nadzorovanja boleč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> vnetja ter iz boljšanja<br />

kakovosti življenja predvsem zmanj šan je napre<strong>do</strong>vanja<br />

bolezni <strong>in</strong> <strong>in</strong>validnosti, kar je postal<br />

realni cilj pri zdravljenju ra. Danes pri enem od<br />

petih bolnikov <strong>do</strong>sežemo remisijo (upočasnitev<br />

napre<strong>do</strong>vanja bolezni), z uveljavitvijo novih terapij<br />

pa pričakujemo še boljše rezultate.<br />

Zdravljenje v zgodnjih ob<strong>do</strong>bjih bolezni je<br />

uč<strong>in</strong>kovitejše od tistega pri napre<strong>do</strong>vali bolezni.<br />

Tako lahko pripomoremo k upočasnitvi ali celo<br />

zaustavitvi nepovratnih sprememb na prizadetih<br />

sklepih, s čimer se ohranja delazmožnost <strong>in</strong><br />

zmožnost opravljanja vsakodnevnih opravil. To<br />

ima hkrati pomemben uč<strong>in</strong>ek na produktivnost<br />

<strong>in</strong> ohranjanje deleža zaposlenosti bolnikov z ra.<br />

D<br />

elček za delčkom sem leta že zlagal čez dvajseta<br />

<strong>in</strong> po petnajstih letih je mozaik še<br />

vedno ne<strong>do</strong>končan, čeprav ga oblikujem 24<br />

ur na dan brez presledka. Lahko bi bila velikanska slika<br />

ali pa prav drobceni kamenčki, ki jih še danes ni<br />

mogoče urediti. In kaj predstavlja? Kakšen naslov<br />

nosi? Imenuje se revma.<br />

Revma je, milo rečeno, neprijetna zadeva že brez<br />

boleč<strong>in</strong>. Pri meni se je sprožila iz neznanega vzroka,<br />

saj nihče od mojih sorodnikov ni zbolel za revmatizmom.<br />

Moj imunski sistem se je preprosto zrušil <strong>in</strong><br />

začel delovati drugače.<br />

Po opravljenem vojaškem roku sem <strong>do</strong>bil službo v<br />

kmetijski trgov<strong>in</strong>i. Krasno, služba je vir <strong>do</strong>hodka, kar se<br />

mi je zdel <strong>do</strong>ber začetek <strong>in</strong> bil sem poln optimizma.<br />

Nato so se nena<strong>do</strong>ma pojavile boleč<strong>in</strong>e v kosteh <strong>in</strong><br />

mišicah. Sledili so obiski pri zdravnikih <strong>in</strong> veliko<br />

bolniške odsotnosti. Nisem vedel, kaj se <strong>do</strong>gaja z<br />

mano, tudi zdravniki so po najrazličnejših preiskavah<br />

mislili, da bolezen hl<strong>in</strong>im.<br />

Po štirih letih boleč<strong>in</strong> me je pregledal specialist, ki si<br />

je resnično vzel čas, pretehtal različne možnosti <strong>in</strong> na<br />

koncu pomislil, da bi lahko šlo za revmatično obolenje.<br />

In res je bila pozneje potrjena diagnoza aktivni<br />

revmatični sakroileitis <strong>in</strong> seronegativni spondiloartritis.<br />

Ko sem zvedel diagnozo <strong>in</strong> kaj pomeni, se mi je<br />

sesul svet.<br />

Pozneje sem izgubil še službo. Delodajalec je bil<br />

razumevajoč, a zame žal ni imel drugega primernega<br />

delovnega mesta. Bil sem čisto na dnu. Še danes sem<br />

hvaležen svojim najbližjim <strong>in</strong> prijateljem, ki so mi v<br />

tistih trenutkih stali ob strani <strong>in</strong> mi dajali oporo.<br />

Med to bolezensko vojno vztrajno iščem delo. Čeprav<br />

delovno <strong>do</strong>bo krpam samo z zaposlitvami za <strong>do</strong>ločen<br />

čas, mi to veliko pomeni. Vseskozi, zdaj že kar deset<br />

let, se z vmesnimi prek<strong>in</strong>itvami vključujem v razna<br />

javna dela <strong>in</strong> razpise. Služba mi veliko pomeni, saj se<br />

počutim koristnega za okolico <strong>in</strong> družbo. Žal pa je zelo<br />

težko skleniti delovno razmerje, zlasti za nas <strong>in</strong>valide.<br />

Zase lahko rečem, da opravljam dve službi: 24 ur na<br />

dan negujem svojo bolezen, štiri ure pa sem v službi.<br />

Zaposlitev pomeni zelo veliko. Brez nje upade<br />

samozavest, slabšati se lahko začne tudi zdravstveno<br />

stanje, druž<strong>in</strong>a trpi, prav tako tudi socialno <strong>in</strong><br />

družbeno življenje.<br />

Pred desetimi leti sem se poročil <strong>in</strong> imam dva otroka.<br />

Odločil sem se tvegati v upanju, da moji potomci ne<br />

bo<strong>do</strong> oboleli za revmatizmom. Odločitev je bila res<br />

težka, ampak po presoji strokovnjakov smo prišli <strong>do</strong><br />

pozitivnega sklepa. Otroci mi ne pustijo mirovati, da bi<br />

zakrnel, kvečjemu me prisilijo, da se gibam. To jemljem<br />

kot neke vrste brezplačno terapijo, ki se lahko<br />

velikokrat konča z boleč<strong>in</strong>ami. Lahko rečem, da je vsak<br />

premik telesa velik uspeh <strong>in</strong> <strong>do</strong>sežek. Zveni smešno, a<br />

je resnično.<br />

V zadnjem času so se na tržišču pojavila biološka<br />

zdravila, ki mnogim olajšajo boleč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> povrnejo<br />

motorične sposobnosti. Tako posta neš tudi moralno<br />

močnejši, počutiš se, kot da spadaš k celoti. Vprašanje<br />

pa je, kakšen bo <strong>do</strong>lgoročni uč<strong>in</strong>ek. Upanje je veliko,<br />

nikoli pa se ne ve, kdaj boš spet na začetku, ko boš<br />

moral znova začeti sestavljati mozaik. <br />

40 NAŠA LEKARNA<br />

NAŠA LEKARNA 41


MEDICINSKO ZRCALO<br />

MEDICINSKO ZRCALO<br />

K<strong>do</strong> pravi, da<br />

ne gre,<br />

se ne da?<br />

Rodil sem se tak<br />

kot več<strong>in</strong>a otrok,<br />

zdrav <strong>in</strong> brez<br />

kakršnih koli<br />

težav. Ko sem bil<br />

star dve leti <strong>in</strong><br />

pol, so se<br />

pojavile težave,<br />

ki jim sprva nihče<br />

ni pripisoval<br />

posebnega<br />

pomena. Trajalo<br />

je <strong>do</strong>lgih devet<br />

mesecev, preden<br />

so mi postavili<br />

diagnozo jra<br />

– juvenilni<br />

revmatoidni<br />

artritis – revmatični<br />

artritis, ki se<br />

pojavi v otroštvu.<br />

V tem času so starše pretresali še z najrazličnejšimi<br />

drugimi diagnozami, ki so bile ena hujša od druge. Od<br />

levkemije, propadanja kosti <strong>do</strong> odmiranja mišic. Tudi<br />

revma ni bila diagnoza, ki bi jo starši takrat sprejeli z<br />

lahkim srcem. Veliko ljudi še vedno misli, da je revma<br />

bolezen starih ljudi, kar pa ne drži. Revma lahko<br />

prizadene človeka v katerem koli starostnem ob<strong>do</strong>bju.<br />

In v katerem koli starostnem ob<strong>do</strong>bju ga lahko<br />

zaznamuje za vse življenje z nepopravljivimi deformacijami.<br />

Predvsem pa ga nikoli ne zapusti <strong>in</strong> je njegova<br />

najzvestejša spremljevalka!<br />

Bolezen smo sčasoma sprejeli, kot smo sprejeli tudi<br />

dejstvo, da je treba vsake toliko nekaj tednov preležati<br />

v bolnišnici. Ves čas sem normalno hodil v šolo. Res<br />

sem zaradi bolezni veliko manjkal, vendar v uspehu<br />

nisem nikoli zaostajal. Moja želja je bila postati<br />

policist. Do devetega leta so vse težave nekako<br />

izg<strong>in</strong>ile <strong>in</strong> revma mi nikjer na telesu ni pustila posledic.<br />

Odločil sem se, da se vpišem na srednjo policijsko šolo<br />

v Tacnu. Tako fizični kot psihični del sprejemnih izpitov<br />

sem uspešno opravil. Kljub temu zaradi debele<br />

zdravniške kartoteke na šolo nisem bil sprejet. A se<br />

nisem se tako hitro vdal. Na pediatrični kl<strong>in</strong>iki smo<br />

naredili <strong>do</strong>datna testiranja, ki so pokazala 95 %<br />

možnosti, da za revmo tako rekoč niti slišal ne bom<br />

več. Na srednjo policijsko šolo sem bil sprejet, ampak<br />

sem imel ves prvi letnik manjše ali večje zdravstvene<br />

težave. Proti koncu šolskega leta so bile boleč<strong>in</strong>e<br />

vedno hujše <strong>in</strong> moral sem zamenjati šolo. V tem času<br />

sem imel veliko operacij, po končani gimnaziji pa me je<br />

pri mojih še ne 19 letih čakala še menjava kolka.<br />

Po maturi sem se vpisal na biotehniško fakulteto <strong>in</strong><br />

študij sem uspešno končal. Zdaj je pred mano še<br />

magistrska naloga na fakulteti za družbene vede. Po<br />

petnajstih letih <strong>in</strong> pol mirovanja se je spet oglasila<br />

moja zvesta spremljevalka. V tem času pa sem lahko<br />

normalno živel, opravil sem celo tečaj jahanja <strong>in</strong><br />

pri<strong>do</strong>bil naziv jahač 1 pri Konjeniški zvezi Slovenije.<br />

Ustvaril sem si tudi druž<strong>in</strong>o. Imam s<strong>in</strong>a Vala, ki je tako<br />

kot več<strong>in</strong>a njegovih vrstnikov razigran, ve<strong>do</strong>željen,<br />

nagajiv <strong>in</strong> nasmejan, skratka, popolnoma zdrav<br />

štiriletnik. Se pa od več<strong>in</strong>e svojih vrstnikov razlikuje v<br />

tem, da ima očeta z revmo. Val je zaradi moje bolezni<br />

prikrajšan za marsikatero izkušnjo, trenutek, igro,<br />

pomoč, tolažbo. Moj s<strong>in</strong> se razlikuje od svojih vrstnikov<br />

tudi po tem, da ve, kaj je to bolnišnica, zakaj je <strong>do</strong>bro<br />

<strong>in</strong> potrebno, da njegovega »da<strong>do</strong>« operirajo <strong>in</strong> mu<br />

menjajo kolke. Ve, da bom potem lahko skupaj z njim<br />

tekel, se igral <strong>in</strong> brcal žogo ter šel z njim na sprehod.<br />

Val je že tako navajen bolnišnic, da mu je bolniška<br />

hrana všeč <strong>in</strong> brez sramu bolniške sestre prosi za<br />

repete. Saj ne da bi bila hrana tako izvrstnega okusa,<br />

ampak ker lahko s svojim da<strong>do</strong> skupaj je kosilo ali<br />

večerjo <strong>in</strong> ker lahko tako nekaj počneva skupaj. Četudi<br />

je to v bolnišnici, na bolniški postelji, je to najlepši kraj<br />

<strong>in</strong> najču<strong>do</strong>vitejši trenutek za oba. Oba veva, da naju<br />

čakajo tudi trenutki zunaj bolnišnice, na travniku, na<br />

igrišču, po poteh skozi gozd, ko bova skupaj počela,<br />

kar s<strong>in</strong>ovi vrstniki počno s svojimi očeti.<br />

Toliko tega je še, kar bi rad poskusil, naredil, toliko<br />

tega je, kar moram še storiti. In verjemite, storil bom.<br />

— Aladar, Ljubljana<br />

Ena glavnih ovir pri zgodnjem diagnosticiranju so<br />

<strong>do</strong>lge čakalne <strong>do</strong>be za pregled pri revmatologu.<br />

Pojmi artritis, revmatizem <strong>in</strong> revmatična<br />

obolenja vključujejo več kot 200 bolezni, med<br />

drugim revmatoidni artritis (ra), juvenilni idiopatski<br />

artritis (jia), osteoartritis (oa) <strong>in</strong><br />

ankilozirajoči spondilitis (as).<br />

Revmatoidni artritis (ra) je kronična sistemska<br />

vnetna bolezen <strong>in</strong> je avtoimunske narave.<br />

Ta bolezen prizadene predvsem sklepe. Če je<br />

ne zdravimo, nastanejo nepopravljive okvare<br />

sklepov <strong>in</strong> <strong>in</strong>validnost, posredno pa se zveča<br />

tudi umrljivost.<br />

ArthroStop krema<br />

Glukozam<strong>in</strong>,<br />

MSM <strong>in</strong> izvleček Bosvelije<br />

Revmatoidni artritis močno zmanjša kvaliteto<br />

življenja bolnikov. Med kroničnimi boleznimi<br />

je ra med tistimi, ki najbolj vplivajo na<br />

nižjo kakovost življenja <strong>in</strong> je na ravni multiple<br />

skleroze.<br />

Revmatoidni artritis najpogosteje prizadene<br />

ljudi na vrhuncu njihove kariere, tako da so z napre<strong>do</strong>vanjem<br />

bolezni prisiljeni k opustitvi dela.<br />

Zmanjšana funkcionalna zmožnost se več<strong>in</strong>oma<br />

razvije v dveh letih po diagnozi. Okrog 50 % bolnikov<br />

je nesposobnih za delo v desetih letih od<br />

začetka bolezni. Bolezen ima tako zaradi<br />

zmanjšanja produktivnosti obolelih vpliv na<br />

ekonomski položaj posameznika <strong>in</strong> seveda<br />

posledično na celotno družbo. <br />

Pokličite za brezplačen vzorec!<br />

Info:<br />

01/544-3833, www.bitax.si<br />

ArthroStop krema<br />

Za nego kože v predelih sklepov<br />

Na voljo v <strong>lekarna</strong>h<br />

<strong>in</strong> specializiranih<br />

prodajalnah!<br />

42 NAŠA LEKARNA<br />

Naravna zaščita v predelih sklepov - rok, nog <strong>in</strong> hrbtenice!<br />

NAŠA LEKARNA 43


PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />

Vozniki,<br />

ali poznate vseb<strong>in</strong>o kompleta<br />

za prvo pomoč v vašem vozilu?<br />

Mag. Damjan Slabe, prof. zdr. vzg., Visoka šola za zdravstvo Univerze v Ljubljani, <strong>in</strong><br />

Irena Šterbenc, dipl. san. <strong>in</strong>ž.<br />

Si lahko predstavljate, da med pripravljanjem kosila ugotovite, da vam manjka<br />

ključna začimba? Zadrega je še toliko večja, če so obiski tako rekoč že pred vrati.<br />

Ali da ste na poti ostali brez goriva, vam pa se precej mudi? Kaj pa, da se zgodi<br />

prometna nesreča, v kateri nek<strong>do</strong> utrpi telesne poškodbe, <strong>in</strong> ste prvi, ki prispete<br />

na kraj nezgode?<br />

44 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 45


PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />

G<br />

lede na pogostost prometnih nesreč<br />

v Sloveniji se lahko kaj hitro<br />

znajdete v takšni situaciji. Bi znali<br />

uporabiti pripomočke iz kompleta<br />

za prvo pomoč v svojem vozilu <strong>in</strong> oskrbeti npr.<br />

hu<strong>do</strong> krvavečo rano? Kdaj nazadnje ste sploh<br />

pokukali v svoj komplet za prvo pomoč <strong>in</strong> preverili,<br />

ali je popoln <strong>in</strong> material v njem še z veljavnim<br />

rokom uporabe? Ali veste, kakšen komplet<br />

za prvo pomoč morate imeti v svojem avtomobilu?<br />

Starega ali novega? In kaj vse <strong>do</strong>bite v<br />

njem?<br />

Dajanje ustrezne prve pomoči poško<strong>do</strong>vanim<br />

ali nenadno obolelim je predvsem hvalevredno<br />

dejanje. Je pa tudi <strong>do</strong>lžnost, ki jo nalaga zakon, ne<br />

samo voznikom, temveč vsakemu državljanu.<br />

Tako mora vsak<strong>do</strong> poško<strong>do</strong>vanemu ali bolnemu v<br />

nujnem primeru po svojih močeh <strong>in</strong> sposobnostih<br />

dajati prvo pomoč <strong>in</strong> mu omogočiti <strong>do</strong>stop<br />

<strong>do</strong> nujne medic<strong>in</strong>ske pomoči. Vozniki imamo za<br />

tak primer v vozilu komplet za prvo pomoč, ki je<br />

sestavni del obvezne opreme vseh motornih vozil.<br />

Tista vozila, ki so bila prvič registrirana v<br />

Po rezultatih raziskave, ki jo je soavtorica prispevka<br />

Irena Šterbenc izvedla pod mentorstvom viš. pred.<br />

mag. Damjana Slabeta v okviru svojega diplomskega<br />

dela na Oddelku za sanitarno <strong>in</strong>ženirstvo na Visoki<br />

šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani:<br />

• več<strong>in</strong>a anketiranih voznikov motornih vozili ne ve,<br />

kateri od naštetih pripomočkov (ne) sodijo na<br />

seznam vseb<strong>in</strong>e starega oziroma novega kompleta<br />

za prvo pomoč (PP),<br />

• le 38 % anketiranih ve, da je v kompletu za PP<br />

<strong>do</strong>volj obvezil za kompresijsko obvezo na udu,<br />

• 74 % anketiranih <strong>do</strong>bro pozna prvi povoj (ve<strong>do</strong>, da<br />

je sterilen <strong>in</strong> vsebuje hkrati blaz<strong>in</strong>ico gaze <strong>in</strong> povoj<br />

za obvezo rane),<br />

• več<strong>in</strong>a anketiranih ne razlikuje med namenom<br />

uporabe dvostransko metalizirane folije <strong>in</strong><br />

aluplasta,<br />

• 82 % jih iz kompleta porabljeni material čim prej<br />

na<strong>do</strong>mesti z novim, bistveno manj (le 38 %) jih<br />

vsaj enkrat letno preverja material v kompletu <strong>in</strong><br />

rok uporabe, 26 % pa jih še nikoli ni poskrbelo, da<br />

bi komplet za PP očistili oz. poskrbeli za higiensko<br />

vzdrževanje.<br />

Republiki Sloveniji po 1. januarju 2005, morajo<br />

biti opremljena z novim kompletom za prvo<br />

pomoč, v drugih vozilih pa so še vedno lahko<br />

obstoječi, stari kompleti. Zaradi skromnejše<br />

vseb<strong>in</strong>e je stari komplet priporoč ljivo zamenjati<br />

z novim. Ta namreč vsebuje nekatere koristne<br />

pripomočke, ki jih v starem kompletu ni. To so<br />

aluplast za opekl<strong>in</strong>e, dvostranska metalizirana<br />

folija, zaščitna folija za umetno dihanje, rokavice,<br />

škarje z zaobljeno konico, ki so zamenjale<br />

britvico z držajem, <strong>in</strong> zloženka s kratkimi navodili<br />

za dajanje prve pomoči.<br />

Vendar ni <strong>do</strong>volj le to, da imamo svoje vozilo<br />

opremljeno s predpisano vseb<strong>in</strong>o kompleta<br />

za prvo pomoč. Za ta komplet moramo tudi<br />

ustrezno skrbeti. Preverjati je treba, ali je vseb<strong>in</strong>a<br />

kompleta popolna, torej da ne manjka<br />

kateri od pripomočkov. Ali je sterilni material<br />

v nepoško<strong>do</strong>vani embalaži <strong>in</strong> z veljavnim rokom<br />

uporabe, ali se obliži še oprijemajo. Še posebno<br />

pomembno je, da poznamo posamezne<br />

pripomočke iz kompleta <strong>in</strong> jih znamo pravilno<br />

uporabiti. Vozniki z novim kompletom za prvo<br />

pomoč imajo možnost na kratko obnoviti svoje<br />

znanje iz prve pomoči, saj so vseb<strong>in</strong>i kompleta<br />

priložena navodila, v katerih so opisani<br />

najnujnejši ukrepi prve pomoči. Vse to velja<br />

narediti že zdaj. Ko pride <strong>do</strong> nesreče, je za hu<strong>do</strong><br />

poško<strong>do</strong>vanega ali nenadno obolelega dragocena<br />

že vsaka sekunda!<br />

46 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 47


PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />

Prvi povoj je sterilen <strong>in</strong> je sestavljen iz ene<br />

blaz<strong>in</strong>ice gaze, pritrjene na povoj, ki je zvit v dve<br />

glavi (svitka), eno kratko <strong>in</strong> drugo <strong>do</strong>lgo. Je idealno<br />

sredstvo za obvezovanje ran. Primeren je<br />

zlasti za oskrbo krvavečih ran <strong>in</strong> za kompresijsko<br />

obvezo pri nevarnih krvavitvah.<br />

• Z obema rokama primite glavi povoja <strong>in</strong> ga<br />

raztegnite, pri tem pazite, da se s prsti ne <strong>do</strong>tikate<br />

sterilne gaze. Gazo položite čez rano. S<br />

krajšim koncem povoja napravite zavoj, s čimer<br />

gazo zasilno pritrdite, preostanek krajšega konca<br />

pa pustite viseti. Nato nadaljujte povijanje z<br />

daljšim koncem povoja <strong>in</strong> na koncu zavežite oba<br />

konca povoja skupaj. Ne obvezujte pretesno! Če<br />

se blaz<strong>in</strong>ica premakne z mesta, jo morate odstraniti<br />

<strong>in</strong> uporabiti novo. Če povoj prekrvavi,<br />

blaz<strong>in</strong>ice povoja, ki prekriva rano, ne odstranjujte,<br />

ampak čez njo obvežite novi prvi povoj.<br />

Aluplast za opekl<strong>in</strong>e je sterilna, s tanko<br />

plastjo alum<strong>in</strong>ija prevlečena (metalizirana) tkan<strong>in</strong>a<br />

za pokritje opekl<strong>in</strong>. Prednosti aluplasta:<br />

hladi opekl<strong>in</strong>e, zaradi mikropor prepušča zrak<br />

<strong>in</strong> s tem pospešuje celjenje rane, se ne zleplja z<br />

rano, zato menjava ne povzroča boleč<strong>in</strong>.<br />

• Metalizirano stran položite na rano, narahlo<br />

pritisnete <strong>in</strong> nato zavežete trakove.<br />

Sterilna gaza <strong>in</strong> sterilna kompresa se uporabljata<br />

za prekrivanje ran, s čimer skušamo<br />

rane zaščititi pred vnosom bakterij iz okolja <strong>in</strong><br />

hkrati zaustaviti morebitno krvavitev.<br />

• Gazo oz. kompreso položite na rano <strong>in</strong> jo<br />

pričvrstite s povojem.<br />

Povoj je za obvezovanje poško<strong>do</strong>vanega uda<br />

oziroma dela telesa. Ni sterilen, zato je pri oskrbi<br />

rane to treba prej pokriti s sterilno gazo.<br />

• Paziti morate, da ne povijete pretesno (na<br />

poško<strong>do</strong>vanem udu preverite utrip <strong>in</strong> barvo kože)<br />

ali preohlapno.<br />

Trikotna ruta se uporablja za preprosto <strong>in</strong><br />

hitro obvezovanje vseh delov telesa (rano prej<br />

pokrijemo s sterilno gazo), za pritrjevanje opornic<br />

pri imobilizaciji, za pritrditev poško<strong>do</strong>vane<br />

roke k telesu ali poško<strong>do</strong>vane noge k zdravi. Je<br />

vsestransko uporabna, najpogosteje pa jo imamo<br />

za dviganje oziroma nošenje poško<strong>do</strong>vane<br />

roke (ruta pestovalnica).<br />

Rokavice so uporabne kot zaščitni pripomoček<br />

za reševalca <strong>in</strong> za zaščito poško<strong>do</strong>vanca.<br />

Preprečujejo stik reševalca s krvjo <strong>in</strong> telesnimi<br />

tekoč<strong>in</strong>ami poško<strong>do</strong>vanca ali bolnika ter s tem<br />

možnost okužb. So za enkratno uporabo. Kadar<br />

oskrbujemo več poško<strong>do</strong>vanih, jih je treba zamenjati.<br />

Zaščitna folija za umetno dihanje se uporablja<br />

pri izvajanju metode umetnega dihanja z<br />

usti, da se prepreči neposredni stik reševalca s<br />

poško<strong>do</strong>vančevimi usti (zaščita pred okužbo). Je<br />

plastična <strong>in</strong> ima v sred<strong>in</strong>i nameščene filter. Je za<br />

enkratno uporabo.<br />

• Razgrnjeno folijo položite čez obraz prizadetega<br />

tako, da je filter na ustih.<br />

Dvostransko metalizirana folija je prekrita<br />

s tanko plastjo alum<strong>in</strong>ija. Ena stran folije je<br />

srebrna <strong>in</strong> druga zlata. Namenjena je za pokrivanje<br />

poško<strong>do</strong>vanih <strong>in</strong> obolelih ter s tem za<br />

ohranjanje njihove telesne toplote. Lahko se<br />

uporablja tudi za zaščito pred vroč<strong>in</strong>o (zlata<br />

stran folije obrnjena proti telesu, srebrna pa navzven)<br />

ali za zaščito pred mrazom (srebrna stran<br />

folije obrnjena proti telesu, zlata pa navzven).<br />

Ker je vo<strong>do</strong>odporna <strong>in</strong> iz trpežnega materiala, se<br />

lahko uporabi tudi za zaščito pred dežjem, vlago<br />

ali vetrom.<br />

• Poško<strong>do</strong>vanca zavijte v folijo, pri tem pa pazite,<br />

da obraz ostane prost, <strong>in</strong> ga namestite v<br />

ustrezen položaj.<br />

Britvica z držajem <strong>in</strong> škarje z zaobljeno<br />

konico se uporabljajo za prirezovanje oz. rezanje<br />

obvezilnega materiala ali obleke poško<strong>do</strong>vanca.<br />

Uporaba škarij z zaobljeno konico je<br />

varnejša kot uporaba britvice z držajem.<br />

Obliži z blaz<strong>in</strong>ico se uporabljajo za zaščito<br />

manjših ran. Z rezanjem lahko obliž prilagodite<br />

velikosti rane. Vsak obliž je posamično pakiran.<br />

• Ovitek odstranite <strong>in</strong> obliž primite za<br />

zaščitna lističa tako, da je blaz<strong>in</strong>ica obrnjena<br />

navz<strong>do</strong>l. Zaščitna lističa počasi povlecite vsakega<br />

k sebi, vendar ju še ne odstranite. Pazite, da se<br />

ne <strong>do</strong>taknete blaz<strong>in</strong>ice, ki jo položite neposredno<br />

na rano. Zaščitna lističa pazljivo odtrgajte <strong>in</strong> robove<br />

obliža pritisnite na kožo.<br />

Obliž oziroma lepilni trak za na kožo se<br />

uporablja za pritrjevanje povoja ali gaze.<br />

Navodila za dajanje prve pomoči opisujejo<br />

najnujnejše ukrepe prve pomoči. Opisano je<br />

tudi zaporedje ukrepov pri dajanju pomoči<br />

poško <strong>do</strong> vanemu v prometni nesreči. <br />

48 NAŠA LEKARNA<br />

NAŠA LEKARNA 49


WELLNESS KOTIČEK<br />

WELLNESS KOTIČEK<br />

Prerojeno življenje<br />

v Termah Olimia<br />

Na Srednjem Sotelskem, v pokraj<strong>in</strong>i ob reki Sotli, ki združuje dedišč<strong>in</strong>o prejšnjih<br />

stoletij <strong>in</strong> neokrnjenost naravnih lepot, leži obmejno naselje Podčetrtek.<br />

Obiskovalci se lahko tukaj naužijejo zdravega <strong>in</strong> čistega okolja, na katerem<br />

temeljijo zdraviliški, izletniški <strong>in</strong> podeželski turizem.<br />

V<br />

bliž<strong>in</strong>o Podčetrtka so vodni vrelci<br />

privabljali obiskovalce že pred štirimi<br />

sto letji. Od prvega lesenega bazena<br />

<strong>do</strong> danes so Terme Olimia povsem<br />

spre me nile svojo po<strong>do</strong>bo, a bistvo je ostalo.<br />

To je termalna voda s svojimi blagodejnimi<br />

lastnostmi.<br />

V Termah Olimia želijo svojim gostom<br />

omogočiti popolno sprostitev. Gostje si tako naberejo<br />

novih moči za vsakodnevne napore ter<br />

obnovijo zaloge energije.<br />

Hotel s poetičnim imenom Sotelia<br />

Posebej ponosni so na Wellness hotel<br />

Sotelia **** . Hotel je zasnovan za ljudi, ki zahtevajo<br />

najboljše. Posebnost luksuznega hotela je njegova<br />

tesna povezanost z naravo, razgibana struktura,<br />

zelene strehe <strong>in</strong> velike svetle površ<strong>in</strong>e.<br />

V svojem srcu Wellness hotel Sotelia<br />

skriva prav poseben prostor. So<strong>do</strong>ben center Spa<br />

Armonia. Eksotične metode ed<strong>in</strong>stvenega razvajanja<br />

<strong>in</strong> nege, omamne dišave, prijetna svetloba <strong>in</strong><br />

skrbne roke terapevtov bo<strong>do</strong> postali nepogrešljivi<br />

sopotniki vašega bivanja v Wellness hotelu<br />

Sotelia. Programi združujejo sprostitvene <strong>in</strong><br />

zdravilne tehnike z vsega sveta, <strong>do</strong>polnjene z bogatim<br />

znanjem <strong>in</strong> <strong>do</strong>lgoletnimi izkušnjami strokovnjakov<br />

Term Olimia.<br />

Z izgradnjo novega termalnega kompleksa<br />

Wellnessa Orhidelia, ki se je začela aprila<br />

2008 <strong>in</strong> bo končana predvi<strong>do</strong>ma v enem letu,<br />

bo<strong>do</strong> v Termah Olimia razvili enega naj so<strong>do</strong>b<br />

nejših termalnih kompleksov v Sloveniji <strong>in</strong> s<br />

tem pripomogli k še kvalitetnejši <strong>in</strong> bogatejši<br />

ponudbi.<br />

Energija <strong>in</strong> odlično počutje<br />

Zdravje <strong>in</strong> <strong>do</strong>bro počutje sta vir moči, ki jo<br />

od nas zahtevajo vsakodnevne obveznosti. V<br />

Termah Olimia postaja wellness nač<strong>in</strong> življenja.<br />

Wellness je filozofija, ki na najrazličnejše nač<strong>in</strong>e<br />

krepi telo <strong>in</strong> duha. Je nač<strong>in</strong>, ki omogoča ohranjanje<br />

<strong>in</strong> vzdrževanje zdravja ter <strong>do</strong>brega počutja<br />

<strong>in</strong> hkrati pomaga izboljšati kakovost življenja.<br />

Ostanimo zdravi, lahkotni <strong>in</strong><br />

brez boleč<strong>in</strong><br />

Termalna voda pr<strong>in</strong>aša v Center zdravja<br />

Olimia moč, toploto <strong>in</strong> energijo <strong>in</strong> je osnova<br />

vseh programov, ki jih razvijajo. Njeno zdravilno<br />

uč<strong>in</strong>kovanje je posledica številnih dragocenih<br />

sestav<strong>in</strong>.<br />

V ponudbi bo prav vsak<strong>do</strong> našel kaj zase.<br />

Obisk Term Olimia bo tako resnično pravo<br />

<strong>do</strong>živetje, ki bo še <strong>do</strong>lgo ostalo v spom<strong>in</strong>u. <br />

y 6 obrokov dnevno<br />

y(kakovostni beljakov<strong>in</strong>ski napitki y<strong>in</strong> ekološko pridelano sadje yter zelenjava)<br />

1. dan 2. dan 3. dan<br />

ugotavljanje biološke<br />

biserna kopel,<br />

starosti, Aquadetox,<br />

masaža 30 m<strong>in</strong>,<br />

Aquadetox<br />

magnet za pripravo<br />

Detox Patch<br />

magnetizirane vode,<br />

pisno navodilo<br />

• namestitev v klimatizirani<br />

sobi z balkonom<br />

• zajtrk v restavraciji<br />

Basilicum<br />

• dnevno sveže sadje v sobi<br />

• kopanje v vseh bazenih Term<br />

Olimia <strong>in</strong> Term Tuhelj<br />

• brezplačen vstop v največji<br />

svet savn v Sloveniji<br />

lOčistimo telo<br />

Tridnevni paket (2x nočitev, pon–pet)<br />

Paket vključuje:<br />

• vsakodnevni obisk<br />

so<strong>do</strong>bnega termalnega centra<br />

Wellness Orhidelia<br />

(aprila 2009) z <strong>in</strong>ovativno<br />

ponudbo bazenov, savn <strong>in</strong><br />

počivališč<br />

• kopalni plašč<br />

• vodno aerobiko po programu<br />

• telovadbo za “<strong>do</strong>bro jutro”<br />

• uporabo fitnes studia<br />

• bogat dnevni program<br />

športne, kulturne, zabavne<br />

<strong>in</strong> izletniške animacije<br />

• brezplačen <strong>do</strong>stop <strong>do</strong><br />

<strong>in</strong>terneta v sobi<br />

• vsak večer živa glasba za<br />

ples v Gostišču Lipa<br />

Cena: 288 € na osebo v dvoposteljni sobi za bivanje med tednom (pon–pet)<br />

Terme Olimia d. d., Zdraviliška cesta 24, SI-3254 Podčetrtek<br />

03 829 70 00 | <strong>in</strong>fo@terme-olimia.com | www. terme-olimia.com<br />

50 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 51


KAKO DELUJE<br />

KAKO DELUJE<br />

Postati<br />

mama<br />

Za uspešno zanositev<br />

je potrebno ustrezno<br />

sosledje <strong>do</strong>godkov ob<br />

pravem času.<br />

Ovulacijski koledarček <strong>in</strong> <strong>do</strong>ločanje plodnih dni<br />

Določanje datuma ovulacije, ki je pri<br />

načrtovanju zanositve ključnega pomena, pa je<br />

precej bolj zapleteno. V primeru načrtovanja zanositve,<br />

še posebno pri manj rednih menstruacijah,<br />

pri ženskah starejših od 35 let ali če <strong>do</strong> zanositve<br />

ni prišlo, kljub rednim nezaščitenim<br />

spolnim odnosom v ob<strong>do</strong>bju več kot 6 mesecev,<br />

priporočamo izdelavo ovulacijskega koledarčka<br />

<strong>in</strong> uporabo ur<strong>in</strong>skih ovulacijskih testov Ovultest<br />

za <strong>do</strong>mačo uporabo. Ovulacijski koledarček<br />

lahko izdelamo s pomočjo menstruacijskega<br />

koledarčka <strong>in</strong> tako <strong>do</strong>ločimo točen datum ovulacije<br />

oziroma plodnih dni.<br />

Postopek izdelave ovulacijskega koledarčka:<br />

1. Iz menstruacijskega koledarčka razberemo<br />

povprečno trajanje menstruacijskega ciklusa, ki<br />

se začne prvi dan menstruacije <strong>in</strong> konča en dan<br />

pred začetkom naslednje menstruacije – pri<br />

več<strong>in</strong>i žensk traja od 21 <strong>do</strong> 35 dni.<br />

2. Glede na <strong>do</strong>lž<strong>in</strong>o menstrualnega ciklusa<br />

lahko s pomočjo preglednice <strong>do</strong>ločimo naj primernejši<br />

datum za začetek opravljanja testa<br />

ovulacije – npr. menstruacijski ciklus traja 29<br />

dni, zato prvi ovulacijski test Ovul-test opravimo<br />

deseti dan menstrualnega ciklusa. Uporaba<br />

ovulacijskih testov je enostavna <strong>in</strong> enaka kot pri<br />

nosečniških testih.<br />

3. Ko Ovul-test pokaže pozitiven rezultat,<br />

ovulacija nastopi v roku 24 <strong>do</strong> 36 ur, kar predstavlja<br />

čas največje plodnosti. Če želite zanositi,<br />

imejte v tem ob<strong>do</strong>bju nezaščitene spolne odnose.<br />

4. Po 14 dneh od dneva ovulacije <strong>in</strong> spolnih<br />

odnosov priporočamo uporabo nosečniških testov<br />

First Sign za preverjanje uspeha zanositve<br />

oziroma nosečnosti. <br />

P<br />

otrebna je ovulacija (sprostitev jajčne<br />

celice iz jajčnika v jajcevod), oploditev<br />

jajčeca s semenčico <strong>in</strong> ugnezdenje<br />

oplojenega jajčeca v en<strong>do</strong>metriju. V<br />

vsakem ciklusu so samo štirje plodni dnevi: trije<br />

pred ovulacijo <strong>in</strong> en dan po njej. Določitev časa<br />

ovulacije je torej izjemnega pomena pri načrtovanju<br />

zanositve, še posebno pri ženskah z nerednimi<br />

menstruacijami ter ženskah, starejših od<br />

35 let. Starostna meja žensk v Sloveniji pri prvem<br />

porodu se drastično dviguje – v zadnjih 30<br />

letih se je meja pomaknila za skoraj pet let, danes<br />

je povprečna prvorodnica v Sloveniji stara<br />

27,5 leta. Metoda za <strong>do</strong>ločanje ovulacije s pomočjo<br />

ovulacijskih testov Ovul-test je zanesljiva,<br />

natančna <strong>in</strong> enostavna. Visokokakovostni testi<br />

delujejo na pr<strong>in</strong>cipu enostopenj ske imunološke<br />

reakcije za detekcijo povišane koncentracije humanega<br />

lutenizirajočega hormona v ur<strong>in</strong>u. Ovulacijski<br />

testi lahko napovejo ovulacijo <strong>do</strong> 36 ur<br />

prej. Na voljo so v več oblikah: v obliki trakov, v<br />

so<strong>do</strong>bni <strong>in</strong> uporabnici prijazni obliki sv<strong>in</strong>čnika<br />

<strong>in</strong> v obliki kasete. Ovulacijske teste lahko uporabljate<br />

tudi v primerih, ko ne želite zanositi,<br />

vendar takrat priporočamo hkratno uporabo<br />

drugih kontracepcijskih sredstev <strong>in</strong> metod.<br />

Oglasno sporočilo<br />

52 NAŠA LEKARNA<br />

Oba testa sta na voljo v <strong>lekarna</strong>h , drogerijah Lepota <strong>in</strong> zdravje , prodajalnah , prodajalnah <strong>in</strong> ostalih specializiranih prodajalnah.


SANJSKA KOLUMNA<br />

Kaj je narobe z<br />

današnjimi igračami<br />

Novo leto je čas, ko lahko vsakič znova razmislimo o<br />

svojih vrednotah. Če ne drugače, se spomnimo na<br />

njih, ko voščimo svojim bližnjim, prijateljem, znancem.<br />

Po navadi pri tem nismo posebno izvirni: zaželimo si<br />

srečo, zdravje, veselje, včasih – v bolj negotovih časih<br />

tudi mir. Zakaj nikomur nikoli ne voščimo: želim ti celo<br />

leto sanjarjenja, poležavanja <strong>in</strong> prepuščanja <strong>do</strong>mišljiji<br />

ali morda, naj ti novo leto pr<strong>in</strong>ese poln koš sladkih sanj,<br />

ali recimo, naj ti Božiček nasuje zvrhano mero iskrivih<br />

<strong>do</strong>mislic <strong>in</strong> še kanček fantazije? Odgovor je preprost:<br />

ker sploh nikoli ne pomislimo, da bi si zaželeli nekaj<br />

tako preprostega, pa vendarle lepega; nekaj, kar si<br />

lahko privošči vsak, pa naj bo bogat ali reven, pameten<br />

ali neumen, zdrav ali bolan. Sanjanje je namreč<br />

<strong>do</strong>voljeno vsakomur, <strong>do</strong>mišljija nam je vsem položena v<br />

zibelko. Žal pa v našem svetu, ki brez prestanka<br />

poblaznelo drvi skozi vesolje, nas polni z nemirom, sili v<br />

naglico ter v hlastanje po materialnih <strong>do</strong>br<strong>in</strong>ah <strong>in</strong> po<br />

uspehu, pogosto izgubi svoj smisel <strong>in</strong> svoj pomen.<br />

Otroške igrače so ena tistih stvari, ki vsakič znova<br />

neprijetno presenetijo prav zaradi pomanjkanja<br />

<strong>do</strong>mišljije. Preveč <strong>do</strong>delane <strong>in</strong> brez prave vseb<strong>in</strong>e so<br />

navadno le kratek čas v veselje, ki ga kmalu<br />

na<strong>do</strong>mesti želja po novih. S plastičnimi<br />

izdelki lahko otroci le omejeno raziskujejo<br />

svet, svoje <strong>do</strong>mišljije pa z njimi ne<br />

morejo razviti. Treba je stvari<br />

<strong>do</strong>živeti, da lahko razmišljamo<br />

o njih <strong>in</strong> jih nadgradimo<br />

z <strong>do</strong>mišljijskimi<br />

predstavami.<br />

Starši, ki se<br />

naivno<br />

ujamejo v potrošniško mrzlico, nezavedno postavljajo<br />

razvijajočemu se duhu svojih otrok ovire na pot. Za<br />

razvijanje <strong>do</strong>mišljije otroci namreč ne potrebujejo<br />

drugega kot pesek <strong>in</strong> vo<strong>do</strong>, kamenje <strong>in</strong> les, veter <strong>in</strong><br />

sonce <strong>in</strong> zemljo <strong>in</strong> nebo … <strong>in</strong> ČAS. Igrače, čeprav<br />

so v svoji barvitosti <strong>in</strong> pretirani popolnosti<br />

vabljive za otroške oči, vsega tega ne<br />

morejo na<strong>do</strong>mestiti.<br />

Otroci staršev brez <strong>do</strong>mišljije<br />

zrastejo v prav takšne odrasle.<br />

V njihovem svetu ni prostora za<br />

prazno sanjarjenje <strong>in</strong><br />

zapravljanje časa, njihova<br />

življenja so podrejena<br />

denarju <strong>in</strong> uspehu, živeti<br />

pravzaprav pogosto sploh<br />

ne utegnejo. Storilnostno<br />

naravnani starši ne<br />

prenesejo, da njihov otrok<br />

sanjari ob listanju knjig, poležava<br />

na kavču <strong>in</strong> gleda v zrak.<br />

Ne, njegov urnik mora biti <strong>do</strong><br />

pičice izdelan <strong>in</strong> zapolnjen. Igra<br />

se lahko le igre, pri katerih se »uči<br />

<strong>in</strong> razvija motorične spretnosti«. Vse<br />

drugo je samo izguba časa, otrok je v<br />

nevarnosti, da ga bo<strong>do</strong> vrstniki prehiteli <strong>in</strong> da<br />

bo<strong>do</strong> boljši od njega. Za vestne <strong>in</strong> skrbne starše bi to<br />

pomenilo najmanj konec sveta.<br />

In kje je tukaj prostor za fantazijsko literaturo,<br />

boste vprašali. Nikjer; ker tam, kjer ni časa, ne morejo<br />

preživeti pravljice. Kjer pa ne živijo pravljična bitja, je<br />

svet siv, pust <strong>in</strong> prazen, otroci z<strong>do</strong>lgočaseni <strong>in</strong> nesrečni,<br />

odrasli utrujeni <strong>in</strong> naveličani vsega. Žalostna resnica je,<br />

da smo s tem, ko smo izgubili <strong>do</strong>mišljijo <strong>in</strong> sanje,<br />

izgubili nič manj kot smisel svojih življenj! Otroci se<br />

seveda poskušajo znajti po svoje. Ko enkrat odkrijejo<br />

»umetne svetove«, ki jih ponujajo računalniki <strong>in</strong><br />

elektronske igre, resničnost zanje<br />

skoraj preneha obstajati.<br />

Zasvojeni se<br />

le stežka iztrgajo krempljem tehnologije, še huje pa je,<br />

da njihova <strong>do</strong>mišljija <strong>in</strong> kreativnost pri tem popolnoma<br />

zakrnita. Zakaj? Iz preprostega razloga: ker sanjajo tuje<br />

sanje, ker so fantazijski svetovi, ki jih ponuja elektronika,<br />

narejeni po pr<strong>in</strong>cipu »<strong>in</strong>stant« hrane, otroci s slepim<br />

sledenjem, brez možnosti kritične presoje,<br />

sprejemajo poenostavljene <strong>in</strong> banalno<br />

prečiščene ideje v stilu Walta Disneyja.<br />

V takšnih svetovih se ljudje delijo<br />

na »<strong>do</strong>bre« <strong>in</strong> na »hu<strong>do</strong>bne«, na<br />

»nas« <strong>in</strong> na »njih«, na<br />

»naše« <strong>in</strong> na tiste druge,<br />

drugačne, nevarne,<br />

ki jih je treba<br />

iztrebiti,<br />

postreliti,<br />

uničiti …<br />

(morda<br />

vam je<br />

ta<br />

pristop<br />

znan iz<br />

vsakodnevne<br />

politike). Otroško<br />

razmišljanje postaja s tem<br />

črno-belo, oropano spoznanja,<br />

da je <strong>do</strong>bro lahko včasih tudi<br />

slabo <strong>in</strong> slabo <strong>do</strong>bro, odvisno od okolišč<strong>in</strong>, naših navad<br />

<strong>in</strong> prepričanj.<br />

A zakaj bi fantazijska literatura ponujala več kot<br />

računalniške igrice, zakaj ni nujno cenena <strong>in</strong> brez<br />

literarne vrednosti <strong>in</strong> zakaj ni namenjena le tistim, ki<br />

niso <strong>do</strong>volj resni za resno literaturo? Iz preprostega<br />

razloga: ker nam omogoča soočenje s samim seboj, s<br />

svojo podzavestjo <strong>in</strong> svojimi strahovi na najsubtilnejši<br />

ravni, tam, kjer se stikata zavedno <strong>in</strong> nezavedno,<br />

resničnost <strong>in</strong> iluzija, vesolje <strong>in</strong> sanje. Če mislite, da tega<br />

ne potrebujete, da veste vse o sebi <strong>in</strong> da ne morete<br />

odkriti nič novega, vam predlagam preprost preskus:<br />

pokleknite ali sedite v temno sobo, pred ogledalo, tako<br />

da boste v njem videli le svoj obraz. Ob stran postavite<br />

svečo, katere plamen naj ne odseva v zrcalu. Opazujte<br />

se, vztrajajte. Kmalu boste ugotovili, da se vaš obraz v<br />

ogledalu sprem<strong>in</strong>ja, čeprav ne premikate mišic. Morda<br />

se vam bo nasmehnil ali pa zgolj posmehljivo zavil ustnico.<br />

Mogoče se boste prestrašili, ko boste začutili, da<br />

vas oči v zrcalu vlečejo v vrt<strong>in</strong>ec ali da svojega lastnega<br />

obraza ne prepoznate več. Ženske boste morda videle<br />

namesto sebe moškega, moški lahko tudi kako žival.<br />

Nočem vas siliti, da verjamete, ampak nekateri so<br />

prepričani, da lahko tako vidite svoje obraze iz prejšnjih<br />

življenj. Fantazija ali resničnost? K<strong>do</strong> bi vedel, rečem<br />

lahko le: <strong>do</strong>bro<strong>do</strong>šli, pravkar ste se srečali s svojo<br />

podzavestjo.<br />

V novem letu vam želim, da prestopite meje, ki si jih<br />

postavljate v svojem življenju. Preberite kakšno <strong>do</strong>bro<br />

fantazijsko knjigo; zagotavljam vam, da pri <strong>do</strong>mišljijskih<br />

zgodbah, ki jih navdihujeta čarobna narava <strong>in</strong> neulovljiva<br />

skrivnostnost življenja, ne morete zgrešiti. Predvsem<br />

pa, <strong>do</strong>pustite svojim otrokom, da sanjarijo <strong>in</strong> živijo svoje<br />

sanje. Omogočite jim, da vsaj enkrat <strong>do</strong>živijo zimsko<br />

pravljico stran od kičastih mestnih luči <strong>in</strong> nakupovalnih<br />

centrov, da bo lahko ostala v njih živa <strong>do</strong>mišljija, ki jih<br />

bo vse življenje bogatila <strong>in</strong> jim tudi v težkih časih risala<br />

na obraz – pravi ali tisti iz ogledala – za<strong>do</strong>voljstvo <strong>in</strong><br />

srečo, ker – živijo.<br />

— Nika Maj<br />

Več o pisateljici Niki Maj <strong>in</strong> njenih najnovejših romanih<br />

lahko izveste pri Založbi Sanje.<br />

Informacije: www.sanje.si<br />

ali po telefonu: 01 514 16 28.<br />

54 NAŠA LEKARNA<br />

NAŠA LEKARNA 55


PORTRET FARMACEVTA<br />

“<br />

Marsik<strong>do</strong> zamudi<br />

drobne trenutke sreče,<br />

medtem<br />

ko čaka na velike. (Pearl S. Buck)<br />

”Sab<strong>in</strong>a Grm, mag. farm.<br />

Lekarna Velenje<br />

Fotografija Žiga Koritnik<br />

56 NAŠA NA©A LEKARNA<br />

NAŠA LEKARNA 57


ZA MIZO<br />

Ponovoletni<br />

post<br />

Že sama misel na to, da je treba<br />

napisati recept za jed po novem letu,<br />

me je pravzaprav odvračala od tega.<br />

Več<strong>in</strong>a se nas počuti prenažrte <strong>in</strong> ta<br />

občutek nas skupaj s prednovoletnimi<br />

obljubami, ki smo si jih zadali, pelje samo<br />

v eno smer. V željo po smiselnem<br />

prehranjevanju ali celo postu. Vse skupaj<br />

gre logično vštric z ljudmi, ki so vedno bolj<br />

ozaveščeni o nevarnosti maščob ter o<br />

<strong>do</strong>brem vplivu raznih trav, žitaric <strong>in</strong><br />

po<strong>do</strong>bnega balasta.<br />

Mihael Vrčkovnik,<br />

absolvent dentalne medic<strong>in</strong>e,<br />

velik gurman <strong>in</strong> ljubitelj kuhanja<br />

58 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 59


ZA MIZO<br />

60 NAŠA LEKARNA<br />

M<br />

ogoče je tudi zdaj najbolj popularna<br />

beseda recesija zadnji znak<br />

za to, da se vsi malo ustavimo,<br />

sicer nas bo razgnalo. Saj veste,<br />

naša telesa zmorejo nenormalne napore, glave<br />

nam pa odpihuje. Zato priporočam, da se zjutraj<br />

ne ukvarjate preveč z zajtrki, ki jih morate jesti,<br />

<strong>in</strong> raje podremate deset m<strong>in</strong>ut več.<br />

To boste <strong>do</strong>segli tako, da si boste večer prej<br />

pripravili šponsl. Moja <strong>do</strong>bra prijateljica T<strong>in</strong>a, ki<br />

je vegetarijanka, me je podučila, da je to jed tako<br />

poimenoval slavni Jamie <strong>in</strong> ime k jedi tudi primerno<br />

pristaja. V skodelico za kosmiče zlijte en<br />

deciliter navadnega jogurta, vanj vmešajte najbolj<br />

suhe <strong>in</strong> najbolj zdrave kosmiče, tiste, ki ste<br />

si jih kupili enkrat lani <strong>in</strong> jih jedli samo enkrat,<br />

ker so kratko <strong>in</strong> malo presuhi. Na kocke narežite<br />

še jabolko <strong>in</strong> vmešajte. Zmes mora biti gosta <strong>in</strong><br />

videti suha. Do jutra jo postavite v hladilnik <strong>in</strong><br />

ko se boste zbudili, bo to že zelo sočna <strong>in</strong> celo<br />

slastna jed, ki ji lahko po mili volji <strong>do</strong>dajate vse<br />

vrste kosmičev s čim manj sladkorja <strong>in</strong> vse vrste<br />

sadja razen banan, ker so presladke. Če otrokom<br />

pogledate skozi prste, jim boste namesto<br />

kosmičev privoščili preostale praznične kekse.<br />

Za <strong>do</strong>poldansko malico si privoščite suhoparne<br />

riževe krekerje, največ tri, ker se vam<br />

lahko pocedijo sl<strong>in</strong>e po riževi čokoladi, ki tukaj<br />

odpade. Te krekerje <strong>do</strong>bite danes tudi že na benc<strong>in</strong>skih<br />

črpalkah, tako da izgovorov, češ da jih<br />

nimajo, ni.<br />

Za kosilo bi vam napisal recept za kakšno,<br />

recimo, alg<strong>in</strong>o jed, juho ali zrezek, a zanj še nisem<br />

slišal. Za alg<strong>in</strong>o juho potrebujete alge <strong>in</strong><br />

mogoče pol zelenjavne ekološke kocke za <strong>do</strong>datek,<br />

<strong>in</strong> ko najdete oboje, prosim, sporočite v<br />

uredništvo, da jih grem še jaz poiskat.<br />

Ko vam bo po pravilih na tak dan že četrtič<br />

zakrulilo v želodcu, si za popoldansko malico<br />

privoščite sprehod mimo hladilnika. Zelo bo koristilo<br />

vašemu zdravju, če ga tudi odprete <strong>in</strong> iz<br />

njega vržete stvari, ki jim je pretekel rok. Če še<br />

zdaj ne veste, kužki <strong>in</strong> mačke so pri hiši zato, da<br />

preprečijo pogosto slabo vest ob morebitnem<br />

metanju hrane stran.<br />

Potem v tri decilitre vode narežite pet centimetrov<br />

<strong>in</strong>gverjevih vejic na kolobarje ter štiri<br />

limon<strong>in</strong>e krhlje <strong>in</strong> v vreli vodi kuhajte pet m<strong>in</strong>ut.<br />

Tako pripravljen <strong>in</strong>gverjev čaj pustite stati<br />

še pet m<strong>in</strong>ut, da se ohladi, precedite <strong>in</strong> posladkajte<br />

z me<strong>do</strong>m.<br />

Večerja naj ne bi bila tako obilna kot zajtrk <strong>in</strong><br />

kosilo, bo pa zato okusna <strong>in</strong> ideja za pravo novost<br />

po novoletnem mastenju. Narežite svežo<br />

zelenjavo na večje kose <strong>in</strong> jo dajte kuhat. Korenje,<br />

cvetača, lahko koleraba, brokoli, stročji fižol,<br />

ne pa krompir. Pritisnite na pl<strong>in</strong> <strong>in</strong> kuhajte<br />

približno eno uro, odvisno od okusa <strong>in</strong> želje po<br />

kuhanosti zelenjave. Zač<strong>in</strong>ite z malo žafrana,<br />

popoprajte <strong>in</strong> posolite, lahko <strong>do</strong>date tudi<br />

muškatni orešček.<br />

Nato v poso<strong>do</strong> zlijte malo mleka, ubijte jajce,<br />

zmešajte, posolite, zgostite z moko <strong>do</strong><br />

Lactecon® 3,335g/5ml<br />

peroralna raztop<strong>in</strong>a (laktuloza)<br />

je osmozno odvajalo, ki nežno <strong>in</strong><br />

uč<strong>in</strong>kovito olajša izločanje blata<br />

pri bolnikih z zaprtjem.<br />

Zaradi <strong>do</strong>datnega prebiotičnega<br />

delovanja uravnovesi črevesno floro,<br />

zato ima tudi <strong>do</strong>daten koristen vpliv<br />

na organizem.<br />

Zdravilo lahko kupite v vseh <strong>lekarna</strong>h.<br />

Pred uporabo natančno preberite<br />

navodilo! O tveganju <strong>in</strong> neželenih<br />

uč<strong>in</strong>kih se posvetujte z zdravnikom<br />

ali farmacevtom.<br />

gostote mase za palač<strong>in</strong>ke. To menda poznate<br />

vsi. Nekateri <strong>do</strong>dajo v maso še malo radenske,<br />

da je palač<strong>in</strong>ka bolj krhka, sam pa rad <strong>do</strong>dam<br />

malo ruma <strong>in</strong> cimeta, vendar ne tukaj, ker je to<br />

zdrav <strong>in</strong> zatežen recept.<br />

Tanke palač<strong>in</strong>ke specite v kozici, jih namažite<br />

z marmela<strong>do</strong> <strong>in</strong> jih postrezite poleg juhe.<br />

Če se vam zdi, da bi s takim menijem lahko<br />

preživeli dan, dva ali celo teden, ste na <strong>do</strong>bri<br />

poti, da se naslednji teden že postite. Če bi vam<br />

slučajno uspelo še to <strong>in</strong> bi zdržali še kak teden<br />

ali dva, obljubim, da vam spišem tako masten<br />

recept, da boste vse na<strong>do</strong>knadili.<br />

Sicer pa vam v letu, ki je pred nami, v kuhariji<br />

želim čim več stare romantike. <br />

Primeren za vse skup<strong>in</strong>e bolnikov:<br />

• otroke <strong>in</strong> starostnike,<br />

• nosečnice <strong>in</strong> <strong>do</strong>ječe matere,<br />

• diabetike ter bolnike z mnogimi drugimi boleznimi.<br />

enostavno odmerjanje z odmerno čašo<br />

prijetnega sladkega okusa,<br />

lahko se meša s hrano <strong>in</strong> pijačo<br />

odmerjanje 1× <strong>do</strong> 2× dnevno<br />

nežen uč<strong>in</strong>ek, brez krčev <strong>in</strong> napenjanja<br />

na voljo v plastenkah po 500 ml


NAGRADNA IGRA<br />

Dopolnilo <strong>in</strong> popravek k prispevku Pomen<br />

vitam<strong>in</strong>ov v različnih življenjskih ob<strong>do</strong>bjih iz<br />

28. številke revije Naša <strong>lekarna</strong><br />

Pripravila Eva Esih<br />

Navodila:<br />

Vstavite črke<br />

P R O P O L A I D<br />

v prazna polja tako, da bo<strong>do</strong> v vsakem<br />

kvadrantu, v vsaki vrstici <strong>in</strong> v vsakem<br />

stolpcu vse naštete črke. Črke iz<br />

oštevilčenih polj 1, 2, 3, 4, 5, 6 <strong>in</strong> 7<br />

prepišite, da <strong>do</strong>bite geslo.<br />

Geslo pošljite na <strong>do</strong>pisnici<br />

ali po e-pošti <strong>do</strong> 30. januarja 2009<br />

na naslov: Entrapharm, d.o.o.,<br />

Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />

ali: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />

Žrebanje nagrad bo 3. februarja 2009<br />

v prostorih podjetja Entrapharm.<br />

Nagrajenci bo<strong>do</strong> prejeli nagrade<br />

podjetja Sanofarm iz Kopra.<br />

Rešitev su<strong>do</strong>ku uganke iz<br />

osem<strong>in</strong>dvajsete številke je<br />

PA LE NE PEČE.<br />

V uredništvo je prispelo 613<br />

pravilnih rešitev. Izžrebanci<br />

nagradne igre so: Nada Filipič iz<br />

Ljutomera, Andreja Čeligoj iz<br />

Ljubljane <strong>in</strong> Danijela Horvat iz<br />

Belt<strong>in</strong>cev. Nagrajenci bo<strong>do</strong> prejeli<br />

praktične nagrade podjetja Lek iz<br />

Ljubljane.<br />

Čestitamo!<br />

1<br />

O L A O P P<br />

O A P I<br />

L R O P D A<br />

I D O R L<br />

P R O P O L A I D<br />

4<br />

P<br />

P<br />

3<br />

O<br />

2<br />

D O P O R<br />

O P R I D 6<br />

P<br />

R I D P<br />

7<br />

Geslo:<br />

1 2<br />

Š 3 4 5<br />

Z 6<br />

N 7<br />

S<br />

Vas mučijo zamašen nos,<br />

izsušena, občutljiva <strong>in</strong><br />

poško<strong>do</strong>vana nosna sluznica?<br />

Na tržišču je novost, Propolaid r<strong>in</strong>o pršilo, s katerim lahko te težave na<br />

naraven nač<strong>in</strong> odpravite. Izvleček prečiščenega propolisa <strong>in</strong> hamamelisa<br />

(nepozebnika) v mikrobiološko čisti raztop<strong>in</strong>i soli hitro čisti nosno votl<strong>in</strong>o,<br />

učvrsti žilno steno <strong>in</strong> prepreči nabrekanje žil v nosni sluznici. Za zaščiteno<br />

<strong>in</strong> primerno navlaženo nosno sluznico <strong>in</strong> za prehodnost nosnih poti.<br />

Primerno je tudi za otroke od 4. leta. Ekološko Propolaid r<strong>in</strong>o pršilo je<br />

tako kot tudi drugi izdelki iz l<strong>in</strong>ije Propolaid na voljo v <strong>lekarna</strong>h <strong>in</strong><br />

specializiranih trgov<strong>in</strong>ah.<br />

5<br />

L<br />

L<br />

I<br />

O<br />

Oglasno sporočilo<br />

V osem<strong>in</strong>dvajseti številki revije Naša <strong>lekarna</strong><br />

smo objavili članek z naslovom Pomen vitam<strong>in</strong>ov<br />

v različnih življenjskih ob<strong>do</strong>bjih. V prispevku<br />

je na strani 23 zapisana trditev:<br />

»Največkrat se lahko vnese preveč vitam<strong>in</strong>a<br />

A <strong>in</strong> D, a to ne povzroča težav.« To ne drži, saj<br />

lahko čezmeren vnos vitam<strong>in</strong>ov A <strong>in</strong> D, ki sta v<br />

maščobah topna vitam<strong>in</strong>a, povzroči resne<br />

neželene uč<strong>in</strong>ke. S prehranskimi <strong>do</strong>datki sicer<br />

zelo težko pre<strong>do</strong>ziramo vnos vitam<strong>in</strong>ov A <strong>in</strong><br />

D, saj se v vnesenih količ<strong>in</strong>ah iz telesa ustrezno<br />

izločata, a previdnost ni nikoli odveč. V omenjenem<br />

prispevku je bil namen opozoriti predvsem<br />

na multivitam<strong>in</strong>ske <strong>do</strong>datke, ki vsebujejo<br />

tudi železo. Železo se v telesu kopiči <strong>in</strong> lahko<br />

povzroči zastrupitev. Otroci so velikokrat slabokrvni<br />

<strong>in</strong> starši lahko v preveliki skrbi takšen<br />

preparat <strong>do</strong>lgo dajejo otroku preveč časa.<br />

Stanje, ko zaužijemo preveč vitam<strong>in</strong>ov,<br />

imenujemo hipervitam<strong>in</strong>oza. Hipervitam<strong>in</strong>oza<br />

A lahko povzroči slabost, glavobol, utrujenost,<br />

izgubo apetita, vrtoglavico, suho kožo,<br />

boleč<strong>in</strong>e v kosteh <strong>in</strong> okvare jeter, pri otrocih<br />

tudi izrastke na kosteh, pri nosečnicah pa<br />

okvare na plodu. Do zastrupitve z vitam<strong>in</strong>om<br />

A pride največkrat po <strong>do</strong>lgotrajnem jemanju<br />

visokih odmerkov vitam<strong>in</strong>a A (več, kot je trikratni<br />

priporočeni dnevni vnos). Tudi vitam<strong>in</strong><br />

D je lahko v visokih odmerkih nevaren. Znaki<br />

zastrupitve z vitam<strong>in</strong>om D so slabost, bruhanje,<br />

žeja, povečano odvajanje ur<strong>in</strong>a, visok krvni<br />

tlak <strong>in</strong> okvara ledvic.<br />

Uživanje vitam<strong>in</strong>ov <strong>in</strong> m<strong>in</strong>eralov daljše ob<strong>do</strong>bje<br />

je varno <strong>do</strong> največ trikratnega pripo ročenega<br />

dnevnega odmerka, razen za vitam<strong>in</strong>a<br />

A <strong>in</strong> D, ki sta v daljšem ob<strong>do</strong>bju varna le v enkratnem<br />

priporočenem dnevnem odmerku. Ta<br />

je za odrasle za vitam<strong>in</strong> A 800 mikrogramov<br />

na dan <strong>in</strong> za vitam<strong>in</strong> D pet mikrogramov na<br />

dan. Glede jemanja vitam<strong>in</strong>skih pripravkov pri<br />

otrocih se je najboljše posvetovati z zdravnikom<br />

ali s farmacevtom, izdelke pa hraniti tako,<br />

da otroci ne morejo <strong>do</strong> njih.<br />

62 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 63


MESEČNI MOŽNAR<br />

Od decembra spet nekaj<br />

novih zdravil na listi<br />

Z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) so sporočili,<br />

da je od decembra v veljavi nova lista zdravil ter <strong>do</strong>polnjen seznam medsebojno<br />

zamenljivih zdravil z najvišjo priznano vrednostjo. Zdravilom z 12 bistveno novimi<br />

zdravilnimi uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong>ami je tako omogočeno predpisovanje na recept v breme<br />

obveznega <strong>in</strong> <strong>do</strong>polnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zaradi uveljavitve novega<br />

seznama medsebojno zamenljivih zdravil naj bi obvezno <strong>in</strong> <strong>do</strong>polnilno zdravstveno<br />

zavarovanje na letni ravni prihranilo 5,67 milijonov evrov.<br />

N<br />

ova razvrstitev zdravil na liste bo<br />

omogočila predpisovanje na recept<br />

v breme obveznega zdravstvenega<br />

zavarovanja (ozz) <strong>in</strong> <strong>do</strong>polnilnega<br />

(prostovoljnega) zdravstvenega zavarovanja<br />

(pzz) naslednjim novim zdravilnim uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong>am<br />

(v oklepaju navajamo tudi lastniška imena<br />

zdravil):<br />

- zdravljenju napre<strong>do</strong>valega raka <strong>do</strong>jke je namenjen<br />

lapat<strong>in</strong>ib (tyverb),<br />

- bolnikom z disem<strong>in</strong>iranim plazmocitomom<br />

(vrsto krvnega raka) je namenjen tali<strong>do</strong>mid<br />

(thali<strong>do</strong>mide pharmion),<br />

- zdravljenju drobnoceličnega pljučnega raka je<br />

namenjen topotekan (hycamt<strong>in</strong>),<br />

- na voljo je nov tip hormonskega kontraceptiva<br />

v obliki vag<strong>in</strong>alnega obročka, ki se vstavlja enkrat<br />

mesečno – etonogestrel <strong>in</strong> et<strong>in</strong>ilestradiol<br />

(nuvar<strong>in</strong>g);<br />

- bolnikom z ledvično odpovedjo na dializi s<br />

posledičnimi motnjami delovanja obščitnic je<br />

namenjen parikalcitol (zemplar),<br />

- za preprečevanje tromboembolije po velikih<br />

operacijah kolka <strong>in</strong> kolena je v obliki tablet namesto<br />

<strong>do</strong>sedanjih <strong>in</strong>jekcij zdaj na voljo dabigatran<br />

eteksilat (pradaxa),<br />

- za zniževanje holesterola, ki se uporablja v komb<strong>in</strong>aciji<br />

s stat<strong>in</strong>i, je na voljo zdravilo z nikot<strong>in</strong>sko<br />

kisl<strong>in</strong>o <strong>in</strong> laropiprantom (tredaptive),<br />

- zelo ogroženim bolnikom z arterijsko hipertenzijo<br />

je namenjen aliskiren (rasilez),<br />

- novo možnost za zdravljenje bolnikov z odporno<br />

obliko okužbe s hiv predstavlja maravirok<br />

(celsentri),<br />

- zdravljenju sladkorne bolezni je namenjen vildaglipt<strong>in</strong><br />

(galvus),<br />

- bolnikom s para- <strong>in</strong> tetraparezo, ki si sami<br />

vstavljajo kateter, je na voljo xyloca<strong>in</strong>e gel,<br />

- ampule adrenal<strong>in</strong>a za samopomoč ob hudi<br />

preobčutljivostni (anafilaktični) reakciji: adrenal<strong>in</strong><br />

(anapen),<br />

- za zdravljenje sladkorne bolezni pa sta na voljo<br />

novi komb<strong>in</strong>aciji razvrščenih zdravil janumet<br />

(sitaglipt<strong>in</strong> <strong>in</strong> metform<strong>in</strong>) ter eucreas (vildaglipt<strong>in</strong><br />

<strong>in</strong> metform<strong>in</strong>).<br />

Poleg novih zdravil bo nova razvrstitev zdravil<br />

na liste uvedla tudi nove <strong>in</strong>dikacije za že<br />

razvrščena zdravila. C<strong>in</strong>akalcet (mimpara), ki<br />

se že uporablja za zdravljenje bolnikov z ledvično<br />

odpovedjo, ima novo <strong>in</strong>dikacijo, <strong>in</strong> sicer zdravljenje<br />

obolenja obščitničnih žlez. Esomeprasol<br />

(nexium), ki je v obliki tablet namenjen zdravljenju<br />

gastroezofagealne refluksne bolezni pri<br />

odraslih, je sedaj na voljo v obliki gastrorezistentnih<br />

zrnc za pripravo peroralne suspenzije<br />

za zdravljenje bolezni pri otrocih med prvim <strong>in</strong><br />

dvanajstim letom starosti.<br />

Poleg novih zdravil je upravni odbor zzzs na<br />

novo listo zdravil uvrstil tudi:<br />

- nova galenska izdelka kl<strong>in</strong>damic<strong>in</strong> <strong>in</strong> natrijev<br />

hidregenkarbonat, ki na<strong>do</strong>meščata pomanjkanje<br />

registriranih zdravil,<br />

- novo nujno potrebno zdravilo tobramic<strong>in</strong> (branitob),<br />

raztop<strong>in</strong>o za <strong>in</strong>haliranje pri zdrav ljenju<br />

okužb pljuč pri bolnikih s cistično fibrozo,<br />

- nove generične paralele, nove oblike <strong>in</strong> nova<br />

pakiranja, med katerimi sta tudi nova oblika<br />

metotreksata (metoject), ki se bolnikom z<br />

revmatoidnim artritisom daje tudi subkutano,<br />

<strong>in</strong> kvetiap<strong>in</strong> (seroquel SR), zdravilo s podaljšanim<br />

sproščanjem za zdravljenje shizofrenije,<br />

ki se daje le enkrat dnevno,<br />

- zdravila z novimi ali <strong>do</strong>polnjenimi omejitvami<br />

predpisovanja ter umik <strong>do</strong>ločenih zdravil z liste,<br />

ker niso prišla na trg ali jih ni več na trgu.<br />

Z novo razvrstitvijo zdravil na liste se uvaja<br />

tudi nov seznam medsebojno zamenljivih zdravil<br />

z najvišjo priznano vrednostjo. Gre za seznam<br />

že razvrščenih zdravil, ki imajo po več paralel<br />

(vsebujejo isto zdravilno uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong>o,<br />

prodajajo pa jih različni proizvajalci pod<br />

različnimi blagovnimi znamkami), opredeljenih<br />

kot medsebojno zamenljive, zato je <strong>do</strong>voljeno<br />

tudi, da jih med seboj zamenja farmacevt v lekarni.<br />

Vsaki skup<strong>in</strong>i medsebojno zamenljivih<br />

uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong> zzzs dvakrat letno <strong>do</strong>loči najvišjo<br />

priznano vrednost; če proizvajalec ponuja zdravilo<br />

po ceni, ki je višja od te vrednosti, mora zavarovanec<br />

za zdravilo <strong>do</strong>plačati. Novi seznam<br />

po novem vsebuje 56 zdravilnih uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong>, 135<br />

oblik zdravil oziroma skupno 420 zdravil z<br />

lastniškim imenom.<br />

Nižje cene nekaterih medsebojno zamenljivih<br />

zdravil so znižale tudi najvišje priznane<br />

vrednosti, na podlagi česar bo po predvidevanjih<br />

zzzs ustvarjen letni prihranek v viš<strong>in</strong>i 5,67<br />

milijonov evrov (skupaj sredstva obveznega <strong>in</strong><br />

<strong>do</strong>polnilnega zdravstvenega zavarovanja). Tako<br />

kot pri predhodnih seznamih je tudi pri enajstem<br />

zaporednem, jesenskem seznamu v vsaki<br />

skup<strong>in</strong>i medsebojno zamenljivih zdravil vsaj<br />

eno zdravilo, ki ne presega najvišje priznane<br />

vrednosti <strong>in</strong> zato zanj zavarovani osebi ni potrebno<br />

<strong>do</strong>plačati razlike med ceno zdravila <strong>in</strong><br />

najvišjo priznano vrednostjo, ki jo krije obvezno<br />

<strong>in</strong> <strong>do</strong>polnilno zdravstveno zavarovanje. <br />

64 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 65


NA©A LEKARNA SVETUJE<br />

Križi <strong>in</strong> težave?<br />

Za vse, ki imate težave s sklepi <strong>in</strong><br />

mišicami (križ, kolena, vrat …), je<br />

na voljo nov izdelek iz l<strong>in</strong>ije NO<br />

DOL, obliži NO DOL s 24-urnim<br />

delovanjem. Rastl<strong>in</strong>ski izvlečki<br />

arnike, kafre, vrbe <strong>in</strong> hudičevega<br />

kremplja lajšajo težave v mišicah<br />

<strong>in</strong> sklepih ter delujejo blažilno <strong>in</strong><br />

pomirjajoče. Obliž si preprosto<br />

nalepite na prizadeto mesto.<br />

Postopno sproščanje uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong><br />

vam v službi pa tudi vso noč lajša<br />

težave. Obliži NO DOL so dermatološko<br />

preizkušeni, ne puščajo<br />

madežev <strong>in</strong> ne mastijo. Na voljo<br />

so v <strong>lekarna</strong>h <strong>in</strong> specializiranih<br />

trgov<strong>in</strong>ah.<br />

Pravočasno okrepite imunski<br />

sistem s Kolostrumom<br />

ugodna cena. Svoje zdravje<br />

pravočasno okrepite. Več na<br />

www.hisa-zdravja.si .<br />

<strong>Kako</strong> premagati negativne<br />

dejavnike, ki vplivajo na našo<br />

kožo<br />

Škodljivi zunanji dejavniki, mraz,<br />

veter, onesnaženje <strong>in</strong> klimatizirani<br />

prostori negativno vplivajo na<br />

našo kožo, ki zato postane<br />

občutljivejša. Aqualia Thermal<br />

m<strong>in</strong>eralni balzam z uč<strong>in</strong>kom<br />

»filma« kožo pomirja <strong>in</strong> ščiti.<br />

Izdelek lahko uporabljamo za<br />

dnevno <strong>in</strong> nočno nego ter masko.<br />

Zdravilna <strong>in</strong> krepilna moč<br />

termalne vode Vichy je ujeta v<br />

negovalnem balzamu, ki ne<br />

vsebuje parabena, barvil <strong>in</strong><br />

parfuma.<br />

Kl<strong>in</strong>ične raziskave potrjujejo tudi<br />

pozitivni uč<strong>in</strong>ek pri osteoartitisu,<br />

saj pripomore k zmanjšanju<br />

boleč<strong>in</strong> <strong>in</strong> izboljšanju gibljivosti<br />

sklepov. Kolagen je primeren za<br />

vse po 20. letu, še posebno<br />

ženske, ki želijo ohraniti lepo <strong>in</strong><br />

mla<strong>do</strong>stno kožo ter čvrste nohte.<br />

Več na www.medex.si .<br />

V stresnih trenutkih ostanite<br />

mirni <strong>in</strong> zbrani!<br />

Stresa je v današnjem nač<strong>in</strong>u<br />

življenja, ki ga zaznamuje nenehna<br />

bitka s časom, vse več. Pri delu<br />

smo zato manj uč<strong>in</strong>koviti <strong>in</strong> se<br />

počasneje odzivamo. Persen ® je<br />

zdravilo rastl<strong>in</strong>skega izvora, ki na<br />

naraven nač<strong>in</strong> pomaga obvla<strong>do</strong>vati<br />

stres v vsakdanjem življenju.<br />

Več o obvla<strong>do</strong>vanju stresa na<br />

www.5m<strong>in</strong>utzasprostitev.com .<br />

Premagajte VSE<br />

simptome prehlada<br />

HKRATI<br />

Ste prehlajeni <strong>in</strong> bi radi hitro premagali vse simptome<br />

hkrati? Vas moti močan izcedek iz nosu, imate dražeč<br />

občutek v nosu <strong>in</strong> očeh, glavobol <strong>in</strong> morda celo vroč<strong>in</strong>o?<br />

Vse to so simptomi razvitega prehlada <strong>in</strong> prav vse<br />

uč<strong>in</strong>kovito lajša Aspir<strong>in</strong> ® Complex.<br />

Acetilsalicilni kisl<strong>in</strong>i je <strong>do</strong>dana posebna sestav<strong>in</strong>a psev<strong>do</strong>efedr<strong>in</strong>,<br />

zato Aspir<strong>in</strong> ® Complex zmanjšuje oteklost<br />

nosne sluznice, s tem zavira nastanek sluzi v nosu <strong>in</strong> tako<br />

olajša dihanje skozi nos. Hkrati deluje tudi protivnetno <strong>in</strong><br />

lajša vse prehladne boleč<strong>in</strong>e ter znižuje zvišano telesno<br />

temperaturo.<br />

Hitro <strong>in</strong> uč<strong>in</strong>kovito odpravi<br />

vse simptome prehlada:<br />

nahod, glavobol <strong>in</strong> vroč<strong>in</strong>o.<br />

Kolagen v prahu – pomoč za<br />

lepšo kožo, lase, nohte <strong>in</strong><br />

sklepe<br />

Za otekle <strong>in</strong> boleče noge<br />

Kolostrum je najbogatejši naravni<br />

vir protiteles, vitam<strong>in</strong>ov, m<strong>in</strong>eralov,<br />

am<strong>in</strong>okisl<strong>in</strong> <strong>in</strong> antioksidantov,<br />

s katerim si v vseh življenjskih<br />

ob<strong>do</strong>bjih lahko okrepimo imunski<br />

sistem. Skrivnost kolostruma se<br />

skriva v IgG-protitelesih. To so<br />

imunoglobul<strong>in</strong>i, ki so pomembni<br />

kot uničevalci mikrobov <strong>in</strong><br />

antioksidanti. Kolostrum podjetja<br />

NOW Foods odlikuje najvišja<br />

vsebnost IgG-protiteles med<br />

po<strong>do</strong>bnimi izdelki pri nas <strong>in</strong> zelo<br />

Kolagen pomaga upočasniti<br />

staranje <strong>in</strong> nastajanje gub,<br />

pomaga pri suhi <strong>in</strong> hrapavi koži, ji<br />

vrača vlago, elastičnost <strong>in</strong><br />

prožnost. Lasem izboljša lesk,<br />

čvrstost <strong>in</strong> njihovo strukturo.<br />

Ljudje s stoječim poklicem pa tudi<br />

tisti, ki na delovnem mestu<br />

pretežno sedijo, imajo lahko<br />

izrazitejše težave z venskim<br />

obtokom. Po <strong>do</strong>lgem stanju ali<br />

sedenju noge bolijo, so težke,<br />

utrujene <strong>in</strong> otečejo. Venitan ®<br />

forte gel vsebuje esc<strong>in</strong>, naravno<br />

zdravilno uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong>o iz divjega<br />

kostanja. Ta krepi vene, preprečuje<br />

nastajanje otekl<strong>in</strong> <strong>in</strong> deluje<br />

protivnetno. Vsebuje še hepar<strong>in</strong>,<br />

ki <strong>do</strong>datno zmanjšuje otekl<strong>in</strong>e <strong>in</strong><br />

podplutbe.<br />

Izbor pripravljamo v uredniπtvu.<br />

66 NAŠA LEKARNA Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju <strong>in</strong> neželenih uč<strong>in</strong>kih se posvetujte z zdravnikom NAŠA ali LEKARNA farmacevtom. 67


ODPORNOST - PREBAVA - RAVNOVESJE - REGENERACIJA - MOČ - VITALNOST<br />

• <br />

• <br />

• <br />

• <br />

• <br />

• <br />

• <br />

To je le nekaj sovražnikov zdravja,<br />

ki jim lahko uspešno kljubujete na<br />

naraven nač<strong>in</strong>!<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

Knockout<br />

sovražnikom zdravja!<br />

<br />

<br />

www.ekolostrum.com<br />

<br />

68 NAŠA LEKARNA<br />

Inteligenca narave

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!