Izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah - UMAR

More documents

Recommendations

Info

12 UMAR Delovni zvezek 5/2003 Izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Metodološke osnove Kapitalska pokritost stalnih sredstev (050 / 002) Dolgoroèna pokritost dolgoroènih sredstev in zalog (050 + 067 + 069) / (002 + 023 + 030) Kazalnik izvozne usmerjenosti Èisti prihodki od prodaje na tujem trgu v celotnih èistih prihodkih od prodaje (095+096) / 090 Kazalnika strukture sredstev Delež stalnih sredstev v sredstvih (002 / 001) Delež proizvajalnih strojev in naprav ter druge opreme in naprav v stalnih sredstvih ((012 + 013) / 002) Kazalnika investicijske akitvnosti Investicijski izdatki na sredstva ((001 1 - 001 2 ) + 121 / 001)) Neto investicije na zaposlenega ((001 1 - 001 2 ) / 169)) Kazalnik dodane vrednosti Dodana vrednost na prebivalca (102-104-124) / število prebivalcev tekoèega leta, stanje 30. 6.)
Izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Prebivalstvo Delovni zvezek 5/2003 UMAR 13 2 Prebivalstvo Uvod Spremembe števila prebivalstva so rezultat rojstev, smrti in migracijskih gibanj. Razliko med številom rojstev in številom smrti imenujemo naravni prirast. Na konèno število prebivalstva vplivajo še migracijska gibanja. Migracije ali selitve so notranje, kjer gre za spremembo naselja stalnega prebivališèa prebivalca (npr. medregionalne in medobèinske). Druge vrste selitev so zunanje oz. mednarodne, ki potekajo preko državnih meja. Migracijski tokovi vkljuèujejo priselitve (imigracije) in odselitve (emigracije) prebivalstva. Migracijske tokove najpogosteje izražamo s selitvenim prirastom (neto migracijami), ki je razlika med številom priseljenih in številom odseljenih na doloèenem obmoèju. Za predstavitev demografskih gibanj smo uporabili podatke popisa 1981, 1991, 2002 in centralnega registra prebivalstva na dan 30. 6. 2003. Metodološko ta dva vira med seboj sicer nista popolnoma primerljiva. S popisi prebivalstva zbira SURS podatke o številènem stanju in osnovnih sestavinah prebivalstva in gospodinjstev praviloma vsakih deset let. Popis temelji na osebnem izjavljanju prebivalstva, registrski vir pa je zbir podatkov o prebivalcih, ki temelji na razliènih evidencah. Zadnji podatki o naravnem in selitvenem gibanju prebivalstva so za leto 2002. Metodologija Uporabljeni podatki Demografske znaèilnosti po statistiènih regijah V obdobju od leta 1981 do 2003 se je prebivalstva v veèini statistiènih regij poveèalo, najbolj v Osrednjeslovenski, Obalno-kraški in Gorenjski regiji. Višja rast je bila znaèilna predvsem za obdobje od leta 1981 do 1991, saj je po letu 1991 število prebivalstva po regijah narašèalo poèasneje, kot v predhodnem desetletnem obdobju. Že od leta 1981 naprej pa nekatere regije (Zasavska, Spodnjeposavska, Pomurska) beležijo padec ali stagnacijo števila prebivalstva, kar je povezano z negativnim naravnim prirastom in odseljevanjem prebivalstva. Zadnja leta je regij, kjer število prebivalstva pada, vse veè, saj Slovenija že od leta 1997 beleži negativen naravni prirast, od leta 2000 pa negativen selitveni prirast slovenskih državljanov. Leta 2003 je bilo število prebivalstva kar v polovici statistiènih regij manjše kot v letu 2002 (primerjava registrskih virov na stanje 30. 6. 2002 in 30. 6. 2003). Najbolj se je zmanjšalo število prebivalcev v Zasavski regiji, sicer pa je padlo še v Pomurski, Goriški, Koroški in Savinjski regiji. Na drugi strani pa je najveèjo rast beležila Obalno-kraška regija. Kot že reèeno, je eden od vzrokov za negativna gibanja števila prebivalstva negativni naravni prirast. V letu 2002 je bilo število umrlih veèje od števila živorojenih kar v veèini regij, tako da smo pozitivni naravni prirast beležili le v Gorenjski, Osrednjeslovenski in Koroški regiji. Selitveni prirast s tujino je bil v Sloveniji po letu 1991 pretežno pozitiven. Najveè oseb se je iz tujine priselilo v Osrednjeslovensko, najmanj pa v Koroško regijo. Preraèun na 1000 prebivalcev pokaže, da pride najveè priseljencev iz tujine v Gorenjsko in Spodnjeposavsko regijo (9.3 oz. 8.8 na 1000 prebivalcev). Odselitev v tujino je nekoliko manj kot priselitev, tako da imata negativni selitveni prirast s tujino le Pomurska in Koroška regija, kjer se veè ljudi odseli kot priseli. Najveè odseljenih v tujino na 1000 prebivalcev sta leta 2002 beležili Spodnjeposavska in Obalno-kraška regija. Selitvena gibanja potekajo tudi med regijami. Tako so regije z nadpovpreènim številom priseljenih na 1000 prebivalcev predvsem Notranjsko-kraška, Goriška in Obalno-kraška, regiji z nadpovpreènim številom odseljenih na 1000 prebivalcev pa sta Zasavska in Notranjsko-kraška. V Od leta 1997 naprej, v Sloveniji negativni naravni prirast V letu 2002 pozitiven naravni prirast v Gorenjski, Osrednjeslovenski in Koroški regiji
Page 1 and 2: Janja PEČAR Izbrani socio-ekonomsk
Page 3 and 4: Kazalo Povzetek 5 Summary 7 1 Metod
Page 5 and 6: Izbrani socio-ekonomski kazalniki p
Page 11: Izbrani socio-ekonomski kazalniki p
Page 63 and 64:
Izbrani socio-ekonomski kazalniki p
Page 65 and 66:
Page 67 and 68:
Page 69 and 70:
Page 71 and 72:
Page 73 and 74:
Page 75 and 76:
Page 77 and 78:
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
Page 133 and 134:
Page 135 and 136:
Page 137 and 138:
Page 139 and 140:
Page 141 and 142:
Page 143 and 144:
Page 145 and 146:
Page 147 and 148:
Page 149 and 150:
Page 151 and 152:
Page 153 and 154:
Page 155 and 156:
Page 157 and 158:
Page 159 and 160:
Page 161 and 162:
Page 163 and 164:
Page 165 and 166:
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 171 and 172:
Page 173 and 174:
Page 175 and 176:
Page 177 and 178:
Page 179 and 180:
Page 181 and 182:
Page 183 and 184:
Page 185 and 186:
Page 187 and 188:
Page 189 and 190:
Page 191 and 192:
Page 193 and 194:
Page 195 and 196:
Page 197 and 198:
Page 199 and 200:
show all

Izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah - UMAR

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?