Izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah - UMAR

More documents

Recommendations

Info

24 UMAR Delovni zvezek 5/2003 Izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Regionalni bruto domači proizvod SKM - Standardi kupne moèi – PKM posameznih držav izraženi na nevtralen naèin Revizije Problemi pri izraèunu regionalnega BDP Pri razliènih analitiènih uporabah PKM ne smemo prezreti, da so PKM kot kljuèni element za vzpostavljanje mednarodne primerljivosti vrednostnih agregatov po svoji zasnovi indeksna števila in že zaradi znanega problema indeksnih števil 3 ne morejo zagotavljati toènega merila relativnih razlik v cenah med državami. Poleg tega pa je njihovo izraèunavanje podvrženo kompleksnim, zahtevnim in pogosto tudi poenostavljenim metodološkim postopkom in zbiranjem podatkov, v katerem sodeluje veliko število držav, ki se razlikujejo po razvitosti, velikosti, življenjski ravni, potrošnih navadah, in ne nazadnje kvaliteti uradne statistike. V strokovnih napotkih o uporabi PKM in z njimi povezanih podatkov najdemo podobna opozorila, da je treba raèunati v izraèunih PKM s +/- 5% napako…, saj so PKM le statistièni konsntrukt, ne pa natanène vrednosti (OECD Purchasing Power Parities and Real Expenditures – 1996 Results) in da so pri razvršèanju držav relativno majhne razlike lahko posledica metodoloških dejavnikov, ne pa dejanskih razlik med državami« (Bregar, Repotoènik, 2003, str. 3). Mednarodna primerjava BDP v PKM je mogoèa z uporabo standardov kupne moèi (SKM, angleško PPS - purchasing power standards). V Eurostatu zaradi praktiènih razlogov, PKM izraèunajo na skupino držav èlanic EU-15 kot bazo, tako da so PKM posameznih držav izražene na nevtralen naèin, v umetni »povpreèni valuti«, ki jo imenujemo SKM. (Bregar, Repotoènik, 2003, str. 39–42.) Podatki o BDP so zaradi razliènih vzrokov (ne nazadnje so podatki o BDP na prebivalca v PKM tudi eden od osnovnih kriterijev za dodeljevanje strukturnih sredstev EU) podvrženi rednim revizijam. Poleg rednih revizij pa se vsakih nekaj let zgodijo še velike metodološke spremembe. Ena glavnih metodoloških sprememb, ki predstavlja spremembe v konceptu, definicijah in klasifikacijah na podroèju nacionalnih raèunov, je bil prehod iz obraèunskih pravil ESA 79 na ESA 95 in moèno vpliva na izide BDP v PKM. Uveljavitev nove metodologije poteka postopno. Na nacionalni ravni so bili rezultati revizije za obdobje 1995–1999 objavljeni konec leta 2003. Na ravni statistiènih regij pa zaenkrat samo za leti 2000 in 2001, kar pomeni, da le-ti niso primerljivi s podatki od leta 1995 do leta 1999. Temeljni problem pri izraèunavanju regionalne BDV izhaja iz dejstva, da za subjekte, katerih enote poslujejo v dveh ali veè regijah, ni neposrednih podatkov po regijah. Celotna BDV je izraèunana v regiji, kjer je sedež subjekta. Zaradi pomanjkanja podatkov v Sloveniji pri izraèunavanju BDP na prebivalca v PKM po statistiènih regijah tudi ne upoštevamo razlike v ravni cen med regijami (podobno je tudi pri drugih državah na ravni nižjih teritorialnih enot). Medregionalna primerjava tako ne upošteva dejanskih razlik med regijami znotraj države, saj predpostavljamo, da so ravni cen v vseh regijah enake – take kot na ravni celotne države, kar zamegljuje dejansko sliko. Podatke o regionalni bruto dodani vrednosti in bruto domaèem proizvodu v tem delovnem zvezku smo pridobili iz SURS-a in temeljijo na metodologiji regionalnih raèunov, ki so podsistem nacionalnih raèunov, le da je njihov predmet raziskovanja vezan na doloèene teritorialne enote. Regionalna bruto dodana vrednost in bruto domaèi proizvod sta izraèunana po posredni metodi. Podatki o bruto dodani vrednosti po dejavnostih na državni ravni so po doloèenih dohodkovnih komponentah porazdeljeni po regijah z ustreznimi kljuèi, sicer pa so koncepti, uporabljeni v 3 Problem indeksnih števil, kot ga je leta 1936 opredelil Ragnar Frisch v èlanku “Annual Survey of General Economic Theory: The Problem of Index Numbers”, izhaja iz preprostega dejstva, da v ekonomiji ne razpolagamo z nedvoumnim, v èasu in prostoru nespremenljivim merilom za doloèanje relativnega pomena (za vrednotenje) ekonomskim pojavov in s tem tudi nimamo merila, ki bi omogoèalo njihovo nedvoumno agregiranje. Sleherni postopek agregacije, ki se formalno kaže z izbranim indeksnim obrazcem, vnaša v izraèun indeksov nujno doloèeno stopnjo pristranskosti.
Izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Regionalni bruto domači proizvod Delovni zvezek 5/2003 UMAR 25 regionalnih raèunih, isti kot v nacionalnih raèunih. Metodologija je mednarodno primerjava. Bruto domaèi proizvod na prebivalca po statistiènih regijah K celotnemu ustvarjenemu bruto domaèemu proizvodu je v obeh letih najveè prispevala Osrednjeslovenska regija. Najveèji delež bruto dodane vrednosti (BDV 4 ) je bil namreè v obeh letih ustvarjen v Osrednjeslovenski regiji, in sicer veè kot tretjino celotne slovenske BDV. Tretjino BDV je bilo skupaj ustvarjene tudi v Podravski, Savinjski in Gorenjski regiji, preostanek pa v ostalih osmih regijah. V Osrednjeslovenski regiji je bilo skoraj tri èetrtine BDV ustvarjene v storitvenem sektorju, po èemer jo presega le še Obalno-kraška regija. Po ustvarjeni BDV v predelovalnih dejavnostih, rudarstvu, energetiki oz. gradbeništvu izstopajo Zasavska, Spodnjeposavska in Koroška regija, medtem ko ima Pomurska regija nadpovpreèen delež BDV ustvarjene v kmetijstvu. Po višini BDP na prebivalca sta v obeh letih nadpovpreèni le Osrednjeslovenska (slovensko povpreèje presega za skoraj 40%) in Obalno-kraška regija, zelo blizu povpreèja pa se giblje še Goriška regija. Najnižji BDP na prebivalca ima v obeh letih Pomurska regija, ki dosega le dobrih 71% slovenskega povpreèja in ima tako skoraj dvakrat nižji BDP na prebivalca kot Osrednjeslovenska regija. V letu 2001 je namreè razmerje med regijo z najnižjim in najvišjim BDP na prebivalca znašalo 1:1.95. V primerjavi z letom 2000 se v letu 2001 relativna razmerja med regijami niso bistveno spremenila, razen pri Zasavski regiji, ki je zaostanek za slovenskim povpreèjem poglobila skoraj za 4 indeksne toèke. V primerjavi s povpreèjem EU- 15 dosega Osrednjeslovenska regija 92% povpreèja v letu 2000, v letu 2001 pa 94% povpreèja. Pomurska regija dosega dobrih 48% povpreèja petnajsterice držav èlanic EU. Med ostalimi regijami so majhne razlike, saj veèina regij dosega med 55% in 65% povpreèja EU-15. V Osrednjeslovenski regiji ustvarijo veè kot tretjino slovenske BDV BDP na prebivalca nadpovpreèen v Osrednjeslovenski in Obalno-kraški regiji Graf 2: BDP na prebivalca po regijah v primerjavi s povpreèjem EU Graph 2: GDP per capita by regions relative to the EU average 120 100 Indeks / Index; EU=100 80 60 40 20 0 Osrednje slovenska Gorenjska Goriška Savinjska Jugovzhodna Slovenija Pomurska Obalnokraška Notranjskokraška Podravska Koroška Spodnje posavska Zasavska Slovenija 2000 2001 EU-15=100 Vir podatkov: SURS, preraèuni UMAR. Source: SORS, calculations by the IMAD. 4 BDP je BDV po dejavnostih + pripisane banène storitve + korekcijske postavke (davki na proizvode in storitve minus subvencije po proizvodih in storitvah).
Page 1 and 2: Janja PEČAR Izbrani socio-ekonomsk
Page 3 and 4: Kazalo Povzetek 5 Summary 7 1 Metod
Page 5 and 6: Izbrani socio-ekonomski kazalniki p
Page 23: Izbrani socio-ekonomski kazalniki p
Page 75 and 76:
Izbrani socio-ekonomski kazalniki p
Page 77 and 78:
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
Page 133 and 134:
Page 135 and 136:
Page 137 and 138:
Page 139 and 140:
Page 141 and 142:
Page 143 and 144:
Page 145 and 146:
Page 147 and 148:
Page 149 and 150:
Page 151 and 152:
Page 153 and 154:
Page 155 and 156:
Page 157 and 158:
Page 159 and 160:
Page 161 and 162:
Page 163 and 164:
Page 165 and 166:
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 171 and 172:
Page 173 and 174:
Page 175 and 176:
Page 177 and 178:
Page 179 and 180:
Page 181 and 182:
Page 183 and 184:
Page 185 and 186:
Page 187 and 188:
Page 189 and 190:
Page 191 and 192:
Page 193 and 194:
Page 195 and 196:
Page 197 and 198:
Page 199 and 200:
show all

Izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah - UMAR

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?