Izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah - UMAR
Izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah - UMAR
Izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah - UMAR
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>Izbrani</strong> <strong>socio</strong>-<strong>ekonomski</strong> <strong>kazalniki</strong> <strong>po</strong> <strong>regijah</strong><br />
Regionalni bruto domači proizvod<br />
Delovni zvezek 5/2003<br />
<strong>UMAR</strong><br />
25<br />
regionalnih raèunih, isti kot v nacionalnih raèunih. Metodologija je mednarodno<br />
primerjava.<br />
Bruto domaèi proizvod na prebivalca <strong>po</strong> statistiènih <strong>regijah</strong><br />
K celotnemu ustvarjenemu bruto domaèemu proizvodu je v obeh letih najveè<br />
prispevala Osrednjeslovenska regija. Najveèji delež bruto dodane vrednosti (BDV 4 )<br />
je bil namreè v obeh letih ustvarjen v Osrednjeslovenski regiji, in sicer veè kot<br />
tretjino celotne slovenske BDV. Tretjino BDV je bilo skupaj ustvarjene tudi v<br />
Podravski, Savinjski in Gorenjski regiji, preostanek pa v ostalih osmih <strong>regijah</strong>. V<br />
Osrednjeslovenski regiji je bilo skoraj tri èetrtine BDV ustvarjene v storitvenem<br />
sektorju, <strong>po</strong> èemer jo presega le še Obalno-kraška regija. Po ustvarjeni BDV v<br />
predelovalnih dejavnostih, rudarstvu, energetiki oz. gradbeništvu izstopajo Zasavska,<br />
S<strong>po</strong>dnje<strong>po</strong>savska in Koroška regija, medtem ko ima Pomurska regija nad<strong>po</strong>vpreèen<br />
delež BDV ustvarjene v kmetijstvu.<br />
Po višini BDP na prebivalca sta v obeh letih nad<strong>po</strong>vpreèni le Osrednjeslovenska<br />
(slovensko <strong>po</strong>vpreèje presega za skoraj 40%) in Obalno-kraška regija, zelo blizu<br />
<strong>po</strong>vpreèja pa se giblje še Goriška regija. Najnižji BDP na prebivalca ima v obeh<br />
letih Pomurska regija, ki dosega le dobrih 71% slovenskega <strong>po</strong>vpreèja in ima tako<br />
skoraj dvakrat nižji BDP na prebivalca kot Osrednjeslovenska regija. V letu 2001<br />
je namreè razmerje med regijo z najnižjim in najvišjim BDP na prebivalca znašalo<br />
1:1.95. V primerjavi z letom 2000 se v letu 2001 relativna razmerja med regijami<br />
niso bistveno spremenila, razen pri Zasavski regiji, ki je zaostanek za slovenskim<br />
<strong>po</strong>vpreèjem <strong>po</strong>globila skoraj za 4 indeksne toèke. V primerjavi s <strong>po</strong>vpreèjem EU-<br />
15 dosega Osrednjeslovenska regija 92% <strong>po</strong>vpreèja v letu 2000, v letu 2001 pa<br />
94% <strong>po</strong>vpreèja. Pomurska regija dosega dobrih 48% <strong>po</strong>vpreèja petnajsterice držav<br />
èlanic EU. Med ostalimi regijami so majhne razlike, saj veèina regij dosega med<br />
55% in 65% <strong>po</strong>vpreèja EU-15.<br />
V Osrednjeslovenski<br />
regiji<br />
ustvarijo veè<br />
kot tretjino<br />
slovenske BDV<br />
BDP na<br />
prebivalca<br />
nad<strong>po</strong>vpreèen<br />
v Osrednjeslovenski<br />
in<br />
Obalno-kraški<br />
regiji<br />
Graf 2: BDP na prebivalca <strong>po</strong> <strong>regijah</strong> v primerjavi s <strong>po</strong>vpreèjem EU<br />
Graph 2: GDP per capita by regions relative to the EU average<br />
120<br />
100<br />
Indeks / Index; EU=100<br />
80<br />
60<br />
40<br />
20<br />
0<br />
Osrednje<br />
slovenska<br />
Gorenjska<br />
Goriška<br />
Savinjska<br />
Jugovzhodna<br />
Slovenija<br />
Pomurska<br />
Obalnokraška<br />
Notranjskokraška<br />
Podravska<br />
Koroška<br />
S<strong>po</strong>dnje<br />
<strong>po</strong>savska<br />
Zasavska<br />
Slovenija<br />
2000 2001 EU-15=100<br />
Vir <strong>po</strong>datkov: SURS, preraèuni <strong>UMAR</strong>.<br />
Source: SORS, calculations by the IMAD.<br />
4<br />
BDP je BDV <strong>po</strong> dejavnostih + pripisane banène storitve + korekcijske <strong>po</strong>stavke (davki na proizvode in storitve minus subvencije <strong>po</strong><br />
proizvodih in storitvah).