Izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah - UMAR

18 UMAR Delovni zvezek 5/2003
Izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah
Prebivalstvo
Tabela
4: Indeks staranja prebivalstva
Table
4: Ageing index
STATISTIČNE REGIJE /
STATISTICAL REGIONS
SKTE 3 / NUTS 3
- indeks ravni; SLO = 100 / index level; SLO = 100
P opis / Census
Register /
Register
P opis / Census
Register /
Register
1981
1991
30.6.2003
1981
1991
30.6.2003
Osrednjeslovenska
45.
6
49.
4
97.
9
92.
3
93.
0
97. 1
Obalno-kraška
48.
8
60.
2
127.
3
98.
9
113.
4
126. 3
Gorenjska
43.
2
46.
6
92.
5
87.
5
87.
8
91. 8
Goriška
62.
3
67.
7
117.
3
126.
2
127.
4
116. 4
Savinjska
46.
1
47.
8
92.
2
93.
4
90.
0
91. 5
Jugovzhodna
Slovenija
49.
4
45.
9
87.
1
100.
0
86.
5
86. 4
Pomurska
60.
2
66.
1
104.
3
122.
0
124.
5
103. 5
Notranjsko-kraška
67.
3
65.
5
111.
6
136.
3
123.
4
110. 7
Podravska
48.
7
56.
5
108.
9
98.
6
106.
5
108. 1
Koroška
37.
2
41.
9
87.
7
75.
4
78.
9
87. 1
Spodnjeposavska
65.
1
61.
5
104.
4
131.
9
115.
9
103. 6
Zasavska
51.
1
58.
2
113.
9
103.
5
109.
5
113. 0
SLOVENIJA
49.
3
53.
1
100.
8
100.
0
100.
0
100. 0
V ir: SURS, preračuni UMAR.
S ource of data:
SORS, calculations by the IMAD .
O pomba:
*Podatek za leto 2003 metodološko ni popolnoma enakovreden podatku iz popisa prebivalstva za leti 1981, 1991.
N ote:
*Methodologically, the data for 2003 cannot be fully compared with data based on 1981 and 1991 census.
slovensko povpreèje celo izboljšale. Vendar je to le navidezno, zaradi poslabšanja
položaja v vseh statistiènih regijah, tudi tistih, ki v preteklosti niso imele visokega
indeksa staranja prebivalstva.
Tablice
umrljivosti
V vzhodni
Sloveniji višja
umrljivost kot v
zahodni
Tablice umrljivosti ali življenjske tablice so tabelarni prikaz intenzivnosti umiranja in
njene razporeditve po starosti. Za regije (planske regije) so bile nazadnje izraèunane
iz petih zaporednih let (od leta 1995 do 1999) na Statistiènem uradu RS. Ker so
nekatere statistiène regije po številu zelo majhne in je zato velikost sluèajnih vplivov
veèja, so manjše regije prikljuèili veèjim oz. jih združili (Notranjsko-kraško k Obalnokraški,
Koroško k Savinjski, Zasavsko združili s Spodnjeposavsko). Tako imajo
vse regije najmanj 100,000 prebivalcev.
Analiza je pokazala, da imajo med rojenimi v letih 1995–1999 najmanj možnosti za
dolgo življenje prebivalci Pomurske regije, še posebej deèki. Razlika med
prièakovanim povpreènim trajanjem življenja moških iz Pomurske regije in žensk iz
Goriške regije znaša skoraj 12 let. Izrazite razlike v smeri vzhod-zahod kažejo
primerjave tudi med drugimi regijami. V vzhodni Sloveniji (vkljuèuje Podravsko,
Koroško, Savinjsko, Zasavsko, Spodnjeposavsko in Dolenjsko plansko regijo) lahko
prebivalstvo v povpreèju prièakuje za 2.4 leta krajšo življenjsko dobo kot v regijah
zahodne Slovenije. Umrljivost je v vzhodni Sloveniji višja kot v zahodni v vseh
starostih, razen med mladino. Vzhodna in zahodna Slovenija se loèita tudi po
pogostnosti posameznih vzrokov smrti. V letu 1999 je bila standardizirana stopnja
umrljivosti zaradi bolezni obtoèil, prebavil, dihal in poškodb v vzhodni Sloveniji za
približno tretjino višja kot v zahodni Sloveniji. Vzroki za te razlike niso raziskani,
vendar pa obstaja povezava z naèinom življenja, prehranjevanja in tudi socialnega
statusa prebivalstva.
Gostota poselitve znaša v povpreèju v Sloveniji 98 prebivalcev na km 2 . Najgosteje
poseljena regija je Osrednjeslovenska (193 prebivalcev / km 2 ), kjer je gostota
poselitve veè kot dvakrat višja kot v slovenskem povpreèju. Nadpovpreèno gostoto