Izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah - UMAR

34 UMAR Delovni zvezek 5/2003
Izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah
Regionalna brezposelnost
T abela 10: Stopnja registrirane brezposelnosti (v %)
T able 10: Registered unemployment rate (in %)
STATISTIČNE REGIJE /
STATISTICAL REGIONS
SKTE 3 / NUTS 3
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
Osrednjeslovenska
10.
2
10.
5 10.
1
9.
2
8.
3
7.
9
7. 8
Obalno-kraška
11.
0
10.
6 10.
1
9.
2
9.
0
8.
6
8. 3
Gorenjska
12.
0
12.
6 11.
9
10.
1
9.
0
8.
5
8. 3
Goriška
9.
6
9.
2
7.
7
6.
2
5.
8
6.
3
6. 4
Savinjska
16.
1
16.
7 15.
3
13.
6 13.
5
14.
0
13. 5
Jugovzhodna
Slovenija
14.
0
12.
0 11.
7
10.
8
9.
9
9.
9
8. 6
Pomurska
17.
8
18.
7 18.
2
17.
2 16.
7
17.
6
17. 5
Notranjsko-kraška
12.
0
12.
5 12.
2
10.
8
9.
7
9.
1
8. 8
Podravska
22.
4
22.
0 20.
6
18.
7 17.
9
17.
6
16. 2
Koroška
13.
0
13.
0 11.
7
10.
3 10.
2
11.
6
12. 6
Spodnjeposavska
16.
4
15.
9 14.
9
13.
9 14.
3
14.
4
14. 9
Zasavska
17.
9
19.
2 17.
5
15.
5 14.
7
15.
3
16. 1
SLOVENIJA
14.
4
14.
5 13.
6
12.
2
11.
6
11.
6
11. 2
V ir: SURS, preračuni UMAR.
S ource of data:
SORS, calculations by IMAD .
Število
brezposelnih se
zmanjšuje po
vseh regijah
V letu 2003 najvišja
stopnja
registrirane
brezposelnosti
v Pomurski
regiji, najnižja
v Goriški regiji
obdobju padlo v vseh regijah razen Koroški, kjer je število brezposelnih ostalo skoraj
na isti ravni ob vmesnem nekajkratnem upadu. Število brezposelnih se je zmanjšalo
zaradi veèje ponudbe delovnih mest, saj se je poveèalo število delovno aktivnega
prebivalstva v regijah, precej pa je k zmanjšanju pripomoglo tudi èrtanje brezposelnih
iz razliènih razlogov, ki niso povezani z zaposlitvijo brezposelnih (prepisi v posebno
evidenco, šolanje, odjave po lastni volji ali èrtanje zaradi nezglašanja na enotah
ZRSZ, itd.).
Trend zmanjševanja registrirane stopnje brezposelnosti se je nadaljeval tudi v letu
2003, vendar se je glede na leto 2002 kar v štirih regijah stopnja registrirane
brezposelnosti nekoliko poveèala. Najveèji porast (za 1 odstotno toèko) je zabeležila
Koroška regija, stopnja pa je porasla še v Zasavski, Spodnjeposavski in Goriški
regiji. Pomuska regija je prehitela Podravsko po višini registrirane brezposelnosti in
tako spet postala regija z najvišjo stopnjo v Sloveniji. Slovensko povpreèje presega
že za skoraj 57%. Nadpovpreèno stopnjo registrirane brezposelnosti je zabeležila
že polovica statistiènih regij, saj se je regijam z dolgoletno nadpovpreèno stopnjo
(Pomurska, Podravska, Zasavska, Spodnjeposavska in Savinjska) v letu 2002 prviè
pridružila še Koroška regija. Najnižja je bila ponovno v Goriški regiji, ki je dosegla
le dobrih 57% slovenskega povpreèja, èeprav tudi tukaj stopnja brezposelnosti rahlo
raste. Stopnja registrirane brezposelnosti v najslabši regiji, Pomurski regiji, za 2.7
krat presega stopnjo v najboljši, Goriški regiji. Razmerje med najslabšo in najboljšo
regijo po tem kazalniku se je po letu 2001 navidezno nekoliko izboljšalo (z 1 : 3.1 na
1 : 2.7), saj gre predvsem na raèun poveèanja brezposelnosti v Goriški regiji.
Strukturna brezposelnost
Velik problem brezposelnosti po regijah je strukturna brezposelnost, ki se v vsaki
regiji kaže na drugaèen naèin, in to tudi v regijah s podpovpreèno stopnjo registrirane
brezposelnosti. Tako je npr. dolgotrajna brezposelnost najveèji problem v Jugovzhodni
Sloveniji, ki je sicer regija s podpovpreèno stopnjo registrirane brezposelnosti.
Dolgotrajna brezposelnost je visoka še v Pomurski in Podravski regiji, torej v regijah,