prelistajte revijo - Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v ...

afaelova družba
Na Višarjah luštno biti …
»… ko smo smučali v Nassfeldu …«
»Reče se Mokrine!!«
»Aha.«
In razvila se je debata, kot je že navada, ko nekaj dni preživiš z višarskimi prijatelji, ki jih veže ljubezen do
»slovenskega«. Ti višarski dnevi mladih so bili res nekaj posebnega. Že zvečer smo po poti z Niko in Marušo
v Andrejevem avtu opazovali zasneženo Špikovo skupino v mesečini.
Ko smo po hudih težavah le prispeli na vrh; neki
uslužbenec nam je namreč na polovici žičnice pobral
smuči in medtem ko se je gondola premikala,
smo poskakali ven in kot v kakšnem akcijskem
filmu, je Maruša reševala našo prtljago iz kabine
– skoraj bi zaradi te požrtvovalne poteze ostala
ukleščena med vrati; smo odložili smuči v domu
in pohiteli v cerkev.
Mašo za domovino je daroval gospod Karel Bolčina,
goriški duhovnik, ki deluje med Slovenci v
zamejstvu in izseljenstvu. Ob prijetnem omizju je
že popoldne orisal svojo duhovniško pot, spregovoril
o svojem vsestranskem delu med zamejskimi
Slovenci v Italiji ter o Slovencih v Milanu, ki jih
duhovno oskrbuje, predstavil pa nam je tudi svoj
pogled na višarske romarje danes in v preteklosti.
precej okrnjeno ... Kdo ve, kaj je stopničasto petje
in petje na tretko ali četrtko? Marsikdo tudi
ne zna več zapeti preproste terce čez osnovno
ljudsko melodijo, čeprav je za Slovenijo, z izjemo
Prekmurja in Bele krajine, značilno (vsaj) triglasno
petje. Mi pa smo ta večer dokazali, da smo
še kako dobri pevci. Kar nekajkrat v teh dneh se
je zaslišala »Oj kje je deželica« – pesem, ki jo je
prepeval že Gregorjev ded in izvira iz njegovega
domačega kraja, tj. Trnovo blizu Ilirske Bistrice.
Tudi za »nesmučarje« so Višarje kraj sprostitve:
Zasnežene strmine so nas vsako jutro vabile na
smuči, a je marsikdo utrujen od smučanja prejšnjega
dne ali pa morda zaradi pozno v noč segajoče
debate zjutraj raje v miru pozajtrkoval in šel
kasneje peš občudovat s soncem obsijano Božje
stvarstvo.
V soboto sta se nam pridružila zgodovinar Renato
Podbersič s svojim sinom Klemenom. Orisal nam
je polpreteklo zgodovino Primorske.
Kljub resnim pogovorom se znamo »višarci« tudi
zabavati. Če to ni nočno »dričanje« z lopatkami,
te pa Nikino pripovedovanje vicev vsekakor nasmeje
do solz.
Če bi me kdo vprašal, zakaj sem preživela novo
leto tu na Višarjah ... Tu se čutim sprejeto, čeprav
sem v družbi »odraslih« in se lahko pogovarjam
s somišljeniki, ki jih med mojimi vrstniki primanjkuje.
Čutim potrebo, da z nekom delim svojo ljubezen
do domovine, do našega kulturnega izročila.
Da iščem resnico o naši zgodovini. Da zapojem
ljudsko pesem: iz grla, na glas in predvsem iz
srca: »Oj, kje je deželica, kjer sem jaz rojen bil?
Tam je slovenska domovina, mili kraj.«
Besedilo: Ema Nartnik
Mladi Slovenci iz domovine in tujine, ki jih zanimajo VIŠARSKI DNEVI MLADIH »v
živo«, lepo vabimo, da se nam pridružijo od četrtka, 14. do sobote, 16. februarja
2013 na Svetih Višarjah.
V petek zvečer nam je gost Gregor Vovk, ki z družinskim
triom Volk Folk ohranja slovensko ljudsko
glasbeno izročilo, predstavil značilnosti slovenske
ljudske glasbe. Ker jo v večji meri poznamo
v obliki zborovskih priredb ali pa morda zmotno
kot narodnozabavno glasbo, je naše poznavanje
Program:
Čez dan smučanje, uživanje v sprehodih in lepih razgledih, ob večerih srečanja z gosti.
Veliko priložnosti za klepet, spoznavanje, druženje, petje, pa tudi za duhovnost.
Starostna omejitev: od 20 do 35 let.
Več informacij na tel. +386 (0)1 438 30 50 ali prek e-pošte rafaelova.druzba@rkc.si.
MOJASLOVENIJA 26
februar 2013