prelistajte revijo - Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v ...

Zamejci Štajerska
Tudi umetnik je lahko
odličen predsednik
Branko Lenart je od prve predsednice dr. Andreje Zemljič prevzel vodenje Kulturnega društva
člen 7. za avstrijsko Štajersko v zelo neprijaznih okoliščinah, ko so različni naslovniki
v Avstriji dobivali »pisemske bombe«, med njimi je bila tudi dr. Andreja Zemljič, prva
predsednica narodnostne organizacije, ki na srečo pošiljke ni odprla, ampak jo je predala
policiji. Manj sreče je imel dolgoletni župan Dunaja Helmuth Zilk, ki mu je bomba poškodovana
roko. Branko Lenart je društvo vodil trinajst let, 27 let poučeval na Višji državni šoli
za umetnost in oblikovanje in bil docent na Visoki strokovni šoli za industrijsko oblikovanje
v Gradcu, fotografiral, prirejal razstave in potoval. KD člen 7 zdaj uspešno vodi mag. Susanne
Weitlaner, medtem ko je Branko Lenart postal stalni član manjšinskega sosveta pri
zveznem kanclerju.
Dolgoletni predsednik KD člen 7. za
avstrijsko Štajersko in umetniški fotograf
Branko Lenart v Pavlovi hiši v
Potrni/Laafeldu ob otvoritvi razstave
Krkavče
Umetniški fotograf Branko Lenart, slovenski veleposlanik
v Avstriji Aleksander Geržina in umetnostni
zgodovinar Aleksander Bassin v Pavlovi hiši v
Potrni/Laafeldu na otvoritvi razstave Krkavče
V Pavlovi hiši v Potrni/Laafeldu so tudi prireditve iz programa Graške Štajerske jeseni
Za posebne izdaje Pavlove hiše je pripravil
skupaj z Elisabeth Arlt dva velika
projekta: razstavo in monografijo Preteklo
in pozabljeno in monografijo in razstavo
Krkavče, Istra. Terra. Za zapuščeno istrsko vas
Krkavče ga je leta 1975 navdušil umetniški
fotograf Jože Kološa Kološ iz Murske Sobote.
Največ fotografij je nastalo med letoma 1980
– 1986, ko se je vas počasi začela razvijati,
dobili so vodovod, kajti do tedaj so imeli le
tri studence. Prihajati so začeli kupci kamnitih
hiš, med prvimi umetnostni zgodovinar Aleksander
Bassin.
Sočasno s Krkavčami je Branko Lenart začel
delati, kot pravi, zgodovinsko pomemben
projekt Tito v reprodukcijah, in sicer leta 1979,
večina fotografij pa je iz leta 1980 – 1984.
Prva razstava je bila leta 1984 v Beogradu. Ta
čas je v Salzburgu razstava novejše avstrijske
fotografije, na kateri je zastopan z desetimi
deli o Titu.
Posebno mesto v Lenartovi fotografiji ima
New York, kjer je dva meseca spremljal in
fotografiral trideset družin. Nastal je obsežen
fotografski projekt, prava sociološka študija
različnih družbenih slojev.
Projekt o Judih je nastal v osemdesetih letih,
ko se je Branko Lenart kot fotograf posvečal
manjšinam in pozneje problematiko razširil.
Leta 1996 je skupaj z več slikarji tri tedne
bival v klavzuri jeruzalemskega samostana.
Zanimalo ga je sobivanje različnih kultur in
verstev v svetem mestu.
Leta 1998 je bil v Gradcu položen temeljni
kamen za gradnjo sinagoge, staro so namreč
leta 1938 požgali nacionalsocialisti. Tedaj je
pripravil razstavo, na kateri je bil ciklus fotografij
z naslovom Kaddisch. Ko se je poslovodkinja
Pavlove hiše, sicer umetnostna zgodovinarka
Elisabeth Arlt odločila za proučevanje
judovske kulture v Sloveniji, je za monografijo
in razstavo posnel fotografije od Dolge vasi pri
Lendavi do Trsta.
Vpogled v spisek samostojnih in skupinskih
razstav sporoča, da so bile fotografije Branka
Lenarta predstavljene v Gradcu, Londonu,
Salzburgu, Ljubljani, Mariboru, Torinu, Berlinu,
Budimpešti, na Ptuju, New Yorku, Beogradu,
Jeruzalemu, Mexiko Cityju, Madridu, Brnu in
še marsikje po Evropi in Ameriki.
Besedilo in foto: Ernest Ružič
MOJASLOVENIJA 30
februar 2013